Izdaja Okrajni odbor SZDL Trbovlještar / Tiska tiskarna Časopisno založ-I Urejuje ln odgovarja ustdništiLjubljani / Natov uredništva in uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 61) / Račun pri Komunalni banld Trbovlje 62-KB-10-146 / List izhaja vsako soboto / Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Po. sameena številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvo najkasneje vsak torek dopoldne in jih ne vračamo.
TEDNIK
V	n \	M \	-X ^	\l \	\l V	M
Štev. 30
dni
po svetu
Trbovlje, 2«. julija 19U
INDUSTRIJSKA IN RUDARSKA PROIZVODNJA I. POLLETJA V ZASAVJU
Lete X.
Se vedno so oči vse svetovne javnosti uprte v London, kjer zasedajo tisti, ki naj bi zgladili svetovna nasprotja, pripravili ugodna tla za razorožitev in s tem pogoje, če ne za trajen, pa vsaj za večleten mir. Toda tam se, kot je videti, krha in delegatom svetovna javnost očita več kot počasnost. Zato pa je bil mnogo hitrejši ameriški zunanji minister Duties, ki je zadnjič kot v porog razorožitvenim razgovorom napovedal
•ATOMSKA SKLADIŠČA«
ZA SVOJE ZAVEZNIKE, seve za tiste, ki vedrijo v atlantskem paktu. Sicer ga je dan kasneje nekoliko korigiral njegov predstojnik Eisenho-tver, ki je v zvezi s tem dejal, da za to še ni nič konkretnega, da pa se mu zdi ta načrt logifen. Nič čudnega, da pripisujejo že sedaj mnogi svetovni časniki krivdo za neuspeh ra-zorožitvenih razgovorov Dullesu.
Medtem pa se tudi v Alžiru nadaljuje krvava igra, ki vsak dan zahteva sto in sto nedolžnih žrtev. Francoske kolonialne oblasti, zlasti pa njihova sodišča, dan za dnem izrekajo smrtne obsodbe nad ljudmi, ki So obtoženi sodelovanja z uporniki. Zdaj niso med obsojenimi zgolj moški, marveč so obsodili tudi
DVE ZENSKI NA SMRT POD GILJOTINO,
kar je dvignilo velik del svetovnega javnega mnenja. Res? Atžir ni več notranja zadeva Francije,. marveč vest vsega Sveta. Vendar je videti, da Francija kljub temu nadaljuje svojo nevarno igro, saj je pred dnevi vlada zahtevala za podaljšanje pooblastil za generalnega rezidenta v Alžiru — Lacosta.
Nič boljše ni na Cipru, kjer le vedno zapirajo svobodoljubne ljudi in jih obsojajo na večletne kazni in celo na smrt. Morda je tudi. to vzrok, de se bo Grčija ponovno obrnila na OZN in zahtevala, da se vprašanje Cipra postavi na dnevni red bližnjega zasedanja. Zdaj pa je tudi potrjeno, da Pojde
MAKARIOS V ZDA,
kjer bo ameriškemu javnemu mnenju pojasnil ciprsko vprašanj e. Makarios je dejal, da Pripisuje temu obisku posebno važnost, saj bo na ta na-fin prišlo do bolj objefctivne-Oa in liberalnega stališča ame-riške diplomacije. Kdo ve?
Vse kaže, da se je tudi narava uprla neznosnemu in morečemu občutku negotovosti. Ta teden je bil v znamenju velikih neviht in neurij po bsem svetu. Najbolj pa menda
NA FILIPINIH, KJER JE DIVJAL TAJFUN
*n povzročil v pokrajini Pan-Pasinan strašno razdejanje. Po Zadnjih vesteh so našli doslej nad 230 trupel, bojijo pa se, d« j* število mrtvih mnogo uečje.
, Nadaljujejo pa se tudi letalske nesreče. Letalo hotand-*ke družbe KLM je treščilo » morje 15. julija pri Btaku ne novi Gvineji in je našlo *mrt
V VALOVIH 57 LJUDI
morja so rešili le 11 oseb, 'ned katerimi je mnogo hudo ranjenih in torej obstaja bo-'azen, ,da se bo število še povečalo. Vzrok katastrofe še ni znan.
Po začrtani poti
Ko smo ob prvem četrtletju pregledali dosežene proizvodne uspehe, smo videli, da so naša industrijska proizvodna in rudarska podjetja krepko sta riala in dosegla kaj lepe uspehe. Istočasno pa smo tedaj vedeli, da je pravzaprav Industrijska dejavnost I. tromesečja postavila soliden temelj za dosego vseh planiranih nalog in nt bilo neupravičeno mnenje, da imamo vse pogoje za presežek letošnjih začrtanih — če ne vseh, vsaj glavnih proizvodnih smernic.
To lahko ugotavljamo tudi sedaj ob končanem prvem poletju ko vemo, kako smo izpolnili tako imenovani »plen v malem«, kot ga imenujejo v nekaterih naših podjetjih. Videti je, da krepko uresničujemo tisto, kar smo si začrtali ob začetku leta, in da gre malone vsepovsod brez kakih večjih motenj ali težav, kot je bilo to na primer lani ali predlani Takrat smo imeli silne težave e preskrbo električnega toka, kar je kaj slabo vplivalo na izpolnitev planskih obveznosti Vsega tega v prvih mesecih letošnjega leta ni bilo v tolikšni meri. Skupno smo torej dosegli 52 odst. planske proizvodnje, so pa panoge, ki so se krepko pognale nad 50 odst. dosežene proizvodnje, in lahko računamo, da bodo njihove obveznosti izpolnjene že v prvih dneh decembra.
Zasavski rudarji so na primer nakopali v prvih šestih mesecih kar 955.875 ton premoga, kar znaša malone za 15.000 ton več kot v Istem razdobju lani Prednjači rudnik Senovo, ki je izpolnil 56 odst. letnega proda-
l 2-ODSTOTNIM PREKORAČENJEM PLANSKIH NALOG V DRUGO POLLETJE TEKOČEGA LETA — V GLAVNEM SMO DOSEGLI POVOLJNE REZULTATE V VSEH PANOGAH INDUSTRIJE IN RUDARSTVA — PROIZVODNOST DELA V RAZVESELJIVEM PORASTU — SKUPNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V INDUSTRIJI IN RUDARSTVU 13.853
vodnega načrta. Na drugem mestu je rudnik Trbovlje-Hrast-nik « 53 odst. izvršenim planom, potem pa sledita rudnik Krmelj in Zagorje. V Globokem so nakopali 8418 ton lignita in dosegli s tem 67 odet. letnega proizvodnega načrta.
Nič slabše niso ostale industrijske panoge. Pisalnega in
tiskarskega papirja smo izdelali 2211 ton in dosegli 58 odst. izvršitev letnega plana. Krepko so presegli plan v pohištveni industriji, saj so izdelali kar 578 garnitur, kar znaša 91 odst. letnega načrta. Cementna industrija je dosegla 49 odst. letnega načrta, kovinska industrija glede na letošnje večje planske
Priprave za V. občinsko praznovanje v Zagorju
Zagorjani vsako leto praznujejo svoj občinski praznik s prijetno zavestjo, da se njihovo mesto širi in razvija. Vsako leto raste iz tal kaka nova zgradba, vsako leto izginjajo žalostni ostanki minulosti.
Letos pripravljajo zagorske množične organizacije, zlasti delavskoprosvdtna društva, ZB NOV in športne ter teleeno-vzgojne organizacije spet vrsto prireditev, e katerimi bodo počastile občinski praznik Poseben pripravljalni odbor se je že večkrat sešel in sklenil, da bodo prireditve v počastitev občinskega praznovanja na letnem telovadišču TVD »Partizana«, torej na prostoru, ki venomer gostoljubno sprejema množice ljubiteljev aktivnega dela pripadnikov zagorskih množičnih organizacij.. Bržkone se bodo prireditve pričele osmega avgusta, zaključile pa v nedeljo 11. avgusta. Posebna prireditev bo na sam občinški pra. znik, dne 9. avgusta na Izlakah, o kateri bomo še posebej poročali.
Toča in strela povzročile občutno škodo
VREME
Čas OD 17. — 27. JULIJA Sprva Jasno, le i silno vroči.
Nekako med 23. In 24. Juli-**a> Izdatne nevihtne padavine * neurjem, hkrati močna ohla--***• V nadaljnjem poteku **v*čtn| jasno ln vroče vreme, ^•udar to možne krajevne ne-Hhta.
Najhuje so prizadeti kmetovalci iz okolice Brega, Sevnice ln Bizeljskega. Strela uničila gospodarske poslopje, laat Mihaela Dimitroviča iz Oreija na Bizeljskem ln transformatorsko postajo v kamnolomu Vidmu-Krškem
Letošnje muhasto vreme nam je prizadejalo dokaj občutno škodo. Zadnje dni pa ee vremenske nepritike kar vrstijo in videti je — vsej tako trdijo meteorologi — da jih še ne bo konec.
Ze toča, M je padala pred tedni, je povzročila kmetovalcem v spodnjih krajih okraja, zlasti v okolici Sevnice, občutno škodo. Najhuje pa je divjala dne 15. julija, saj je uničila večji del pridelka v okolici
Mladi zadružniki iz Brežic so tekmovali
Velikega kmečkega slavja na Crnldl se je udeležilo nekaj sto ljudi — lepe nagrade za najboljšo živino, najboljše žanjice in kosce
V nedeljo je bilo na posestvu zadružnika Radian oviča v Cmc; pri Brežicah veliko kmečko slavje, ki ga je organizirala KZ Brežice oziroma njen aktiv mladih zadružnikov. Treba je reči, da ao se mladi zadružniki na to slovesnost res temeljito pripravili, saj je prireditev vse. skozi potekala vzorno in brez napak.
Dopoldan je bilo premovanje živine. Zadružniki so pripeljali precej rodovniške živine, ta katero so posamezniki dobili lepe nagrade.
Popoldan so se najprej pomerile Žanjice in pokazale prisotnim izredno naglico pri žetju Podobno so se odrezali 'udi kosci. Oboji najboljši so dob Hi lepe nagrade.
Po tekmovanju se je razvila sproščena kmečka zabava, ki je trajala pozno v noč. Vsem prisotnim bo nedeljska prireditev
ostala v lepem spominu.
Brega In Sevnice, delno pa tudi Bizeljskega.
Strela je uničila tudi transformatorsko postajo v kamnolomu v Vidmu-Krškem in prizadejala škodo v znesku nad 1,200.000 din.	(d)
Predvideno ja več gostovanj dramskih družin sosednjih vaških prosvetnih društev, premiera dramske družine »Svobode* Toplice, nadalje pisan glasbeni večer, na katerem bodo sodelovali pevski zbori, godba na pihala ln druge skupine.
Za zaključek praznovanja je določena zjutraj slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, nato pa bo Društvo upokojencev razvile svojo zastavo. Popoldan bo na prireditvenem prostoru rajanje.
(v)
Praznik šoferjev ^ v Vidmu-Krškem
Združenje 'šoferjev je skupno z Avto-moto društvom Videm-Krško dostojno proslavilo svoj praznik — dan šoferjev. V ta namen so priredili preteklo nedeljo sprevod, na katerem je sodelovalo nad 30 vozil, ki so bila okrašena s cvetjem in zelenjem. Zborno mesto so imeli v Vidmu-Krškem, ud koder so ee odpenjali na stadion »Matije Gubca«, nato pred upravno poslopje Tovarne celuloze in papirja in končno v Brestanico, oziroma Senovo.
Glavni del proslave je potekal pred tovarniškim upravnim poslopjem, kjer so predstavniki varnostnih organov govorili zbranim šoferjem o pomenu njihove organizacije, o varnosti prometa in disciplini na cesti.
naloge pa 45 odst. letnih obveznosti. Steklarji so v tem času proizvedli 3165 ton stekla, kar znaša 58 odst. izvršenega plana.
Pa tudi v ostalih vejah industrijske dejavnosti smo uspešno zaključili polletne naloge.
Razveseljivo je poleg ostalega še to, da lepo narašča proizvodnost dela, ki je bila v tem času za 2 odst. večja kot v istem razdobju lani. Tu pa prav goto. vo še niso izčrpane vse možnosti in ni malo podjetij, ki temu nadvse važnemu vprašanju posvečajo vse več pozornosti.
V okraju smo imeli ob zaključku prvega polletja zaposlenih v industriji in rudarstvu 13.853 delavcev.
OB PRAZNIKU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA, 22. JULIJU
želijo vsem borcem ln delovnim Uudem H. več uspehov v izgradnji socialistične domovine ln jim čestitajo k temu prazniku
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR, OKRAJNI KOMITE ZKS, OKRAJNI ODBOR SZDL TRBOVLJE z vsemi
ostalimi množičnimi organizacijami ter občinskimi vodstvi in občinskimi Ijtidskimt odbori okraja Trbovlje.
Prav tako čestitajoč k temu prazniku vsa podjetja in ustanove v okraju Trbovlje ter uredništvo la uprava »Zasavskega tednika«.
INICIATIVNI ODBOR OKRAJNE TURISTIC NE PODZVEZE NA DELU
Poživeti je treba delo turističnih organizacij
Ze nekaj časa obstaja Iniciativni odbor okrajne turistične podzveze pri okrajnem odboru SZDL. Pred kratkim se je le-ta sestal v Cateških toplicah in izvolil Iz svoje srede za predsednika tov. Viktorja Burkeljca, Za tajnika pa tov. Vinka Salmiča,
V več krajih našega okraja že obstajajo turistična olepševalna društva. Ponekod ta društva delajo, nasploh pa životarijo, oziroma so le na papirju. Prav zaradi tega je nujno potrebno, da člmprej ustanovijo okrajno turistično podzveze, ki bo dajala društvom smernice in jim pomagala pri delu.
Za sedaj bo nujno . potrebno ugotoviti, oziroma proučiti, na katerih področjih bi še lahko ustanovili turistične organtaeci. je, ki bi ne bile le olepševalne. Treba bo na primer urediti vasi, zgraditi razne športne in druge objekte in podobno. Do-
sedanjim in tudi novoustanovljenim organizacijam bo treba dati širšo, osnovo dela, hkrati pa bodo ta društva morala tesno sodelovati i okrajno gosttn-
KONFBRBNCA KOMUNISTOV TRBOVELJSKEGA RUDNIKA
TRBOVLJE, 18. julija — Tu je bila danes redna letna konferenca aktiva komunistov rudnika Trbovlje—Hrastnik.	Po
poročilu sekretarja Škrinjarja, ki je 1 obrazložil enoletno delo aktiva, je sledila razprava, v katero je posegel tudi sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko. Govoril je o zunanje-polltičnih in gospodarskih problemih.
Na konferenco se bomo povrnili v prihodnji številki, (v)
13. j ulit) je praznik šoferjev in avtomehanikov, ti ga obhajajo po vsej Sloveniji. Praznujejo ga v spomin na 13. julij leta 1944, ko jo prva motorizirana enota NOV stopila v a/kcijo pri Žužemberku.
Letošnji trinajsti julij so letos praznovali tudi v našem okraju v Hrastniku, Brežicah in v Trbovljah. Veličastna avtomodblska parada, ki se je preteklo soboto razvijala po glavni trboveljski cesti, bo domačinom še dolgo ostala v spominu. Trboveljsko Združenje šoferjev in avtomehanikov je imelo v soboto, 13. L m., slavnostno sejo v restavraciji »Turist« na Vodah, katere so se udeležili tudi zastopniki oblasti in množičnih organizacij. Na to slovesno sejo so šoferji, povabili tudi najslarejšega in prvega šoferja v Trbovljah tov. Franca Gučka. Tovariš Guček je ob tej priložnosti izrekel nekaj misli. Tako naj bi organizacija skrbela, da ne bi bilo nobenega šoferja izven organizacije, kajti to združenje je močna sila, ti koristi posamezniku in skupnosti. Velika je odgovornost šoferjev proti skupnosti, saj odgovarjajo za dragoceno življenje vseikegr. posameznika, spet drugi za zaupan* jim dobrine, potre oni so za hitro preskrbo živil, za prevoz bolnikov v bolnišnico, potrebne so reševalne in gasilske motorizirane enote in tako dalje. Ce na vse to pomislimo, človek spozna, kaj pomeni biti pravi, dober šofer. Ljudje zelo pogosto vidijo ln pravijo, kako udobno je sedeti za volanom, ne pomislijo pa, kakšno odgovornost nosi šofer in koliko skrbi ima med vožnjo, saj mora paziti in misliti na vse. Ce pride do kakšne nesreče — kdo je kriv? Najprej ee obsodi šofer, čeprav nd vedno tako, saj
je mnogo drugih stvari, ki povzročijo . nesrečo. Res pa je, da mora biti šofer človek na svojem mestu. Ko odhaja šofer zjutraj v svojo odgovorno službo, ima tudi on v mislih svoje drage. Tud; njemu zakliče njegov sinček zjutraj v pozdrav: »Očka, srečno vozi in vrni se zdrav domov!«
Tovariš Franc Guček je ob tej lepi priložnosti zaželen vsem šoferjem uspešno delo in jim čestital, k njihovemu prazniku.
Predsednik združenja je na tej slovesni seji izročil častne diplome tov. Francu Gučku kot najstarejšemu šoferju v Trbovljah, zaslužnim članom društva, tov. Porniču in Sešlarju ter predsedniku AMD Trbovlje, kakor tudi prometnemu odseku TNZ Trbovlje.
Po slavnostni seji so se vsi zastopniki udeležili slovesne parade motornih voeti. Od Sušnika do Zg. Trbovelj se je razvijal slavnostni sprevod, v kateri so bil« vsa motoma vozila kraja, ki so bila prosta. Posebno so se v sprevodu izkazali motoristi AMD Trbovlje. Lep sprevod najrazličnejših avtomobilov in drugih vozil je napravil pri restavraciji na Vodah kratek postanek, kjer so predstavniki združenja šoferjev opravili pred Spomenikom Revolucije majhno slovesnost s kratkim nagovorom in položitvijo venca pred spomenik. Moški pevski zbor »Zanja« je tu zapel, tudi Delavska godba na pihala je s svojo udeležbo lepo poživila celo slavnost.
Po spominski slovesnosti pred Spomenikom Revolucije se je parada razvijala dalje do 21g. Trbovelj ln nazaj do stadiona ŠD »Rudarja«, kjer so se v prijateljskem nogometnem srečanju pomerili šoferji in organi Ljudske milice. Srečanje ee je končalo neodločeno 3:3,
Drag den pa so šoferji priredili Trboveljčanom še prijetno zabavo na gasilskem prostoru v Zg. Trbovljah in i njo lepo zaključili svoj praznik.
PREDSEDNIK ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANI KOV TRBOVLJE PREDAJA NAJSTAREJSEMU ŠOFERJU — FRANCU GUCBKU DIPLOMO
sko zbornico, gozdnim gospodarstvom itd. Razen navedenega bodo moral* te organizacije • pomagati sorodnim organizacijam oziroma društvom, kot so to društva prijateljev prirode, taborniki, planinci in podobno, da bodo njihove postojanke za turiste prijetno zatočišče, kjer se bodo počutili domače.
Pri gradnji raznih objektov, najsi bodo to športni ali drugi, se bodo morali nasloniti na domače strokovnjake, graditi pa v glavnem v lastni režiji, da bo delo čim cenejše. Z gradbenimi podjetji pa se bo treba dogovoriti, da po končani gradnji za seboj pospravijo ln uredijo okolico.	i
Turistično olepševalna društva, pozneje občinske podzveze, bodo imele razprave s podjetji, da ta uredijo svojo okolico. Napraviti bo treba tudi načrte gradenj za bližnjo bodočnost.
Potrebe 'po ustanovitvi okrajne turistične podzveze so vedno večje. Zanimivo je, da se volivci zelo zanimajo za turistična društva in želijo, da bi se njih delo poživilo. Z ustanovitvijo te podzveze se bo prav gotovo pospešilo tudi delo posameznih turistično olepševalnih društev. O njihovem delu včasih razpravljajo na nekaterih zborih volivcev, Vedno pridejo do zaključka, da so ts društva pomembna in da jih je treba poživiti. Nihče pa se ni poglobil v njihovo delo in jim dal potrebne smernice.
Z ustanovvltvljo okrajne turistične podzveze bo delo bolj načrtno, kar je nujno potrebno za dvig turizma v naših krajih.
Hrastniški godbeniki za dan vstaje
Rudarska godba na pihala v Hrastniku, ki deluje v sestavu tamkajšnje »Svobode I«, se je odločila, do bo letošnji Dan vstaje preživela v dolenjskih krajih, kjer je godba bila v času NOV. Tako namerava v dneh 20. 21. in 22. julija obiskati Črnomelj in kraje v njegovi okolici. V soboto, 20. julija zvečer bo hrastniška godba priredila koncert v Črnomlju, v nedeljo pa bo imela v mestu na trgu promenadni koncert. Popoldne in drugi dan, v ponedeljek, namerava godba obiskati okoliške kraje.
Ob tej priliki bodo hrastnt-ški godbeniki tudi obdarili ne- , kaj partizanskih družin s primernimi darili in se z njimi oddolžili za gostoljubje, ki so ga bili deležni v teh krajih, ko je hrastniška godba igrala in zabavala kot godba VII. korpusa tamkajšnje prebival-stvo za časa naše narodnom osvobodilne vojne.

Borba za zemljo
Slovenci se tako radi ponašamo a svojo visok« kulturo itn človekoljubnostjo. Mislim, da zaradi tega včasih zaidemo prav da.eč, kar pove sledeči dogodek.
Bil sem nekega dne v Deč-ndh selih pri Artičah. Užival sem ob lepem pogledu na pokrajino in na dobro letino, ki se obeta našemu kmetu. Naenkrat pa me vzdrami iz lepih mis-ni vik in krik neke ženske, ki je vpila dobesedno takole: »čakaj, tale jama te bo stala 5.060 din! Moj advokat ti bo že dal vetrna!«
Bilo je še marsikaj lepega slišati, kar pa bom iz vzgojnih razlogov zaradi mladine raje zamolčal, da ne bi slišala raznih priimkov...
Gre namreč za zemljo. Dokaj velika kmetica j« enostavno zapri® bivšo občinsko pot skozi svoje dvorišče in napravila novo kolovozno pot po zemljišču svojega soseda. ki ima komaj en hektar zemlje. Ta sosed je pripravljen odstopiti zemljo za pot v zameno za drugo zemljo, ki pa je naša premožna kmetica ne da. zato njen sosed ne dovoli po svoji remiji voziti.
Kmetica se je vrgla v tožbo, sedaj pa nastajajo stroški na eni in sovraštvo na drugi strani...
Al; je to podobno kulturnim ljudem?
Popravimo krivico!
|P»K	-	. I iri.i'Pij
Naloge sindikatov po kongresu delavskih svetov
Sindikalne organizacije naj Ida jo	iniciativo za »klicano e
konference volilnih teles, ki so izvolile delegate za kongres delavskih svetov, na katerih naj se poroča o plodovih dela kongresa in o splošnih vtisih.
Sindikalna vodstva naj se zavzamejo oz. daje pobudo, da se snide delavski svet gospodarske organizacije skupno s celotnim političnim aktivom v podjetju, kjer naj Se prouči material kongresa na temelju uvodnega refareta.
Alco analiziramo delo posameznih vej naše industrije, ugotovimo, da Je bilo in je še vedno rudarstvo na prvem mestu. Skozi vsa leta po osvoboditvi so bili rudarji med prvimi, ki so razumeli klic naše države po obnovi, elektrifikaciji in industrializaciji, izvedbi petletnega plana Itd. in dajali svoje surovine za posamezna področja naše socialistične izgradnje. Poleg tega pa je bilo potrebno, da je to rudarsko delo nekdo usmerjal, Imel skrb za hi-glensko-tehnlčne varnost, za produktivnost dela ln mehanizacijo rudnikov. Ce se vprašamo, kdo so bili pionirji ln usmerjevalci dela takoj po končani vojni, nam je odgovor takoj jasen. Poleg rudarskih strokovnj skov-inienlrj e v, ki Jih je bilo po osvoboditvi zelo lhalo, so morali za dela višjega kadra v rudarstvu prijeti predvsem absolventi rudarske šole v Celju. Ce pogledamo njihovo delo v tistih letih, vidimo, da so bili tl absolventi na raznih vodilnih mestih ln položajih v rudarstvu kot direktorji, tehnični vodje, obratovodje, poslovodje, šefi raznih birojev, planerji ln še na drugih vidnih položajih v rudarstvu ln da so svoje delo opravljali v zadovoljstvo naše socialistične države O samem delu ln uspehih teh absolventov rudarske šole pa prepustimo drugim, da začnejo z Javno diskusijo o njih, da bo naša javnost videli, kakšna krivica se Jim godi glede uvrstitve njihove šole in pridobljene Izobrazbe. Iz prakse vemo, da je vsak absolvent rudarske šole odgovoren za ivoje delo glede varnosti dela pristojnim oblastvenim organom, za produktivnost in uspeh dela pa upravi njegovega rudnika, delavskemu svetu tn upravnemu odboru podjetja. V pretežni večini je tak absolvent v svoji službi odgovoren za preko 98 ljudi, ki so razdeljeni po raznih jamskih delih po več sto metrov narazen. Tak absolvent mora poznati celoten tehnološki proces dela v rudniku ln ga pravilno usmerjati, da zadosti varnostnim predpisom in produkciji, vzporedno pa mora študirati nove metode dela za dvig storilnosti in produktivnosti. Da pa so tl absolventi kos vsem tem nalogam, so morali biti že pred vstopom v rudarsko šolo kopači, morali so poznati vsa Jamska dela, kajti praktično poznanje vseh teh del je eden Izmed prvih pogojev za neoporečno opravljanje njihovega poklica. Pogoj za sprejem v rudarsko Solo v Celju je bil, da Je bil kandidat prvi kopač ln da je Imel zagotovljena denarna sredstva za 3-Ietno šolanje. Kako je bilo tiste čase z družino in stanovanjem takega študenta, ni treba posebej razlagati, saj je znano, kako težaven je bil tak študij v kapitalističnem družbenem redu.
Ker Je po osvoboditvi začelo primanjkovati tega strokovnega kadra, saj smo ga precej izgubili v naši narodnoosvobodilni vojni, so potrebe in razvoj našega rudarstva terjali organizaoijo takih šol. Obstoječa rudarska nadzor-niška šola v Ljubljani ni mogla dati dovolj tega kadra. Zato so po vseh večjih rudnikih širom po državi pričeli organizirati večerne strokovne tečaje, ustanovili so se delavski tehnikumi, da bi v njimi nadomestili in izpopolnili nujno potrebni ngdzomiški kader v rudarski industriji. Tako imame sedaj v rudarstvu več nadzorni-šklh organov, ki se med seboj razločujejo po praksi in teoretičnem znanju. Posebne važnosti je, da se absolventi rudarskih šol v Celju, Celovcu in Leobnu po šolski izobrazbi izenačujejo s tistimi tovariši, ki so absolvirall večerne tečaje ali pa nadzomiško šolo v Ljubljani. Tako se nekaterim prizna samo srednja izobraževalna šola. drugim popolna srednja šola, tretji se tretirajo kot rudarski tehniki, ostalim pa se priznava komaj nepopolna srednja šola. Ce gre tak absolvent rudarske šole v pokoj, se mu po izobrazbi prizna kvalifikacija visokokvalificiranega kopača, kar je enako kvalifikaciji dobrega kopača ali strelnega mojstra. ki so morali delati pod nadzorstvom teh absolventov. Ne bom se spuščal tu v polemiko glede krivice, ki se Jim zgodi pri njihovi upokojitvi ali pa pri prevedbi v drugo javno službo glede plače. To prepuščamo ostalim tovarišem. da spregovore v javni diskusiji.
Da odpravimo to zakonsko krivico, predlagam, da se vse rudarske šole v predaprilskl Jugoslaviji. posebno pa rudarska šola v Celju, tretirajo kot popolne srednje strokovne šole in se izenačijo z delavskim ali rudarskim tehni-kumom, ker je na tej šoli trajal strnjen pouk 3 leta ln je tudi njen učni načrt prekašal vse sedanje po praktičnem ln teoretičnem znanju. S tem bi se popravila krivica vsem še živečim absolventom šole v Celju ln bi se vrednost te šole izenačila z vrednostjo šol sedanjega tipa. Razen tega se v nobeni zakonski uredbi ne omenja rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah, ki je nad trideset let vzgajala rudarski kader v popoldanskih ln večernih urah ln vzgojila nešteto rudarskih strokovnjakov v Trbovljah, Zagorju In Hrastniku, ki so dobili službo rudarskih nadzornikov, drugi pa so dobili v njej strokovno podlago za vstop v rudarsko šolo v Celju, Celovcu ali Leobnu. Zato predlagam, da se tudi ta Sola uvrsti v stopinjo nepopolne srednje Izobraževalne šole, kar popolnoma ustreza uredbi v Uradnem listu štev. 39-52. — Ker pa obstajajo po naših rudnikih društva rudarskih, memtanističnth in In-
dustrijskih tehnikov (DRMIT), je njihova prvenstvena naloga, prav tako pa tudi naloga naših sindikalnih ln političnih organizacij, da pričnejo z obširno akcijo glede tega vprašanja in jo podkrepijo s stvarnimi predlogi, saj je že čas, da se ta krivica enkrat za vselej odpravi z ustrezno novo uredbo.
Pozivam vse absolvente rudarske šole v Celju, kakor tudi absolvente rudarske nadaljevalne tole v Trbovljah in DRMIT, da začnejo z obširno diskusijo z objavami člankov, tako da bomo naši javnosti dokazali krivico, ki se nam godi, in da kot polnovredni člani naše socialistične skupnosti lahko zahtevamo njeno odpravo.	„	,
Franc Hvale
TELE HIŠE v HRASTNIKU NI VEC. MORALA SE UMAKNITI, KAJTI TOD BO STEKLA RAZŠIRJENA CESTA
Zakaj se ne razvijajo blagajne vzajemne pomoči v sindikalnih podružnicah
2e v septembru leta 1155 je II. plenum Centralnega sveta ZSJ priporočil ustanovitev blagajne vzajemne pomoči v vseh sindikalnih organizacijah. Vendar se je temu priporočilu odzvalo, bore malo sindikalnih podružnic. V občini Trbovlje je tako blagajno ustanovila le sindikalna podružnica uslužbencev občinskega LO, medtem ko se pripravljajo na ustanovitev take blagajne samo v podružnici »Mehanike« in v podružnici uslužbencev TNZ ln sodišča.
Prav je, če navedemo bistvene naloge blagajne vzajemne pomoči, katere ime že samo pove, da ima namen organizirati tovariško materialno pomoč ln samopomoč ter varčevanje. Blagajna je prostovoljna organizacija fizičnih in umskih delavcev. Ob potrebi nudi blagajna svojemu članu kratkoročno ali dolgoročno posojilo kot
pomoč V Izjemnih primerih lahko blagajna da članu tudi izredno podporo, ki se ne vrača.
Blagajna vzajemne pomoči se
ustanavlja po poprejšnjem sklepu Odbora sindikalne podružnice na občnem zboru članov. Več manjših podružnic si lahko ustanovi skupno blagajno, ne glede na stroko podružnic.
Član take blagajne lahko posta-ne vsak član sindikata. Članu, ki izstopi ali je izključen, se mora vrniti vloga najpozneje v treh mesecih po izstopu ali Izključitvi. Od vloge se tedaj odbija morebitno posojilo lz blagajne, ne glede na zapadlost, ln 3% od skupne vloge. Ako je član premeščen v drugo podjetje, ki Ima tako blagajno, se celotni, vloga lahko prenese. Ce član umrje, se njegova denarna vloga izplača naj-biižjemu sorodniku ali osebi, kateri je zapustil to vlogo s pisme-
V Radečah se pripravljajo na občinski praznik
Sevnica ie turistični krai
PRAVIJO PREBIVALCI — SAJ SE V SEVNICI ZRAK NI SPREMENIL IN PRED 40 LETI JE TURIZEM V SEVNICI LEPO CVETEL — ZELJA ZA SKROMNIM HOTELOM, KOČO NA ZAJČJI GORI IN KOPANJEM V SAVI IN MIRNI
Dr! nas smo turizem res nekoliko zanemarili, kajti pustili smo vnemar stotero možnosti, ki bi privabljal« ne samo domačine, marveč tudi goste iz sosednjih krajev.
Ta trditev Sevničanov ni brez osnove, saj je celo turistično drudtvo ugotovile, da je bila Sevnica pred vojno znan turistični kraj in da se od takrat arak v ničemer rti spremenil.
Kajpak pa bi bilo treba za poživitev turizma in za izboljšanje pogojev turističnega udejstvovanj a v Sevnici marsikaj izboljšati, dograditi m preurediti. Ne z velikimi, marveč s pičlimi sredstvi.
Najbolj se ogrevajo za to. da bi zgradili majhen, ne predrag hotel, ki pa naj bi bil estetsko lep ln privlačen. O tem s0 v Sevnici že večkrat govorili, samo denarja je vedno primanjkovalo. To je kajpak samo fna
čater Franc - šestdeesl-letnik
Pred nekaj dnevi Je obhajal »voj 60-letnt življenjski praznik soboelikarskd mojster z Brežic, tov. Frane Citer, ro;aa 8. Julije 1887 v Celju. Zraven življenjskega jubileja praznuje tovariš Cater tudi 35-ietnico, odkar je obrtni mojster.
Jubilant se je že pred vojno vključil v napredna društva, predvsem p® v aktivno delo kultumoumetniškega izživljanja. Veliko je število uspelih vlcg v raznih dramskih uprizoritvah v Brežicah, ki jih ie slavljenec mojstrsko oblikoval. Uveljavil se je tako v drami kot v komediji.
Tudi okupacija naša zemlje po sovražniku n! prizanesla našemu jubilantu. Moral je z drugimi zapustiti svoj lom. Po ranitvi jz tujine se je tovariš Cater »pet takoj vključil v javno delo in se predvsem kot gledališčnik še danes klluh svb‘i **u-
stran. Zajčja gora je daleč naokrog znana izletniška točka, ki privablja takole v poleltju in jeseni mnoge občudovalcev lepe narave. Samo zdaj ni več tako, kajti vsi tisti, ki prihajajo tj« gori, ne morejo nikjer dobiti kozarca kisle vode, piva, vina, mleka ali hrane. Potemtakem ni slučajna ugotovitev turističnega društva, da bi morali čimprej zgraditi na Zajčji gori majhno planinsko postojanko, ki bi nudila zavetje vsem obiskovalcem. Potem bi lahko popularizirati bolj to res priljubljeno izletniško točko. Zdaj je kajpak ne morejo, ker bi prišli ljudje tja gori samo enkrat
Posebno vprašanje )• v Sevnici — kopanje. V bližini imajo kar dve reki: Savo in Mirno. Sava je umazana in ljudje se v teh pasjih dneh v njej ne morejo kopati. Treba bo torej misliti na kakršnekoli ftltri-me naprave in to zlasti na Miirm, kjer je vedno največ kopalcev.
Kajpak »o to samo nekatere žive potrebe ln želja Sevničanov. Mežnoati za razvoj turizma je še nešteto. Tako bi radi v bližnji bodočnosti preuredili sevniškt grad, ki bi znatno pripomogel k razvoju turizma, Ce bi ga restavrirali in uredili tako, da bi obiskovalec čutil potrebo povedati e lepotah razgleda tudi svojim znancem.
No, ln naposled pravijo Sev-ničani, bi bilo treba nastaviti v gostišča take ljudi, ki imajo veselje do tega poklica, ki bodo venomer čutili, da »o v gostišču zato, da kar se dži najbolj skrbno postrežejo vsakršnega gosta. Zdaj to mnogokje ni tako.
In če M us postavili še boljše in več avtobusnih zvez z notranjim in zunanjim svetom, bi Sevnica spett pridobila »tar sloves, da je namreč znan turistični kraj.	(v)
Pred kratkim se je v Radečah sešel pripravljalni odbor za praznovanje ohčiinskega praz-praznovanje občinskega praznovali v začetku meseca septembra letos ž* četrtič.
V razgovoru » člani tega odbora smo zvedeli, da bodo imeli v Radečah v občinskem tednu nekaj prav kvalitetnih prireditev, ki bodo nedvomno privabile številne gledalce. Tako je predvideno gostovanje Celjskega gledališča na prostem, uprizoritev »Mlinarjevega Janeza« prav tako na prostem, na zaključni dan praznovanja P» bo zborovanje na trgu. v tem času bosta imeli godbi na pihala iz Radeč in iz Zidanega mosta promenadni koncert. Ob začetku praznovanja bo občinska konferenca ZK, ki bo prav gotovo važen dogodek za Radeče. Ob zaključku je v načrtu telovadni nastop ob sodelovanju več kot tri sto telovadečih. Letos b0 odpadel tradicionalni sprevod po mestu. Namesto njega bodo trije manjši, ki bodo prispeli v Radeče iz raznih podredij občine tn »e bodo združili na glavnem trgu v mestu. Mladinske organizacije bo-
do pričele s praznovanjem že v začetku avgusta, da bodo izvedle medsebojna tekmovanji na različnih delovnih področjih.
V Radečah pravijo, da bo letošnje praznovanje občinskega praznika eno izmed najboljših doslej. Poleg navedenih centralnih prireditev v samem mestu pa bode med praznovanjem še številne prireditve prosvetnih društev in mladinskih organizacij po vaseh in okoliških krajih, tako da bo to praznovanje res lepa manifestacija delovnih ljudi radeške občine.
J.Z.
no Izjavo, če pa ni n »slednika »11 oporoke, zapade vloga v koriat blagajne.
Sodimo, da Ima vse našteto ugodne momente za ustanovitev takih blagajn, da pa vodstva sindikalnih podružnic niao v zadostni meri seznanila svojih članov o namenu blagajne vzajemne pomoči, kajti če bi člani poznali do podrobnosti vlogo te blagajne, bi sami zahtevali njeno ustanovitev. Zato je prav, če sindikalne podružnice bolj konkretno predočijo svojim članom namen teh blagajn.	‘	A: K*
Glavne orientacijske naloge sindikatov
Po mnenju tajništva Republiškega »veta na podlagi temeljnega delovnega programa, sprejetega na občnem žboru, Je težišče aktivnosti sindikatov usmeriti na delo v zvezi z analitsko oceno delovnih mest. Ta osnovna družbena orientacija sindikatov naj bo osnovana na načelih:	,
1.	pravega človeka na pravo delovno mesto;
2.	za boljše delo boljše plačilo;
3.	zagotoviti usposabljanje delavcev za določeno delo na določenem delovnem mestu;
4.	zagotoviti, da bodo pri analitski oceni delovnih mest sodelovali tudi družbenoekonomski in politični aktivi občine, tako da ocenitev ne bo opravljena samo z vidika posameznih strok.
ZASAVSKIM PIONIRJEM
Tore), Vragov na Fuatinu je konec. Upamo, da ste slikanico radi prebirali, da vam |e delala veselje in, da ste spoznali, da nasilje nikdar ne rodi uspehov.
Zdaj vam pripravljamo novo slikanico. To bo povest o partizanih. Pa kaj bi še pripovedovali. Prihodnjo soboto na svidenje.


Delo delavskih svetov v občini Trbovlje




Beim

22. JULIJA SE BODO PRED SPOMENIKOM PADLIH MINERJEV SPET ZBRALI NASI BORCI IN OBUDILI SPOMINE NA TEŽKE IN SUROVE ČASE NASE BORBE
Delavski svet trboveljske Elektrarne je na zadnjem zasedanju obravnaval bogato gradivo. V razpravi o finančnem poročilu podjetja za prvo tromesečje leta 1957 so člani DS sklenili, da se kolektiv v obliki (predavanj seznani s finančnim poslovanjem podjetja. Delavski »vet je nadalje potrdil spretnebe tekstualnega dela tarifnega pravilnika glede na novo uredbo o plačah delavcev v gospodarskih podjetjih. Odobril je prav tako organizacijsko shemo podjetja.
Ob razpravi o podelitvi štipendij je delavski svet sklenil, da se podelijo le tistim, ki ima. jo dober šolski uspeh ln tistim, ki »o zanje zagotovljena oz. raz-
položljiva delovna mesta, zato bodo tudi ustavili štipendije vsem tistim, ki zaradi šolskega neuspeha ne bodo »končali študija v določenem roku.
Za strokovni dvig kadra Je predvideno obiskovanje tečaja za visoko kvalificirane in kvalificirane delavce kovinske stroke, za delavce, ki imajo za to zahtevane pogoje. Ta je predviden v jeseni v STT.
Izdelali in sprejeli so na tem zasedanju tudi pravilnik glede neupravičenega izostajanja od dela in pravilnik o koriščenju delovnih oblek. Delavski svet je končno »prejel predlog komisije za norme glede korektura norm za razkladale« premoga lz vagonov.	A.K.
ZOat, at v v *.,y	...
odrskih deskah.
Vzornemu >bntniku m popularnemu dramskemu delavcu telimo še mnogo zdravi,i let m Uspešnega d.-!®.	(ek)
N X 2 KOMENTAR
CIPRSKI VPRAŠAJ
Pretekli teden sto se v Atenah sestala predsednik grške vlade Kgramanlis ln ciprski arhiepiskop Makarios. Po sestanku Je bilo objavljeno sporočilo, v katerem je rečeno, da bo grška vlada predložila ciprsko vprašanje jesenskemu zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov.
Generalna skupščina Je le večkrat razpravljala o Cipru. Na lanskoletnem zasedanju je celo sprejela resolucijo o ciprskem vprašanju, s katero je pozvala zainteresirane države (Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo), naj razvozljajo ciprski vozel v skladu z Ustanovno listino OZN. To Je bila kompromisna resolucija, ki Jo je predložil indijski delegat Krišna Me-non, vendar Je kljub svojemu kompromisnemu značaju predstavlja opozorilo britanski vladi, naj vendar že upošteva upravičene želje ln zahteve ciprskega prebivalstva, ki ne zahteva ničesar drugega kot to, kar narodom zagotavlja Ustanovna listina OZN, se pravi pravico, da sama odloča o svoji usodi.
Od lanskoletnega zasedanja Centralne. skupščine OZN se ni zgodilo nič takega, kar bi dokazalo, da so Britanci spremenili svoje kruto kolonialistično stališče. Makarlosa se res spustili s Sejšeltklh otokov, kamor so ga internirali, prepovedali pa so
mu povratek na Ciper. Preganjanje ciprskih rodoljubov ni prenehalo. Sodišča ciprskega guvernerja Har-dinga še vedno obsojajo ciprske Grke na smrt ln dolgoletne zaporne kazni. Britanci še vedno ponujajo Cipru le delno avtonomijo, ciprski Grki pa te predloge vztrajno odklanjajo. .Hočejo pravico do samoodločbe, do združitve z domovino.
Napoved, da bo GrčUa tudi letos predložila ciprski problem Organizaciji združenih narodov, Je povzročila v londonskih vladnih krogih precejšnjo zaskrbljenost. Veliki Britaniji ni vseeno, kako bo njeno ciprsko aktivnost oee-ocenila Generalna skupščina OZN, zlasti še, ker se zaveda, da se Je večina v tej mednarodni organizaciji nagnila na stran protikoloniallstičnih sil. Zato so začeli te dni pripravljati v Londonu neke načrte o bodočnosti Cipra, s katerimi nameravajo preprečiti ciprsko razpravo v Generalni skupščini, J| odvzeti protibritonsko ost. Vlada o teh načrtih sicer uradno
ne govori, vendar so prodrle v javnost nekatere podrobnosti.
Zvedelo se je da se Je za Ciper zainteresiral Washtngton. Amerlkan-ci očitajo Britancem, da s svojim nepopustljivim kolonialnim odnosom do Cipra škodujejo že tako slabemu zahodnem vpljlvu na Bližnjem vzhodu, da grško-turški in britansko-gr-škl spor zaradj Cipra slabi učinkovitost Atlantskega pakta. Iz Londona poročajo, da je Washlngton predlagal naslednjo rčšitev:
Ciper naj postane majhna neodvisna država. Lahko bi ga sprejeli v Britansko skupnost narodov ali pa tudi ne. Priključiti se ne bi smel niti Grčiji ln niti Turčiji. Bil bi nekakšna »atlantska« država, vojaika baza Atlantskega pakta.
Britanci prav gotovo niso pripravljeni, da bi se takoj odpovedali Cipru/ Tam imajo močna vojaška oporišča, zadnja na Bližnjem vzhodu. Vendar so znamenja, ki kažejo, da so pripravljeni nekoliko popustiti. Slišijo se glasovi, da bodo postopoma preselili komando za Bližnji in Srednji vzhod v Kenijo, kar bi bil po mnenju nekaterih britanskih generalov kar dober ukrep. Toda Ciper ne bi takoj spremenili v samostojno državo. Do-
bil bi notranjo avtonomijo, sprejeli bi ga v Britansko skupnost narodov, obrambne in zunanje zadeve pa bi ostale v britanskih rokah. In otok bi razdelili na grški, turški in britanski
S takim načrtom pa se Grčija nikakor ne more strinjati. Na otoku živi skoro pol milijona Grkov in le 100.600 Turkov, ln ne žive ločeno. Grki so domačini, stari prebivalci otoka, Turki pa so priseljenci. Grkov je večina, to Je njihov otok. Uprli so se britanski kolonialni upravi, ker hočejo svobodno živeti, ker bi se radi priključili k domovini. Njihove zahteve so upravičene, so v skladu z mednarodnimi zakoni, z ustanovno listino Organizacije združenih narodov, zato Jih je treba upoštevati. Druge rešitve ni. To Je stališče ciprskih Grkov tn tudi grške vlade. Zeto ni verjetno, ds boro sprejeli britanski načrt.
Ciprski problem je moč rešiti le ob upoštevanju teženj ciprskih Grkov, U| se že več let Junaško borijo za svoje pravice. Ljudstvo, ki je v boju za svojo svobodo celo prijelo za orožje, se ne bo zadovoljilo ■ polovično rešitvijo, zlasti ne z rešitvijo, ki upošteva le interese Atlantskega pakta, prebivalci Cipra pa soji deveto briga.
Ne podcenjujmo analitične ocene delovnih mest
Analitična ocena delovnih mest Je važno opravilo. Ne gre samo ta to, da bi s tem opravilom izboljšali tarifno politiko, kot prevladuje mnenje, temveč dobili še vrsto drugih podatkov, ki nam bedo koristno služili z* izboljšanje organizacije dela, pogojev dela itd.
Prav tako mišljenje, da je analitična ocena delavnih mest samo osnova za Izboljšanje tarifne politike, nas opozarja na to, da so to zelo važne opravilo napak razumeli. Kakorkoli bodo podatki analitične ocene delovnih mest, pridobljeni v celoti, Izredno dragoceni za urejanje tarifnih vprašanj, ne bedo nič manj važni za naša splošna prizadevanja pospešiti produktivnost, za prizadevanje posameznih podjetij, pospešiti rast produktivnosti dela.
Ob popisu in opisu delovnih mest je namreč nujne temeljito proučiti, kako je sploh s organizacijo dela v podjetju, glede na obseg nalog, ki so pred kolektivom, kake so razmeščeni člani kolektiva glede na svoje znanje, v kakšnih razmerah delajo, kaj vse vplive n »njihove proizvodno sposobnost itd.
In prav ns to, fal, marsikje niso pomislili. Ob popisu in opisu delovnih mest se imeli pred seboj le drugačne ureditev tarifne politike, pozabili pa so, ds jo proizvodnost, tarifna politika in položaj, v kakršnem delavec dela, trenutne ln potrebno strokovnje znanj« Itd. celovit sklop vprašanj. Prav zaradi takšnega zmotnega mišljenja se pozabili na te navidezno postranske pridobitve, ki Jih j» moč dobiti s res temeljitim popišem in opisom delovnih mest In prav v tem lahko iščemo tndi vzroke za odlašanje s popisom in opisom delovnih mest s trditvami: pri nas bomo za tehle 56 ljudi opis kaj hitra opravili, opravili de takrat ko je treba; - tu so vzroki za številne primere, da se v pesa* mesnih podjetjih enostavno popisali delovna mesta tako, kot so jih imeli popisana pred leti, lani ali letos v tarifnem p ra* vilniku.
Bodimo odkriti. V tarifnem pravilniku so skoraj povsod popisana delovna mesta pe sedanji erganizaelji dela, ečprav vemo, da le-ta marsikje nima vseh tistih snačilnosti industrijske organizacije dela, ket bi jo morala Imeti, da je proizvodnja marsikje organizirana še na obrtniški način tn Je le-tem« tudi prilagojena organizacija dela.
Ce bi v gospodarskih organizacijah najprej sestavljali shemo podjetja, temeljite proučili tehnološki proces dela in ob upoštevanju nalog, ki jih imajo -od onfnn m$oiep ‘feq»s pejd trebno število -delovnih mest, potrebno število delavcev, petera bi bili podatki, ki so jlb že doslej pridobili * podpisom In opisom delovnih mest, marsikje drugačni.
Ob opisu delovnih mest bi V takšnem primera lahke ugotovili, kakšno znanje Je potrebno, kakšno znanje Imajo zaposleni delavci In kakšno bi morali Imeti, kaj bi morali v organizaciji dela spremeniti, kaj preurediti. da bi delavci lažje delali, delali v boljših pogojih« naredili več itd.
Analitična ocena delovnik mest Je važno opravilo. Ne gr* ga podcenjevati. Vedeti moramo, da hočemo e tem postaviti pravega človeka na prave delovno mesto. In če se zavedam* tega, potem moramo delovno mesto apoanatl de potankosti, kajti žele tedaj bo mogoče ljudi razmeščevatl tam ln tako, ds bodo lažje In več naredili In prejeli tudi svojemu delu primerno plačilo.	*r*
Orqanlrnc|l(i slulbe za oddih delavcev
Po ekleou centralne*« iveta Z Sl »e v okviru sindikalnih organizacij osnutelo posebni organ! ** organizacij« donustov In razvedrila delivcev Tl organi hode Prisebni odbori teritorialnih vodstev sindikalnih vodstev, ki deluleJe v okvlvs vodstva, po nlerovlh smernicah In nnd njegovim nadzorstvom. Tl odbori «e ustanove P" vseh sindikalnih nodrulnleeh. od-Wn»klh In okrajnih sindikalni" »vetih ter pri UepubUSkem sv«tu. PemihUSkl odbori strokovnih «m dlkstov lahko, ie sodMo to za Potrebno, tudi ustanovijo tak* odbore.
Tl odbori se Izvolijo na rednih letnih občnih zborih, vendar dopustno, da se osnulelo 1« pr*J' Zlasti Je važno za sindikalne P-družnlce ln sindikalne svete.
•e ti ustanove takoj, bodo lan*,, že letošnje poletje delno rezvi svojo praktično dejavnost.
Pravilnik o tem še ni Izšel od CS ZSJ. niti ni Se navodil » delo. v-ndar z, delom že Ighko kol pričnejo po dosedanjih pr**^ « nJh Izkušnjah Pri tem P* n»J upoštevalo ne aamo letni odo članov, marveč tudi or***'*5f «« dnevnih Izletov ekskurzij pravi, skrbeti čimbolj za 7<1r. oddih delavca 1n uslužbenca doseči, da se le-tl v prostem
čimbolj »proste ln nabere o novm
moči za svoje fizično ali um* vsakdanje delo.
Materialna sredstva za delo J«" odborov oskrbe vodstva nlh organizacij v okviru finančnih možnosti.
»Rad bi E vel v svobodni Jugoslaviji! Sel bi na naš najvišji vrh in vzkliknil: Poglejte! Vse kar vidite, je naše in naših otroki«
12. julija leta 1944 se je pod vznožjem Savne peči, po poti, ki drži proti železniški progi, previdno pomikalo sedmero borcev-minercev. Bil je lep dan in skupinica je željno vdihavala svež zrak in oči so’ jim bile uprte v dolino, kamor jih je gnala neugnana želja — želja in povelje.
Komandir Žužek Franc-Jovo je še zadnjič sam zase pretuh-tal celoten načrt in s potnega obraza mu je kanila znojna kaplja, se skotalila do brade in padla na tla. Hudiča, je dejal sam pri sebi, ne bo dolgo, ko se bodo znojili doli ob progi; vse policijske Švabske postaje se bodo vznemirile in začelo se bo vznemirjeno tekanje naokrog. Popestoval je misel in na um mu je prišlo, kako bodo Nemci besni, ko bodo zvedeli, da je šel v Savo že en transport. Misel mu je šinila nazaj, v preteklost. Na njegovo mladost! Spomnil se je, kako je rudaril v Krmelju skupno s svojim bratom, in za hip se je obrnil nazaj, kjer je v skupini molče stopal ta njegov brat. To ni bilo naključje, da sta bila z bratom skupaj; saj sta tudi iz krmeljskega rudnika odšla skupaj tja na Hrvatsito, misleč, da bosta v rudniku Bregi našla večji kos kruha.
In spet sta obg odšla nazaj, tokrat v Zagorje. Prišla je vojna in z njo križev pot za slovenski narod. Toplo mu je postalo pri srcu, ko se je spomnil, da je bil takrat tiste usodne dni med prvimi organizatorji Osvobodilne fronte in še vednp je imel pred seboj prvo srečanje s Tončko Čečevo in drugimi voditelji KP v revirjih.
Začel se je ples, kakršnih doslej še ni bilo. Vedel je, da bo za komuniste tale boj, boj za dokončno osvoboditev. Ko so se začela preganjanja, ni čakal doma. 12. aprila leto 1942 je pobegnil pred gestapovci med prvoborce NOV. Za hip se je spomnil na leno Ivanko. Takrat, ko je moral pobegniti, je niti obvestiti ni mogel in zdaj je v nemškem taborišču. Želel jo je videti in jo popeljati s seboj med borce... Jovo se je iztrgal iz zamaknjenosti in pospešil korak. Nič ni vedel, niti slutil, da bo tale njegova pot zadnja, da bo nazaj grede padel pod streli sovražnika in da si bo moral sam končati načeto življenje.
•
II. Julija je prišla njegova skupina v Savno peč. Tam so prenočili. In ker izdajalcev tiste dni ni manjkalo, se je< tudi tokrat našel človek in preko železniške čuvajnice obvestil žandarmerijo, da je v vasi skupina minercev, ki nameravajo zrušiti progo in vlak. Takrat si je landarmerijska sku-
MAROKOVA MATI
Ze večkrat sem nameravala obiskati v Lončarjevem dolu prt Sevnici mater narodnega heroja Alojza Kolmana — Maroka, ali kot ji domačini pravijo — Kolmanovo mamo. Ker je bil tistega dne v Sevnici sejem, sem jo pričakala kar na trgu. Ko sva se pri »Petru« usedli v hladno senco, mi je jela pripovedovati o svojem sinu, pa tudi o padli hčerki in zetu.	,
Sama se Maroka še prav dobro spominjam. Bil je vedno v velikih žametastih pumparicah. Ko sem leta 1944 opravila šifrerski tečaj, sem bila dva dni na razpoloženju v zaščitni četi Glavnega štaba Slovenije, kjer je bil Marok komandant. Proti vedru smo pekli krompir in ga hlastno jedli. K nam je prišel med drugimi tudi Marok in nam pripovedoval o raznih dogodivščinah, hkrati pa se ponorčeval iz nas mladih, novopečen ih šifrerjev, češ kako bomo na pohodih reševali depeše. V začetku smo zardevali v zadregi, pozneje se je tudi nam razvezal jezik. Tako smo klepetali pozno v noč in se smejali. Naslednje jutro pa smo buljili drug v drugega in se kazali s prsti, kajti od pečenega krompirja smo bili isi črni okrog'ust.
Partizanske dovtipe je Marok stresal kar iz rokava, pa tudi drugače je bil duhovit. Sicer pa, za seboj je imel bogate življenjske izkušnje. Bil je v podoficirski šoli v prejšnji Jugoslaviji, od koder je pobegnil v Maroko in se pridružil tujski legiji. Ko se je vrnil v Jugosla-
vijo, je bil obsojen na 16 mesecev zapora v Lipoglavi. Ze leta 1941 je odšel v partizane in bil v več četah, bataljonih, brigadah. Bil je namestnik komandanta IV. operativne cone in sodeloval v mnogih borbah.
Kot komandant zaščitne čete Glavnega štaba Slovenije se je udeležil borbe pri Koprivniku na Kočevskem, kjer je dne 1. decembra leta 1944 tudi padel.
XXX
»Sl lahko mislite«, je dejala njegova mati ob snidenju, »nisem ga videla polnih enajst let! In potem, ko je odšel v partizane skupno s svakom, oziroma z mojim zetom Vre-skom, smo napravili doma celo pojedino. Še večkrat potem sem ju videla, jima pošiljala hrano in tudi obleko. Kmalu za njima je odšla še hčerka Anica. Ona in njen mož Franc Vresk — Gustl sta padla 1. avgusta leta 1943 na Pohorju, Marok pa 1. decembra teta 1944. še seda) ne morem prav dojeti njihove prezgodnje smrti. Vedno znova mislim, da bodo zdaj zdaj prišli domov.*
XXX
Kako vesela je bila, ko sem ji povedala, da sem Maroka osebno poznala• Se in še sem ji pripovedovala o njenem hrabrem sinu, lahko bi rekla legendarnem junaku in iskrenem tovarišu. S solzami v očeh je pritrjevala; »Ja, ja, prav tak je bil!*
Kolmanova mama je le prekoračila sedemdeseto leto. Kljub temu pa je še vedno čvrsta in zdrava. V Sevnico pride vsak teden po dva do trikrat. Ne moti jo dolga pot, pravi, da ji je to v veselje. Svojo posestvo ki ni kdo ve kako veliko, je dala v najem. Brez dela pa le ne more živeti. Večkrat gre k temu ali onemu kmetu in mu pomacra pri delu. Prejšnji dan, mi je pripovedovala, je ves dan vezala v vinogradu, kjer je bilo prav prijetno. Vsak teden pa nestrpno pričakuje svojo vnukinjo, ki je uslužbena v Trbovljah. Tako preživlja nedelje v družbi svoje vnukinje, ki skupno obujata spomine ne padle sorodnike.	—a
i) v e	/) v v ••
aCloctn e v ce&njt
(Pogin bratov žužkov)
pino v Zidanem mostu veselo pomela roke. Obetal se je plen, dober plen in v glavi prekletih in osovraženih Nemcev se je skoval načrt, opravil pa naj bi ga Slovenec, ki je bil nemški žandar.
12. julija, torej na dan same akcije, so prišli Nemci v Savno peč. Poizvedovali so za mi-nerci in zvedeli so, da so se
odpravili. Vedeli so, kam jih je peljala pot in razdelili so se v skupini.
Skupina žaniarjev, ki jih je vodil žandar Vrdnik se je povzpela na češnjo. In čakala,..
Jovova skupina je srečno opravila akcijo. Kmalu po njihovem prihodu se je slišala zatohla eksplozija i:i skupina
se je vračala nazaj v gosjem redu■ Nihče ni slutil, da bodo padli v zasedo, saj so bili previdni...
Skupina je bila vesela, ker je tako brez vsakršnih težav opravila zaupano ji nalogo. Jovo se je še enkrat zamišljen obrnil v dolino in zdelo se mu je, da je tale čas najbolj primere za rušenje prog. To je bil njegov 34. vlak, ki mu je olajšal usodo že na slovenski zemlji. To pomeni, da so Nemci dobili toliko in toliko manj vojaškega materiala za svoje fronte ali pa z večtedensko zamudo. Srdito se je nasmehnil ob tej misli in vedro je pogledal po svojih hrabrih mi-nercih, ki so, olajšani bremena, naglo stopali v hrib.
Potem je naenkrat divje zaropotalo .. .Kot bi trenil, se je skupina razpršila. Istočasno pa je Jovo čutil, kako mu obe nogi obliva topla tekočina. Rafal, ki so ga Nemci spustili nanj s češnje, ga je prerešetal ob nogah navzgor. Še se je pognal v stran, dalje ni mogel. Nato je premišljeno segel za pas, potegnil pištolo in pritisnil na petelina... Končano je bilo... Verjetno niti videl ni, <#a je njegov brat Don do bit enak rafal, le nekoliko više, čez prsi. Don je bil v trenutku mrtev...
Nemci so ranili še tretjega, vendar je uspel pobegniti z ostalimi štirimi.
Kakšno veselje za nemško drhal... ^Odpravili so se po mladega fanta Zalokarja, ki je moral s cizo po obe trupli, da sp jih Nemci prepeljali nekoliko niže. Njihovo junaštvo ne bi bilo popolno, če bi se ob tako »divjem plenu* ne ovekovečili. Fotografija se je ohranila, žal je nekoliko temna..,
In slovenski žandar se je kasneje hvalil po Zidanem mostu: Spet smo usmrtili dva komunista, eden od njih je bil Anglež. Ne, to ni bil Anglež. Bil je Jovo, ki je nosil angleško Uniformo.
Tovariš Žužek nam je dejal, da omenjeni slovenski žandar, seve v nemški službi, danes brez kazni tepta slovensko zemljo. Kdo bi si mislil...
Jovo in Don — brata Žužka sta bita znana daleč naokrog kot hrabra in neustrašena partizana. Njihova smrt je boleče odjeknila širom po Posavju in Zasavju. Tisti, ki so jih poznali bliže, so pripovedovali, da je Jovo večkrat dejal: »Rad bi živel v svobodni Jugoslaviji!
Sel bi na noš najvišji vrh in vzkliknil; »Poglejte/ Vse, kar vidite, je noše in naših otrok...«
Milan V.
Maribor, 25. aprila 1944
Predragi!
Čepim v ječi na mrzlih tleh, s hrbtom oskmjen na vlažno steno, in Vam pišem pismo. Poslednje pismo. Pred četrt ure so sporočili po tolmaču v materinem jeziku, meni in. sedmim tovarišem, ki smo skupaj v eni eelici, da nas bodo čez dve uri usmrtili. Dovolili so, da se lahko pismeno poslovimo od kogar koli. Ko sem zaslišal svoje ime, se mi je dlan stisnila v trdo pest, v možganih je udarilo in me ledeno stisnilo v srcu. Jaz sem upal... da, vsi smo upali. Da bo sonce, ki je v planinah že ustvarilo svobodno pomlad, pri-sijalo tudi v dolino in pregnalo to strašno črno noč. Rad bi še živel, kakor vsi, ki smo tukaj. O, da bi bile naše pesti dovolj močne, da bi razbile to tisoč izi tisočkrat prekleto zidovje! Nemočni smo, kakor otrok v zibelki.
Ali se je že razcvetela breskev v domačem vrtu, katero mi je podaril šolski upravitelj, ko sem zapuščal šolo? Saj veste, da sem jo vedno skrbno negoval. Rad
V neki hiši v Posavju visi na steni v črnem okvirju slika mladega fanta in njegovo
POSLEDNJE
PISMO
bi si utrgal cvetočo vejico in jo skril na prsi, da bi jo ponesel s seboj v grob. Nikdar ne boste vedeli, kje bom trohnel, da bi mi grob okrasili z rožami.
Se ena ura. Se ena ura življenja je meni in devetinštiridesetim tovarišem odločena zato, ker je bil na naši zemlji ubit neki nemški gefrajterček. Čez eno uro bo moja kri pordečila temni pesek dvorišča, ali pa bom obvisel na brstečem drevesu kot nezrel sad. Ubit je nekdo, ki je bil osvajalec naše zemlje. On se ni rodil na tej zemlji kakor jaz, ni je pojil s svojim znojem. Naše lepote je zrl z očmi okupatorja ln naš rod mu je bil čreda sužnjev. Tudi jaz sem nosil okupatorjevo uniformo in jim bil »kamerad« v blatnih ruskih planjavah. Čez pol ure bodo v znak hvaležnosti ubili moje mlado enaindvajsetletno življenje...
Borci v gozdovih! Z vami me je družila ena misel in ljubezen do zemlje je razvnemala srca nas vseh. Bili smo eno v snegu in mrazu, na položajih in pohodih. Takrat so govorile naše puške, danes umolknem jaz, da Vam vstane pomlad srečne bodočnosti.
Mama, na Tvojih prsih sem počival, Tvoje solze so me spremljale v sovražno vojsko ln Tvoj up na skorajšnjo zmago v domače gozdove. Tudi Tebi, krušni oče, lepa hvala! Nisi ml dal življenja, toda kruh zame je rastel iz žuljev Tvojih rok. Bratje in sestre, ki ste raztepeni daleč po svetu, Vam vsem moj iskreni poslednji pozdrav!
Set pet minut... in zemlja domača boš pila ipojo kri in zakrila mene, ki sem Te ljubil tako vroče, da sem za Tvojo srečo ln svobodo dal svoje življenje.
Spominjajte se moje žrtve!
Vaš sin Pepl, partizan Milan
„Posto j sin kit mora pasti!“
Bilo je 7. julija 1944. leta, ko smo v L bataljonu Kozjanskega odreda na Drenovču-Spiču pripravljali načrt, da napademo postojanke nemške žandar-merije v Pišecah. Takoj po prihodu v taborišče ob petih zjutraj se odrede straže. Štab bataljona konfetira. Nekaj se pripravlja, slutijo borci. Čistijo orožje, hrabri Januš se smehlja po taboru in pregleduje orožje.
»Vreme je lepo,« pravi komandir prve čete Ogorevc.
»Kdnje bo treba podkovati. Samo kje:« odvrne zaskrbljeni bataljonski intendant Vahčič.
»V Pišecah, drugje ne, tam Je kovač!« pravi komandir prve čete in že je na konju. V galopu odjaha navzdol proti Pišecam.
»Ta je pa dobra!« pravi Jan, ko gledamo za njim. »Saj je kovač oddaljen od postojanke komaj nekaj sto metrov.«
Hrabri vodnik Sušin pravi: »To je preveč, komandirja moramo zaščititi!« Vzame nekaj borcev in odhiti navzdol po grebenu, da zavaruje svojega komandirja.
V	taboru je vse Evo. Zajtrk je kuhan. Intendant Vahčič je zadovoljen. Komandant Januš pravi, da mora biti kosilo ob dvanajstih. »Saj tudi bo,« mu odvrne intendant, »pa tudi dobro bo. Imeli bomo prašiča!«
»Kje si ga pa dobil?« ga vpraša komandant. »Veš, Januš, znajti se je treba,« odvrne intendant.
Okoli kuhinje se sučejo borci nasmejanih obrazov. Opoldne bo golaž in makaroni. Teh stvari takrat v bataljo-mu ni manjkalo, saj smo pred nekaj dnevi Švabom zaplenili dva voza hrane. Intendant si mane roke in se zadovoljen smehlja okoli kuhinje. V Pišecah poči strel. Intendant Vahčič ima že nahrbtnik na plečih ln jo hitro odkuri v štab bataljona. »Januš, kaj je, ali bo umik?« sprašuje skrbni Intendant. »Ne!« mu odvrne, in že opazimo komandirja prve čete, kako dirja s konjem v tabor.
»Kaj pa je bilo?« navalijo borci na komandirja. »Nič,« jim odvrne, »samo Švabom sem povedal, da sem konja podkoval.«
»Že, že,« mu pravd vodnik' Sušin. »Opazoval sem Švabe v postojanki, kako so te ogledovali. Všeč si jim bil!«
»Da, seveda, zato sem jim tudi poslal pozdrav!« odvrne komandir.
V	taborišče pride tovariš Stef z namestnikom komandanta odreda, Jane-
žičem. Med borci Je šušljonje. Nekaj se pripravlja. V štabu konferirajo. Pripravlja se načrt napada. Kliče me tovariš Stef, ki sedi z namestnikom odreda Janežičem na podrti bukvi.
»Sedi!« mi ukažeta in že teče pogovor o terenu, o borcih, ki sem jih poslal v odred tedaj, ko sem bil še terenski aktivist. Pogovor je prešel na moje delo na terenu od leta 1941.
Naito pravi tov. Janežič: »Za tebe se je začelo novo vojaško politično delo v odredu.« »Dober borec moraš biti,« ml pravd Stef.
V taborišču je vse živo ln veselo, saj je kosilo obilno. Stojimo v zboru in čakamo povelja.
»Kam gremo?« vpraša mitraljezec Miško. Pa tudi mitraljezcu Mihu, Jošku in Jovu se iskrijo oči.
»V napad gremo!« pravi komiaar Rudi. »Kam neki?« vprašujejo borci v vrsti. Pred zbrane stopi komandant Januš rekoč: »Petindvajset dobrovoljcev potrebujem za napad na postojanko v Pišecah!«
Med borci — domačini zavre. Vsi se priglasijo za napad. Za vodjo napada je določen namestnik komandanta bataljona Marjan. Sledi povelje: »Preglejte orožje, opremo pustite v taborišču!«
Ze odrinemo po grebenu navzdol. Ustavimo se šele v smrekovim nad Pi-šecami. Tu napravimo zadnji posvet, odredimo zasede proti Sromljam, Globokem ln Bizeljskem. Se sedimo v zavetju smrekovega gozdička in ogledujemo cilj napada. Marj en določi tri skupine za napad. Prva s štirimi borci — od pokopališča, druga s štirimi borci — od Marofa in tretja z osmimi borci, kjer sem za vodjo jaz — pa od južne strani Pišec.
Ko napademo Pišece, iščemo kritje za hišami. Vse gre po načrtu- Švabi nas ne opazijo. Ko poči prvi strel, jo Švabi pobrišejo v postojanko. Mitraljezi pojejo svojo pesem. Položaje imamo dobre za škarpami, samo jaz ležim za lipo ob tarovžu pri postojanki in nabijam na okna. Borci kričijo: »Ali ste pomrli?« »Pokopališče je blizu, da vas zakopljemo!« se pošali Jan. »Na juriš! Predajte se!«
Švabi ne dajo odgovora.
Streljanje preneha, Zopet kličemo, naj se predajo, a odgovora ne dobimo. Tu hudomušno pripomni mitraljezec Miha: »Saj bi se predali, pa se boje moje zbrojevke!« Joško kliče: »E, vi zelenci, čas je, da pridete iz luknje na obračun!« A v postojanki je vse tiho. Na položaju se pojavita komandant napada Marjan ln komisar tretje čete ter gledata napad. Imata polne nahrbtnike cigaret. Ko ju opazi vodnik Sušin, jima pravi: »Glej, glej, vidva sta že zavzela postojanko v goetilni in trafiki!«
»Seveda!« mu odgovori Marjan. »Cigarete sva rekvirirala!« Jan pa pripomni: »Mi bomo pa postojanko!«
Napad traja že dve uri. Švabi se nočejo predati. Marjan ukaže umik in odide s komisarjem proti pokopališču. Nekaj borcev mu sledi.
Devet borcev —'domačinov zavpijemo: »Predajte se!« Postojanka mora pasti! Najbližje sem pri farovžu. Gledam borce. Oči se jim iskrijo. Streljajo koit nori.
Nato dam povelje: »S sekiro jim razbijmo vrata!« Že vidim, ko roma sekira po položaju z desnega proti levemu krilu. Do mene mi jo čez cesto vrše Sušim »Na, Ivo!« Ze skočim od lipe v dveh skokih in sem pred mogočnimi vrati farovža. Tu ee ozrem po
borcih in mitraljezcih. »Streljajte, da ne bodo mogli metati.bomb skozi okno!«
Bojni ples se je šele začel. Vržem puško in tolčem po vratih s sekiro. Nekaj časa z ostrino, nato zopet z ušesom. Ne vdajo se. Brat Miško kliče: »Ivo, udari, razpail, debela so in hrastova!«
Bila so res močna kot vsa farovška vrata, kjer so se skrivali okupatorji in naši izdajalci. Bijem po vratih kot nor. Ne vdajo se. Borci streljajo in pojejo: »Udari, razpali! Hej, partizan!«
Z obraza ml Uje znoj. Vsak las na glavi je moker. In glej — vrata se udajo. Marjan in Rudi nas gledata od pekarne, kaj bo. Vrata odprem in zamahnem z roko. Že sta pri meni Jojte Sušin in hrabri Jan, doma iz Prage. Tu oddamo nekaj strelov po stopnišču v prvo nadstropje, kjer so Žandar ji. Borci streljajo po oknih. Mitraljezi pojejo svojo pesem.
Tedaj se pojavi pred postojanko komandir tretje čete. Mahnem z roko in zavpijem: »Pojdi, gremo! Sem z brzostrelko!« Komandir se ne premakne. (Pozneje smo zvedeli, da je bil gestapovski vrinjenec in je bil likvidiran decembra 1944 v IV. operativni coni.) Kot strela skoči hrabri vodnik Sušin, mu iztrga brzostrelko, v roko pa mu porine dolgo francosko pušo.
Z rafalom že streljamo v prvo nadstropje. Streljanje preneha. Na stopnišču se prikaže komandir postojanke z dvignjenimi rokami. Razorožimo ga ln potisnemo iz hodnika. Sele sedaj se ojunači komandir ter pridrvi z Rudijem v postojanko pomagat, da razorožimo Švabe,
Nastal je pravi vrišč. Švabi neradi oddajajo orožje. S silo jih mečemo ven. Ko gledam skozi okno, opazim, kako klavrno stoje pod lipo ob farovžu. Mi-
traljezec Joško stoji pred njimi z zbrojevke v rokah ln se hudomušno pošali: »EJ, vi zelenci, sedaj bomo napravili inventuro! Če kaj manjka, vas damo ca raport h krelsfuhrerju!«
Komandir Švabov odgovarja: »Vse Je po inventarni knjigi, samo mitraljez , smo morali poslati v Brežice!« In res je bil tam.
VOrniki so tu: dva polna voza orožja, munlcdje in opreme peljemo. Da:
4 brzostrelke, 68 mavzerk — pušk, 8 zabojev bomb, 40 žondarmerijsltih oblek 35 parov čevljev, 3 pare škornjev, 25 šotorskih kril, 53 odej, 650 nabojev za brzostrelke, 9.000 nabojev za puške in razne potrebščine. Iz bataljona izginejo dolge francoske puške. Vsi smo oblečeni v dobre žandarske obleke. Borci so zadovoljni.
•
Novica o zavzetju postojanke se je hipoma razširila. Ljudje prihajajo in sl ogledujejo junaške partizane ter se posmehujejo Švabom. Kot blisk pridirja komandant Januš na konju pred postojanko. Objema borce, se rokuje z njimi in jim čestita. Veselja ni ne konca ne kraja. In gleda za Švabi, kako klavrno korakajo v tabor.
Ko pripeljemo v taborišče naš plen, vodnik Sušin hudomušno pripomni: »Marjan, vidiš, vidva z Rudijem neseta, kar sta rekvirirala, mi pa peljemo orožje in opremo. Postojanka je padla!«
Ko smo prišli v tabor, je skrbni intendant poskrbel za obilno večerjo. Tudi ljudsko sodišče je poskrbelo, da so izdajalci dobili zasluženo kazen.
Drugi dan se Švabi niso prikazali na spregled v Pišece. Zvečer je bil partizanski miting v gasilskem domu Tu So govorili komandant Januš ln člani okrajnega komiteja Brežice-Krško. Po kulturnem sporedu so borci zaplesali z dekleti ln peli so dolgo v noč. Da, Pišece »o ostale dolgp svobodne. Mnogo borcev Je dal okoliš Pišec. Bili so tovariški in hrabri borci. Ta zmaga je btia tudi prelomnica na Kozjanskem in izkušnja več za borce. Ti so ponesli zastavo revolucije po širnih vaseh Kozjanskega. Postojanke so padale druga za drugo in svobodno ozemlje se je širilo. Prvi bataljon je operiral od Brežic, Celja, pa vse do Ptuja, preko Boča ln Bohorja. Ponesel je zastavo revolucije po Dolenjskem in Hrvaškem na čelu a svojim komandantom Janušom.


ftAiftoiteeh^S^
ZAGORJE
Prejšnji teden se je Pepček v hotelu »Kumu« v Zagorju malo zmotil. Res je, da so tamkaj prodajali pivo v steklenicah po 70 din, toda to pivo Je bilo temno. No, sem si mislil, saj Je v Trbovljah po to din, pa če ekspertno ni. Dejal sem, da gostišču »Kumu« nočem delati krivice, nato pa ewm Jo po opravkih mahnil v
SEVNICO
Tam se Jje prejšnji teden na železniški postaji vnelo nekaj pragov. Ker Je bil že kar lep plamenček, sem dejal tam stoječemu železničarju, naj ga' pogasi, da se ne bi še baraka vnela. Ta pa mi je odgovoril, da se to njega ne tiče. Glej ga, tiča, sem si mislil, temu je pa vseeno, tudi če bi nova postaja zgorela! — Ko sem bil pa v trgu, so mi povedali, da imajo v sevnlški pekami dvojno postrežbo. Prodajalka je namreč počepnila tisti, ki je stregla strankam: »Ta Je pa z občine, temu moraš kruh zaviti...«
BRESTANICA
»No, kakšno gospodarstvo je pa to?« sem dejal, ko sem slišal, da v Brestanici mesnice KZ delajo z izgubo, medtem ko krajevne mesnice lahko celo dobiček celijo.
VIDEM-KRŠKO
Zdolani se zelo pritožujejo, da dobijo »Zasavski tednik« Sele v ponedeljek. Pravijo, da bi pošta Videm III lahko to vprašanje zadovoljivo uredila. Ce namreč ljudje dnevnike dobe še isti dan, ko izidejo, bi pošta tudi »Zasavski tednik« lahko pravočasno dostavljala. Upajmo, da bo pošta želji naročnikov ustregla.
»Odkup mleka ne gre,« pravijo ljudje — mlekarna iz Brežic pa trdi da se ji ne izplača odkupovati mleko v Velikem Turnu, čeprav bi ga bilo dosti na razpolago po 18 din. Mislim, da je treba stvar samo pravilno organizirati, pa bo šlo.
BREŽICE
Zvedel sem, da so Cateške Toplice dobivale surovo maslo iz mlekarne KZ Brežice, ki ga kupuje od KZ Bistrica ob Sotli po 520 din, prodaja ga pa v Cateške Toplice po 620 din — sedaj ga bo pa zadruga v Bistrici sama pošiljala v Cateške toplice, in to po 540 din, saj bo 80 din kar lep prihranek pri kilogramu.
Ko sem hodil po brežiški okolici, se mi Je zdelo zelo čudno, da v zadružnih gostilnah prodajajo vse drugo, samo domačih vin ne. Zato bi bilo res bolje, da se zadruge bolj ukvarjajo s pospeševanjem kmetijstva kot pa s trgovino ln gostilnami.
TRBOVLJE
Tudi v Trbovljah sem se oglasil. Nekaj dežja so dobili in ko se Je zrak malo shladil — Je bilo tudi piva naenkrat dosti. Pa to ni tako važno, vse bolj imeniten Je bil praznik šoferjev. Ti so namreč za njegov zaključek priredili veliko veselico, na kateri sem Jih kar občudoval. »Glej ga zlodja,« sem si dejal, »ti niso samo dobri vozači, ampak tudi zelo dobri natakarji — kdo bi si mislil!« In Se trezni so bili vsi. Čast, komur čast! Nekaj vročekrvnežev je poskušalo pokazati svojo moč, pa so Jih šoferji kaj hitro »potolažili« in veselica se je spodobno nadaljevala ln končala.
Omeniti če moram, da sem se v nedeljo oglasil tudi v kopališču, da si ogledam plavalne tekme, kjer pa sem moral plačati kar dvojno vstopnino: za ogled plavalnih tekem sem odštel 30 din, da pa sem šel lahko notri, sem plačal spet 30 din. Obrazložili so mi, da dobi 30 din trboveljska 'Komuna. Bil sem pa nekoliko začuden, da mora tisti, ki samo gleda, plačati prav toliko kot tisti, ki se kopa. — Tekme sem gledal, vendar sem odšel prej, ker Jih niso skončall. Nekaj so se namreč sporekli. Je križ, če hočejo vsi zmagati! — Za danes ml ostanite vsi pozdravljeni — drugič vam bom pa povedal, kdo Je zmagat
ZIDANI MOST
Osnovna organizacija ZK v Zidanem mostu spada med najmočnejše v radeški občini. V zadnjih treh mesecih je sprejela v svoje vrste spet nekaj novih članov, zlasti iz vrst delavcev. Zidanmoški komunisti pa so aktivni tudi v drugih društvih ln organizacijah, saj Je njihovo delo vidno povsod.
Terenska organizacija ZB Je zadnje čase zelo delavna. Zidanmoški boccl se aktivno priprav-, ljajo za slovesnosti, ld bo ob dnevu vstaje v Suhadolu v bližini Zidanega mostu. V pripravah na ta praznik sodelujejo tudi ostala društva in organizacije.
Mladinska organizacija Je zadnje čase spet pričela z uspešnejšim idelom. V njej se pripravljajo na enomesečno tekmovanje. Prejšnje leto je ta organizacija dosegla drugo mesto. Kaže, da Zidanmoščanl tudi letos ne bodo zaostajali.
Godba na pihala v Zidanem mostu je pred kratkim dobila nove uniforme in dežne plašče, ki so Jih kupili iz sredstev fonda za prosto razpolaganje prt Glavni direkciji JZ v Ljubljani. Skupna vrednost teh se ceni na okrog 450 tisoč din.
J. Z.
Pravočasno rešimo probleme
za bodočo gledališko sezono v Trbovljah
NEKAJ MISLI ZA POZlVLJENJE DRAMSKEGA DELA PRI TRBOVELJSKIH AMATERJIH
Morda ne bi bilo napačno, da bi sedaj v teh poletnih dneh odprli anketo, pri kateri naj bi na široko sodelovali trboveljski, pa morda tudi drugi dramski ustvarjalci, kako naj bi izglodala prihodnja gledališka sezona, ne samo v novem Delavskem domu, temveč tudi pri vseh ostalih »Svobodah« v Trbovljah.
Minula sezona, ki nam je prinesla nov — moderen oder, nam je podala tudi vrsto izkušenj, ob katerih naj hi se marsičesa naučili. Naučili pa se bomo le, če ti bomo pravočasno izmenjali misli, odstranili dosedanje pomanjkljivosti in pripravili vse, kar bo omogočilo nemoteno delo za celotno novo sezono. Seveda sezono, ki naj se ne bi
začela šele v novembru ali decembru, temveč dramska deli naj bi se nizala drugo za drugim od septembra dalje. Kako to doseči?
Mnsigo se govori o polpoklic-nih gledališčih. Verjetno, da bi ta oblika ustrezala delu gledališča na novem odru Delavskega doma. Malo pa je upanja, da bi oder zbral skupino dramskih ustvarjalcev, tako poklicnih kot amaterjev, ki bi z vzajemnim delom zadostili zahtevam, ki jih pred nje postavlja osnutek uredbe o ustanavljanju polpo-klicnih gledališč. Da se razumemo: dokler naj bi veljalo pravilo, spraviti na oder tim-več kvalitetnih premier v sezoni, bi moralo pri tem sodelovati več skupin igralcev hkrati, to
Delo aktiva
zadružnikov v Sevnici
mladih
Aktiv mladih zadružnikov v Sevnici, v katerem je okrog 50 mladincev in mladink, že dve leti uspešno dela. Pred kratkim pa je aktiv organiziral nagradno tekmovanje v košnji, za katero je vladalo veliko zanimanje, saj se je na Blanci, kjer je bilo tekmovanje, zbralo okoli 500 gledalcev, ki so občudovali spretnost ln moč mladih tekmovalcev. Fantje pa so se na tekmo pošteno pripravljali. Nekateri so. že nekaj tednov pred tekmovanjem organizirali treninge, kjer so se na različnih terenih pripravljali na odločilni trenutek.
Na travniku pa je bilo zelo
slabo. Ovčja bilnica in druge ozkolistne trave (ostrica), ki ze od nekdaj delajo mnogo preglavic ondotnim koscem, so se tudi ta dan upirale mladim tek. movalcem. Komisija, ki je ocenjevala delo koscev, pa je vzela vse te okoliščine v poštev in odmerila parcelice, ki so jih posamezni tekmovalci morali pokositi, v velikosti 87.5 kvadr. metra. Četudi so bile parcelice majhne, je bilo navzlic temu dobro videti spretnost in moč mladih koscev.
Najboljši tekmovalec Vlako Zveglič je določeno površino pokosil v 3.38 min., kar je za ta teren do sedaj najboljši Čas. Za njim pa niso mnogo zaostajali Božič, Kozmički in drugi, vendar njihovo delo ni bilo tako kvalitetno.
Vodstvo aktiva pa razen tega redno sklicuje delovne sestanke, kjer člani aktiva razpravljajo o vseh novostih v kmetijstvu, prav tako pa organizira sortne, gnojilne in druge poizkuse in ni pozabilo na dvo-
dnevno ekskurzijo, ki jo je aktiv imel v svojem programu.
Naslednjo nedeljo po tekmi koscev je aktiv mladih zadružnikov odšel na ekskurzijo. Ob tej priložnosti so si člani aktiva ogledali Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru ln še druge zanimivosti mesta ter poljedelsko selekcijsko posestvo in gospodinjsko šolo Radlje ob Dravi. Udeleženci ekskurzije so na kraju izjavili, da si žele še več takih ekskurzij, kjer si človek na tako enostaven način pridobi toliko znanja.
S takimi in podobnimi akcijami, ki jih AMZ večkrat organizira, se njegovi člani strokovno izpopolnjujejo in videti je da si kmečka mladina želi tekmovanj ln drugih prireditev, vendar je mladim ljudem treoa nuditi tudi potrebno pomoč, kar pa je naloga kmetijskih strokovnjakov, zaposlenih v KZ in pospeševalnih odsekih zadrug, ki pa vsi na to premno-gokrat pozabljajo, mladina pa si išče zabave drugod, ki er nekoristno izgublja dragocen čas ln zapravlja mlade moči.
OK
Več odličnjakov kot lani
po VSEM ZASAVJU SO SE PRED DNEVI MERILI MLADI ZADRUŽNIKI IN ZADRUZ-NICE V KOSENJU, ZETJU IN DRUGIH KM ECKIH OPRAVILIH. POKAZALI SO VČASIH KAR PRESENETLJIVO SPRETNOST IN ZNANJE. TILE SO MLADI ZADRUŽNIKI
IZ SEVNICE
Smrt v valovih
V ZADNJIH VROČIH DNEH JE V NAŠIH KRAJIH UTONILO TROJE LJUDI — BODIMO PREVODNI PRI KOPANJU
Tale vroči čas priivablja v vodo množico ljudi. Največ v Savo in Mimo. Žal so nekateri ljudje dosti premalo previdni in precenjujejo svoje moči in dostikrat kaj nevarno vodo.
Samo troje primerov: 9. julija se je v Savi utopil Martin Preskar. Imenovani je skupno s tremi tovariše kosil seno, nato pa so se peljali z bro-dom na levi breg. Save je v Brežicah dokaj nevarna, vendar pokojni Marinin Preskar tega ni upošteval in celo dejal, da je bil v mladih letih mornar in da dobro plava. Sel je v deročo vodo, ki ga le spodnesla. Mož se je verjetno prestrašil in izgubili prisotnost duha.
Jože
iz Brežine se je šel kopat v Krko pri Malencah. Skupaj s tovarišem sta hotela preplavati Krko. Nekje na sredini reke pa je Žagarja zmanjkalo. Telo so uspeli potegniti iz vode že po petnajstih minutah. Ker je kazalo še znake življenja, so ga poskušali obuditi, vendar je zdravnik lahko kasneje ugotovil, da je umrl za srčno kapjo. Imenovani je bil, kot pravijo ljudje, dober plavalec. Utonil P« je bržčas zaradi tega, ker se poprej ni dovolj ohladil.
Dne 6. julija sta se v Savi na levem bregu pri Krškem kopala dva fanta. Eden od obeh Franci Okorn star komaj deset let, je šel nekoliko pregloboko v vodo, ki ga je potegnila za seboj. Našli so ga šele po štirih urah.
Vsi trije primeri povedo, da »o naše roke goljufive. Zatorej se kopajmo samo na takih krajih, kjer ni nobene nevarnosti.
Ob zaključku šolskega leta ji * Bilo na nižji gimnaziji VMem-Krško in v Leškovcu 568 dijakov. Od teh jih je 421 uspešno izdelalo šolo, medtem ko jih je 147 padlo, oziroma imajo popravne izpite. Tudi šolski obisk je btl zadovoljiv (96.4 odst.).
Ce primerjamo lanskoletni šolski uspeh z letošnjim, ugotavljamo, da je tudi letos izdelalo 74 odstotkov ■ dijakov. S tem pa ne moremo trditi, da je šolski uspeh prav takšen kot lani, kajti lani je bilo le 18 odličnjakov, medtem ko jih je letos 28. S prav dobrim uspehom je letos izdelalo tako kot lani 74 dijakov, z dobrim pa 253 (lani 213). Na račun boljših dijakov ee je tudi zmanjšalo število zadostnih.
Velika razlika je tudi med nezadostnimi redi. Z eno ali dvema nezadostnima ocenama je bilo lani le 36 dijakov, medtem ko jih je letos 97. To pa zaradi tega, ker jtih je lani padlo 106, letos pa le 47 dijakov.
Gornje številke nem povedo, da je šolski uspeh na nižji gimnaziji v Vidmu-Krškem in v Leskovcu letos dosti boljši kot
ZAGORJE BO KONČNO LE DOBILO STRELIŠČE
Ustanovljeno je tudi strelsko društvo
Žagar, 25 letni mizar
Nove obrtne delavnice v Brežicah
za ostale naročni-
V Brežicah je nastajala vse večja potreba po ustanovitvi raznih obrtnih delavnic, saj obstoječi obrtni obrati v kraju niso mogli ustreči številnim naročilom po izvršitvi raznih obrtnih uslug in izdelavi o-brmih izdelkov.
Letošnje leto se je bivša Komunala v Brežicah preosnovala v Komunalno podjetje, ki zajema 14 osnovnih dejavnosti. Razen ustanov za opravljanje javne komunalne službe (skrb za pitno vodo, klavnica, vzdrževanje snage, pogrebna služba itd.) so v okviru podjetja osnovali nekaj nujno potrebnih obrtnih obratov, kakor n. pr. grradbeno-remontni, sobo slikarski in pleskarski, kovinska in elektro delavnica. Vse te delavnice delalo za po-trobe samega komunalnega
podjetja in ke.
Kovinska delavnica opravlja vsa ključavničarska, vod-noinetalaterška in kleparska dela, elektro in avtog enako varjenje ter ostala v kovinsko stroko spadajoča dela. E-leklrodelavniica pa gkrtaii zrn vsa električarska dela, tako n. pr. popravil in instalacije električnih napeljav in naprav, popravila elektroaparatov in strojev (hladilnikov, štedilnikov, motorjev, avtomatov itd). Te dni se dogovarjajo s tovarno »TOBI« v Mariboru za servisno postajo njenih Izdelkov.
Nove delavnice so za Brežice vsekakor pomembna pridobitev, k 1'erth namen je vsem naročnikom hitro in solidno postreči.
Strelstvo se doslej v Zagorju »i moglo razvijati tako, kot so želeli mnogi ljubitelji tega športa. Sicer so v zadnjih letih marljivi ln najbolj navdušeni strelci prirejali nekaj manjših tekmovanj, ki pa so ostala več ali manj neopažena. Nekoliko bolj se je razvilo strelstvo v nižji gimnaziji in nekaterih osnovnih šolah občine Zagorje. Pionirji so večkrat tekmovali v streljanju z zračno puško ln dosegali pod vodstvom starejših tovarišev-strelcev kar lepe uspehe.
Ideja o »radnjl strelišča m nova. Že pred leti se je začela velika akcija za gradnjo strelišča na Ruardtju, nad Pctoško vasjo, žal pa Je venomer zmanjkalo sredstev, kljub temu, da so mnogi strelci in ljubitelji
NESREČE IN POŽARI V ZASAVJU
V vasici Zakol v občini Bre-žrloi se je pred dnevi obesil Jože Ošina. Mož je že delj časa popival in je storil samomor v živčni razrrvanosti.
Pred dnevi je v vasi Vrh ek, v občini Sevnica, zgorela hiša. Ogenj je upepelil hišo do tal. Vzrok požara še ni znan.
Dne 9. julija je zgorela zidanica v Jagnjenlci, v občini Radeče. Stanovalec si je kuhal zajtrk in je prišlo do požara zaradi slabih dimnih naprav. Skoda znaša 150.000 chn.
tega športa večkrat pljunili v roke in pohiteli na delo.
Zdaj bo, kolt kaže, strelišče kmalu dograjeno. Nekoliko pomagajo pri gradnji pripadn.ki predvojaške vzgoje, ustanovljeno pa je tudi strelsko društvo, ki sl je zadalo precej lepih načrtov. Med najvažnejšimi je gotovo ta o pridobivanju mladih ljudi. To se jim bo prav gotovo posrečilo, saj bodo imeli Vrelišče, na katerem se bo moč vaditi in pripravljati za resno delo.
Želimo mladi družini veliko U-snehov.
(v)
lani, čeprav to ni razvidno v odstotku, ki prikaže število pozitivno ocenjenih dijakov.
Znatno se je dvignila tudi prednja ocena. Ob zaključku lanskega šolskega leta je bila 2.56, letos pa 3.10.
—a
Iz Dobove
Na ljubljanskem festivalu Je sodelovalo tudi društvo »Partizan« iz Dobove. Veliko truda in prostih ur Je žrtvovala tov. Marnov a, da so pionirke obvladale vaje brezhibno.
Posebno zahvalo In priznanje pa moram ob tej priliki izreči vodstvu ln delovnemu kolektivu ple-ttlnice v Dobovi, kjer so v kratkem času z vzorno natančnostjo aešili pionirkam oblekce za nastop v Ljubljani. Tiste dni udarniškega dela se je delovni dan v pletilnicl začel že ob štirih zjutraj, da ni trpelo redno delo. Za izkazano pomoč vsem, ki so pomagali — delovnemu kolektivu ln upravi — še enkrat naj lepša zahvala!
Nogometaši — mladinci so el v tekmi v občinskem merilu priborili ob srečanju z mladino iz Cerkelj občinski pokal kot najboljše mladinsko nogometno moštvo v občini Brežice.
V nedeljo, 14. julija so pa igrali prijateljsko tekmo z mladinsko nogometno ekipo iz Brežic. Tekma pa ee ni končala prijateljsko. Ves čas igre so bili namreč Do-bovčani v premoči. Igralec Drago Deržič Je dal za Dobovo tri gole. Četrt ure pred koncem igre Je bil rezultat 3:0 za dobovske mladince. Takrat pa so se goetje poslu-žili surovosti, tako da Je Deržič padel In st nalomil roko. Res so gostje v zadnjih petnajstih minutah izboljšali rezultat sebi v prid, tako da se je igra končala s 3:2 za Dobovčane — tisto z Derttčem
Fn*
tekmi.
Železniška postaja. — Končno smo le pričakali da so v Dobovi začeli zidati novo postajno poslopje. Tako Je upati, da se bodo v doglednem času znebili lesenih barak na postaji. Domačini »mo prav veseli te obnove.
Pletllntca. — Tudi ta bo začela zidati novo poslovno poslopje. Delovni kolektiv pletllnlce, ki ti Je s svojim! izdelki utrl pot na razna tržišča, se bo v novi poslovnih prostorih prav gotovo povečal ln se bo podjetje lahko razširilo v Tovarno pletenin v Dobovi.
Strela udarila v gospodarsko poslopje
Po pasjih dneh vročine smo dobili le nekaj dežja, ki je osvežil zrak in napojil zemljo. V ponedeljek popoldne pa so. se nad vaslo Orešje pr| Bizeljskem začeli zbirati nevarni oblaki, ki so povzročali prebivalcem velike skrbi. In res je prihrumela huda nevihta in je strela udarile v gospodarsko poslopi« posestnika Miška De-mltroviča iz Orešja. Poslopje, sestoječe iz hleva in kozolca, je bilo izročeno uničenju po požaru. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci gradbene ekipe železniške proge pri Kumrovcu ln gasilci, iz Brežic. Skoda, ki Jo je napravil požar, ae ceni na Ijmooo,— din int Je 1* delno
pa bo mogoče le v primeru, 6e bi se zbrali ob skupnem delu kvalitetnejši igralci vseh trboveljskih »Svobod«, okrepljeni s poklicnimi igralci in režiserji. Kljub temu pa bo še vedno tre_ b-a misliti na gostovanja iz drugih krajev, tako iz Celja, Radeč in drugod.
Res je, da bi s takim ukrepom oslabili druge »Svobode« v prid centralnemu gledališču, mogoče pa bi s tem dosegli to, da bi prizadete »Svobode« okrepile svoje delo, poiskale nove talente in jih usposobile za vstop v centralno gledališče, ki bi postajalo čim dalje kvalitetnejše in zmogljivejše.
Ob tem se pa seveda nujno poraja vprašanje vzdrževanja tolikšnega aparata. Povsem razumljivo je, da samo gledališče vseh stroškov ne bo zmoglo. Ali pa ne bi bilo mogoče urediti tega vprašanja tako, da bi gledališče prejemalo poleg lastnih prejemkov, dotacij občine in družbenih organizacij tudi prispevke trboveljskih podjetij? Tj prispevki pač ne bi kdove kako obremenjevali njihovih splošnih dajatev, gledališki de_ javnosti v Delavskem domu oj pa zagotovili nemoteno delo. Praksa razodeva, da ni priporočljivo obremenjevati gledališčnikov poleg njihove ustvarjalnosti še z gmotnimi skrbmi, ker postajajo pri tem maloduš-ni, malodušnost pa gre v škodo ustvarjalnosti.
Ce bi bili v prih odn j osti ti problemi z vsem razumevanjem urejeni, pa pomislimo ob tej priložnosti še na neko vprašanje, ki je skoraj neločljivo povečano z gledališko ustvarjalnostjo. To je gledališka garderoba. Doslej je veljalo pravilo, da skrbi vsak igralec za svojo garderobo in potrebne rekvizite.
Ako vprašate igralce, koliko oblek in perila so uničili v vseh teh letih, ko so delali na gledališkem odru, se boste začudili, da je kaj takega sploh mogoče. Resnica pa je, da nd igre, pri kateri ne bi več ali manj trpela Igralčeva garderoba, bodisi zaradi šminke ali zaradi kočljivih situacij na odru, kjer se kljub pažnji poškoduje ta ali oni del obleke ald rekvizit, ki ga je prinesel na oder. Danes je blago drago in nihče ne more od nikogar zahtevati, da žrtvuje poleg idealističnega dela še svoje težko kupljene stvari. Poglejmo pa še drogo stran tega vprašanja! Mnogokrat sd je treba obleko izposoditi, ali pri privatniku ali pa v izposojevalnicah. V prvem primeru se bo lastnik lepo zahvalil za pokvarjeno vračilo, v drugem pa moraš plačati odškodnino, kd dosega včasih tolikšno vsoto, da bi za ta denar gledališče moglo kupiti več kosov garderobe, ki bi ostati stalna last gledališča. Ali ne bi bilo pametneje v celoti kupiti celotno garderobo za tako igro, dasi bi to pomenilo precejšen izdatek, kot pa plačevati visoke tedenske odškodnine? Nujno se mora ob gledaliških delih ustvarjati standardna gledališka, garderoba.
Pa še tehnično osebje na odru Delavskega doma. Malo je izurjenih ljudi v Trbovljah, ki bi se spoznali na tehniko odrskega dela, pa naj bo to električno, mizarsko, kulisno in podobno. Ce »Svoboda« ne misli pritegniti strokovnjakov te stalnih gledališč, morda takih, ki so Sicer že upokojeni, pa so pripravljeni poprijeti za taka dela, potem bo nujno treba pritegniti
za to peščico domačinov, skl®» niti z njim pametne dogovore in teko ustvariti zasnovo za bodoči kvalificirani tehniški odrski kader.
Se nečesa ne smemo prezreti pred bodočo gledališko sezono, če hočemo, da bo uspešna. Pred očmi moramo namreč imeti to, da upravljata novi Delavski dom dva, to je uprava doma in DPD »Svoboda,—Center«. Težko je vskladiti težnje obeh, dasi so enake, namreč dvigniti na vsak način delavsko kulturo v trboveljski dolini. Pri tem skupnem hotenju ga je prihajalo v pretekli sezoni med obema do nesoglasij, kar bo moralo v bodoče odpasti, kajti taka nesoglasja ustvarjajo le nepotrebno negodovanje pri posameznih sekcijah »Svobode«, ali obratno pri upravi doma.
Vse navedeno ne velja morda samo za gledališče zato bi bilo prav, če bi tudi ostale sekcije, ki bodo delovale v Delavskem domu, dodale svoje pripombe oz. pomisleke, ker brez skladnosti dela ne bomo prišli ne zeleno vejo. Niso to vsi problemi, ki jih lahko bolj ali manj uspešno rešimo pred novo sezono, kolikor pa jih bomo, toliko uspešnejše bo delo v novi sezoni, ki bo upravičevala obstoj novega Delavskega doma.
Radeče
TABORNIKI RODU »SAVSKIH BRODARJEV« NA DELU	•
V zadnjem času se taborniki v Radečah vneto pripravljajo za bližnja taborjenja. Kakor smo zvedeli, namerava rod »Savskih brodarjev« letošnje taborjenje prirediti v bližini Kostanjevice ob reki Krki. Taborjenje bo štirinajstdnevno in bo prav gotovo prijetno, saj bo v bližini znanih zgodovinskih in prirodnih posebnosti. Pa tudi pogoji so ugodni, saj je članom dana možnost, da poceni prežive svoj prosti čas.
Določeno število najboljših članov pa bo v avgustu taborilo deset dni v Polah pri Sarajevu. Ta odih bo za najboljše in najdelav-nejše člane brezplačen..
Rod »Savskih brodarjev« v Radečah šteje 110 članov, od katerih je nad polovico mladincev, kar Je vredno pohvale. Pred kratkim so taborniki opravljali svoje prve izpite, ki so po izjavi tabornega vodstva potekli prav dobro. Za prihodnjost imajo radeški taborniki v načrtu, da skupno s planinskim društvom grade svoj dom na starem gradu pri Radečah. Vendar pa se poraja vprašanje, kako in kje zagotoviti za to potrebna sredstva. Taborniki upajo, da jim bodo pristojni činltelji priskočili na pomoč. Tak dom bi bil za Radeče prav gotovo velikega pomena, saj bi ga lahko uporabljale tudi druge organizacije in društva,
so dobil*1 Samostojno društvo
Dolgo časa so radeški ribiči spadali pod trboveljsko ribiško društvo. Pred kratkim pa so se osamosvojili in ustanovili samostojno društvo, kar Jim bo omogočilo. da bodo lahko še intenzivneje delali in dosegli večje uspehe. Sicer pa je društvo zlasti sedaj zelo zaktlvlziralo svoje člane, imajo pa tudi nekaj prav dobrih načrtov za bodoče delo, ki bodo, če jih bodo izvršili, prav gotovo pripomogli k napredku ribiškega šotora v Radečah.
ŽIVAHNO DELO ŠPORTNIKOV
Zadnje čase Je opaziti, da radeški športniki živahno delajo, zlasti atleti, ki se pripravljajo na bližnje tekmovanje za pokal »Marjana in Milana«. Aktivni pa so postali tudi papirniški športniki, ki stoje pred prvenstvenim tekmovanjem športnikov papirne Industrije Slovenije, ki bo od 1. do 4. avgusta t. L v Količevem pri Domžalah.
Kadeča ni bodo skupno s športniki krške »Celuloze« reprezentl-rali na tem tekmovanju na* okraj.
SEVNISKI TABORNIKI NA DELU
Zgradili so si svoj
dom
Je bilo zelo grdo ln nešportno prav nič podobno prijateljski
Malo ae sliši o delu sevnišklh tabornikov, vendar moramo poudariti, da so med najdelavnej-šimi v Sloveniji. Za Sevničnico, nedaleč od Kopitarne, pod novim naseljem »Poljska pot« stoji ponosno Dom tabornikov dru.
voljnih delovnih ur &o žrtvovali za to gradnjo, kar je lep prispevek sevmških tabornikov.
V domu ho potrebna dvorana, dvoje sob za krožke ln sanitarni prostori. V načrtu je, da b<> otvoritev tega doma letos za
■m
krita z zavarovalnino.
Gašenje ognja pa je oviralo pomanjkanje vode. saj je hribovska vas tako rekoč brez nje. Nemoč Rasllcev zaradi pomanjkanja vode nas sili k razmišljanju, da je naselju nujno potreben primeren vodovod. Njegova gradnja je Izvedljiva z okrepitvijo kapacitete vodovoda pri gradu Orešje In z njegovo napeljavo v vas. S tem objektom bi bila vasi Orešje zagotovljena zdreva pitna voda, zagotovljena pa tudi požarna varnost.
Mnenje smo, naj pristojni 6L niteljl pričnejo resno razmišljati o gradnji vodovoda v Oj riti*.	(ek)
žine »Treh smrek«. Sevnlški taborniki so najstarejša enota Združenja tabornikov Slovenije, saj sp svojo družino ustanovili že leta 1951.
Njihov dom sicer še ni v celoti dograjen, vendar je že pod streho. Začeli so graditi v lanskem oktobru tako rekoč iz nič, s prostovoljnim delom in s pomočjo drugih pa so v svoji nameri uspeli. Preko 2.000 prosto-
občinski praznik Sevnice, "to i® 12. novembra. Zaradi pomanjkanja denarja sevnlški taborniki letos še ne bodo šli na taborjenje, temveč so pripravili tabor kur pri svojem domu in bodo v času taborjenja posvetili vso skrb mlademu naraščaju. moramo, da Je delo sevniškin tabornikov res uspešno, doseže* ni uspehi so pa plod skupnegB dela vseh članov kolektiva

Najboljši med najboljšimi
V mesecu maju je Aeroklub Cerklje razpisal ve* nagrad za najboljše naloge o letalstvu. Naslov se je glasil: »Kako sj predstavljam sebe kot letalca?«
Omenjeni klub je sprejel Iz vsega našega okraja M nalog. Posebna komisija, ki je prispele naloge ocenjevala, je smatrala za najboljšo, nalogo dijaka Danila Koritnika Iz Krškega, drugo Danice Kokalj iz Trbovelj in tretjo Ivana Vinterja iz Sevnice. Vsi trije nagrajenci so se vozili z letalom, to je naslednji štirje: Marjan Flajšman iz Trbovelj, Alojz Fabjančič Iz Brežic, Antonija Štern iz Tržišča in Franc Ančimer z Kake pa So prejelj denarne dagrade.
Nagrajencem iskreno čestitamo in jim v bodoče želimo še mnogo uspehov!	.s
Šport v preteklem tednu
PLAVALNI DVOBOJ CELULOZA - RUDAR
Plavatei Celuloze
zapustili tekmovanje
Na nerem kopališču v Trbovljah le bile v nedeljo, 14. junija, plavalne tekmovanje med PK »Celulozo« lz Vldma-Krškega ln plavalne sekcije SD »Rudarja«. Tekmovanje Je bile rasdeljeno na dopoldne In popoldne. Grajati pa je trebe, da sodniki Iz Ljubljane, ki se bili delečenl, niso prišli v Trbovlje, prav take ni bilo pravilno, da so tekmovslcl »Celuloze« predčasne zapustili tekmovanje. Sodili se sperasumno sednlkl obeh strani, ki se bili na volje. Glavni sodnik Je bil dopoldne Ivke Pleskovič. pepeldne pa Miha Turk. Sednlkl na cilju: Miha Turk ln Helena June.
Okrajno strelsko prvenstvo v Vldmu-Krškem
ZBOROVANJE ŠOFERJEV PRED SPOMENI KOM REVOLUCIJE V TRBOVLJAH
KONEC TESNOBE
ZAGORSKA KNJIŽNICA DOBI NOVE PROSTORE
Povsem drži, da so ljubitelji • latenske knjige doslej kar neradi prihajali v prostore zaporske knjižnice. Človek ni tnogel niti posedeti, niti v mi-U* izbrati zaželene knjige, še nanj se morda pomeniti z bralci o čem drugem kot o knjigah. Vzdržali so le tisti najzvestejši, pač tisti, ki brez Vsakodnevnega branja ne mo-vejo izhajati, in pa mladina, ki je morala prebirati obvezno
MALI OGLASI
BKOSTANOVANJSKO HIŠICO z
vrtom in gospodarskim poslopjem prodam v centru Čateža Pri Brežicah. Informacije se dobijo pri Mariji Urekar, Savinjska c. 2, Trbovlje III,
V službo sprejmemo admimi-
btrativno moč s srednješolsko Izobrazbo in perfektnim zna-ojem strojepisja. Prednost imajo absalventke(ti) ekonomskega tehmkuma. Plača po tar. pravilniku, nastop službe taikojl
Uprava trg. podjetja »Potrošnje« Trbovlje
Kmetijske zadruge — zadružniku
Kmetijska zadruga Sevnica pro-pod zelo ugodnimi pogoji na-‘lednje stroje ln osnovna sredstva:
1.	računski seštevalnl stroj znamke »ALLEN«, dobro ohranjen;
2.	rač. kalkulacijski stroj znamke »ODHNER«, malo rabljen;
3.	več pisalnih str-ojev — upo-
rabnih;
<• razne kmetijske stroje — hidravlična stiskalnica, sejalnica za «to. sadne škropilnice, kosilnica ‘a traktor, brane traktorske ln ®ruge poljedelske stroje.
Prednost pri nakupu imajo zadruge in soc. gosp. organizacije. Kmetijska zadruga z. o. J. SevnJca ‘Pokopališka uprava v Zagorju Poziva vse lastnike grobov, grobišč in grobnic, da se zglasijo v bneh od 23. Julija pa do 16. avgusta 1957, ob delavnikih od 1*.— i«. ure, ob nedeljah ln praznikih 7.-9. ure zjutraj na pokopališču v Zagorju zaradi plačila najemnine.
, s seboj prinesite potrdile o pls-oani najemnini.
VINOGRAD z mladim sadovnjakom ln pripadajočim gospodarskim poslopjem (l stanovanjska •oba), sončna lega, vsega 62 a v Posavju, ugodno na prodaj. .Naslov v upravi.
VELIK lokal dam v najem
ob prometni cesti, pripraven za °brt ali trgovino. — Naslov v upravi lista.
pKODAM DOBRO OHRANJENO SPALNICO ZA 25.660 din. —
Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
Pavle Gorenc iz Velikega Trne 4, »e najbikreneje zahvaljujem ^bčlaskamiu ljudskemu odboru, oddelku za zdravstvo in soc. •Srbstvo Videm - Krško, za po-katero mi nudi pri zdravljenju.	\
čtivo, pa se je morala spričo pomanjkanja knjig v šolski knjižnic i zatekati v ljudsko knjižnico.
Pomen knjižnice pa je v zadnjih letih v Zagorju precej porasel, kajti na njenih policah je vedno več dobrih knjig, ki jih je vodstvo knjižnice kupovalo iz sredstev, ki so jih darovali bodisi sindikalno vodstvo rudarjev ali občina in druge institucije. Zanimanje za dobro knjigo pa je naraslo zadnja leta med mnogimi Zagorjani prav zategadelj, ker je knjižnično vodstvo odstranilo stare, neprimerne knjige in začelo skrbeti, da so dobili bralci resnično dobre, če ne najboljše knjige, ki jih trenutno premore naš knjižni trg.
Nikdar pa vse doslej knjižnica ni napredovala glede prostorov. Dostikrat so ljudje že razpravljali na zborih volivcev, da je nujno treba knjižnico preseliti v boljše in večje prostore, če že ne v take, da bi imeli bralci na razpolago še čitalnico.
Bazen papirnice rekordno obiskan
Prejšnjj teden je imel kopalni bazen radeeke Papirnice rekorden obisk. Voda je bila izredno tešila saj je dosegla tem. peiraturo preko 30 stopinj Celzija. Na bazenu je bilo opaziti tudi precej gostov iz drugih krajev, med njimi celo Zagrebčane, ki so nad ureditvijo bazen* Ul njegovo lego navdušeni.
J.Z.
KINEMATOGRAFI
KINO DELAVSKI DOM v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka amer. barv. kavbojski film »Bitka v klancu«; naslednji teden v sredo in četrtek ital. film »Oprosti ml«.
KINO SVOBODA TRBOVLJE JI bo predavajal do ponedeljka amer. film »Plamen opoldne«. KINO SVOBODA - ZASAVJE v Trbovljah: od 19. do 22. julija amer. zabavni film »Ni malih grehov«; od 20. do 23. Juliju Jug. premiera »Zenica«; 26. do 29. julija amer. film »Možje«.
KINO BREŽICE: 18., 20. julija amer. barv. film »Trobente opoldne«; '21., 22. Julija franc, barv. film »Sentjernejska noč«; 24.. 25. julija jug. film »Tuja zemlja«; 26. jul. amer. barv. film »Na rivljert«; 27., 28. Jul. amer. barv. film »Odisej«.
KINO SEVNICA: 20., 21. julija angleški film »Pikova dama«; 27., 28. julija mehiški barv. Ulm »Mekslko v pesmi«.
KINO BRESTANICA: 20., 21. julija amer. barv. fum »Velika noč Casanove«; 24., zs. julija amer. komedija »Jajce in Jaz«; 27., 28. julija amer, pustol. film »Pago, Pago«.
Rešitev magičnega kvadrata iz 28. številke	,pz- o
Pravilna rešitev nagradnega mapičnepa kvadrata iz 28. <tevilke »Zasavskega tednika« se plaši: 1. PLOT, 2. LOPA, 3- OPIS, 4. TAST.
Zreb je prisodil prvo nagrpdo Mariji BUKOVEC, učenki 7. razreda osnovne šole, pošta Trbovlje JI, vas Gabrsko 22 — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Nuška SKO-flC, učenka IV. razreda osnovne Šole, pošta Senovo Sl.
Vsčm ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb ni bil naklonjen, za poslane rešitve in pozdrave prisrčna hvala.
Lepe pozdrave vsem mladim bralcem/ .
UREDNIŠTVO
tnapičnl kvadrat za pionirje
v?-k
Besede (vodoravno in navpično): 1. velika žival, ki živi rta Vzhodu; 2. naše žensko ime (skrajšana oblika); 3. posebna, zelo učinkovita oblika kisika, ki ga uporabljamo za poboljšanje zraka; 4. žensko ime; tudi ime romana francoskega pisatelja Emila Zolaja.
Črke: AAA, I, LL, NNNN, OOO, S, ZZ.
lir	nam pošljite do nedelje, 2S. Julija opoldne, na
j ednlštvo našega lista. Za pravilno rešitev imamo priprav-eni dve lepi knjižni nagradi (po odločitvi žreba).
“ri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena Phtrnka tudi razred šole, ki ste pa obiskovali zadnje šol-0 ‘«0, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
UREDNIŠTVO
No, slednjič se bo vprašanje prostorov le uredilo. Na mesto, kjer je bila doslej knjigarna — torej v središču mesta — bodo preselili knjižnico, knjigarna pa bo dobila prostore nekoliko nižje, v Wenger-jevi hiši.
Prostor, v katerem bo kmalu preseljena knjižnica, je znatno večji kot dosedanji, in bralcem se ne bo treba v prihodnje tako stiskati kot doslej.
(v)
Na strelišču v Vidmu-Krčkera je strelski odbor iz Trbovelj priredil okrajno strelsko prvenstvo, ki je trajalo od n. do 14. julila.. Na tem prvenstvu Je sodelovalo 53 tekmovalcev ln tekmovalk iz občin: Trbovlje, Hrastnik, Brežice, Senovo in Videm-Krško.
Pri članih je ekipa Iz Vidma-Krškega dosegla prvo mesto z SO« krogi. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Brežic z 8*3 krogi, tretja pa je bila s Senovega » |17 krogi.
V ekipnem tekmovanju pri mladincih je zmagalo moštvo iz Vldma-Krškega (530 krogov), drugi pa sO bili Brežičani (345 krogov).
Članice so tekmovale z zračno puško. Najboljše se je izkazala ekipa iz Vidma-Krškega, ki Je s 720 krogi zaaedia prvo mesto. Njim Je sledila ekipa • Senovega s 688 krogi.
Člani in mladinci so tekmovali z vojaško puško na 300 metrov.
Poleg ekipnega Je bilo tudi tekmovanje med posamezniki. Vsa prva mesta so zasedli domači strelci, za kar jim Je treba izreči priznanje. Končni rezultati pri posameznikih so bili naslednji: člani: 1. Albin Danko, Videm -Krško — 215 krogov, 3. Pavle Kro-šelj, Videm-Krško — i»6 krogov,
RADIO v tem tednu
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 7.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.00. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob delavnikih ob 14.3$. ob nedeljah pa od 14.00 do
16.00.	»Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30, »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40, oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do
7.00.
NEDELJA, 21 julija
7.35 Zabavne melodije; 8.30 Mladinska radijska igra:' Pearl Buck
—	I.en-MeJ (ponov.l; 9.18 Slovenske narodne ln umetne pesmi;
9.45	Se pomnite tovariši... — Mi-
lica Ostrouška: Tudi na severni meji je zagorelo; 10.15 Kar radi poslušate; 13.30 Za našo vas; 16.00 Zvone Krišnik: Po stopinj ak Prežiha potopisca; 19.10 Državno atletsko prvenstvo ?a posameznike in mednarodna veslaška re-" gata na Bledu:	20.00	Na večer
pred DrieVom vstaje.
PONEDELJEK. 22. julija 8.00 Mladinska radijska igra — Zoran Brkič: Moj veliki prijatelj; 8.40 »Po domačih logi h in gajih«; 10.10 Zapoj zdaj. srce partizansko ...; 11.20 Domača zabavna glasba; 13.16 Praznične čestitke ob Dnevu vstaje; 15.15 Veseli zvoki; 16.00 Matija Maležič: Obisk partizanskih spomenikov na Rogu; 16.30 Promenadni koncert;
18.15	Od melodije do melodije;
22.16	Igramo za ples in razvedrilo.
TOREK. 23. julija 7.30 Cicibanom — dober dan! — Jože Pahor; Vrez prehodnlce: 8.05 »Z veselim srcem«; 8.35 Igrajo mali zabavni ansambli; 9.00 Utrinki iz literature — Janko Kersnik: Mačkova očeta; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.10 Za staro in mlado; 11.00 Za dom ln žene; 11.15 Pester spored baletne in solistične glasbe — C. M. Weber: Vabilo na ples; 12.00 Ljubljanski vokalni oktet In Logarski fantje v narodnem tonu; 13.15 Odlomki Iz slovanskih oper; 15.40 Radijski roman — Erlh Koš: Kit — imenovan tudi Veliki Mak — X: 16.00 Popoldanski simfonični koncert:
17.10	Zabavna ln plesna glasba na
tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice slovenskih samospevov;	18.50 Razgovori o
mednarodnih vprašanjih: 20.00 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v Milka Skobrneta; 20.30 Radijska igra — Somerset Maugham: Deževje (ponovitev)
SREDA, 26. Julija 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 8.05 Pisana paleta (pisan spored operne ln solistične glasbe); 9.00 Zabavni mozaik v besedi ln glasbi; 9.30 Poslušajte Kmečko godbo in kvintet »N'ko Štritof«;
10.10	Ljubiteljem zabavne glasbe;
11.45	Mladinska povest v nadaljevanjih — Ante Staničič: Mali morski ropar — XVI.; 12.00 od popevke do popevke; 13.15 Narodne pesmi šiptarske, romunske in madžarske manjšine v Jugoslaviji; 13.45 V veselem ritmu: 14.20 Turistična oddaja; 17.10 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Sestanek ob šestih.
ČETRTEK, 25. julija 7.30 Mladim poslušalcem o počitnicah; 9.00 Utrinki lz literature
—	Vladimir Dudlncev: Človek ne živi samo od kruha — I. 9.20 Od melodije do melodije: 10.10 Dopoldanski koncert: 11.00 Dober dan, otroci! (M. Capek: Povodni možje); 11.15 Pesmi za naše male: 12.00 Ritmi ln melodije z Juga:
18.16	Igra tamburaškl orkester pod vodstvom Matka Sijakoviča; 13.30 Pisan operni spored; 14.20 Šport:
15.40 Radijski roman — Brih Koš: Kit — imenovan tudi Veliki Mak — XI.; 177.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; le.eo Četrtkova reportaža; 10.00 Četrtkov »večer domačih pesmi tn napevov; 21.30 Tiho aama noč x bleščečimi očmi.
PETEK, 26. Julija
8.05 Jutranji divertlmento: 9.00 Utrinki lz literature — Vladimir Dudlncov: Človek ne živi samo od kruha — II.; 9.20 »Regiment po cesti gre«; 11.00 Tisoč taktov zabavnih melodij; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anto Staničič: Mali morski! ropar — XVII.; 12.40 Poje Slovenski oktet; 13.15 Melodije in ritmi; 14.20 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družnski pogovori; 18.10 Sloven*ke narodne pesmi izvajajo maplborskl an-. sambll; 18.40 Iz naših’, kolektivov: 20.45 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA, H. Julila
8.05 Glasbeno življenje v Mengšu; 8.45 V poskočnem ritmu; 10.10 Zabavna matineja; 11.00 Za dom in žene; 13.30 Od arije do arije; 14.20 Prekmurske razglednice (studio Maribor); 11.40 Nove knjige; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem trakti; 11.45 Okno r svet; 80.00 Veseli večer.
2. Slavko Urbančič, Senovo — 19* krogov, 4. Tone Zalokar, Videm-Krško — 195 krogov, 5. Ivan Der-žanlč, Brežice — 193 krogov. Mladinci: 1. Stane Rihtar, Videm -Krško — 192 kroga, 2. Rudi Križnik, Trbovlje —	17* krogov, 3.
Jože Fabjančič, Senovo — 175 krogov In 4. Jote Rabič. Videm-Krško — 171 krogov.
Članice; 1. Anica Naglič, Videm-Krško — 254- krogov, 1. Marija Kic, Videm-Krško — 248 krogov in 3. Anica Kadivnik, Senovo — 246 krogov.
Vso organizacijo tekmovanja Je prevzela strelska družina »Celuloza«, Videm-Krško, ki Je »vojo nalogo v celoti opravila.
Da so zasedli vsa prva mesta člani strelske družine »Celuloza« lz Vidma-Krškega, Je zasluga predvsem dobrega Instraktorskega kadra, ki nudi strelcem vso pomoč. Prezreti pa ne smemo tudi marljivosti posameznih strelcev, ki so skoraj ves svoj prosti čas preživeli na strelišču.
Vsa prva mesta so sl strelci priborili z več krogi razlike, tako da njihova mesta niso bila ogrožena. Zelo zanimiva borba Je bila med člani, zlasti med drugo in peto plasiranim, kjer Je le tri kroge razlike. Samo za pet krogov razlike Je tudi med mladincem, ki Je zasedel drago, oziroma četrto mesto. Vse to dokazuje, da ao strelci precej izenačeni. Zato bo prihodnje srečanje toliko bolj zanimivo, ite Je vedno več dobrih srelcev, iti se potegujejo za prva mesu.	*a
Pri tem tekmovanju so bili doseženi prav dobri rezultati, vendar so, kakor že omenjeno, plavalci »Celuloze« prenehali s tek-inonavjem, ker se niso stvrlnjall z odločitvijo sodniškega zbora, ki je razveljavil žensko štafeto zaradi nepravilne oziroma hitre pre-daqe pri plavalkah »Celuloze«, med Polonco Llleg in Metko Koncilja.
Gledalci so bili zaradi odločitve plavalcev lz Krškega prikrajšani za štafeto 4 x loe m, crawl moški ln za weterpolo tekmo.
V posameznih disciplina)! sv bili doseženi naslednji rezulUtl:
466 m crawl, ženske (6 tekmovalk); 1. Branka Grozlna (Cel.) 6:49,2; 2. Polonca Llleg (Cel.) 6:58,6; 3. Manca Kočar (Rud.) 7:61,3;	4.
Koritnik III (Rud.) 7:16,1.
466 m vrawl, moški (6 tekmovalcev); 1. Jože Zelenšek (Rud.) 5:43,5; 2. Teme Ivačič (Cel.) 5:44,2.
160 m metuljček ženske (6 tek« movalk): 1. Vesna Breskvar (Cel.) 1:32,4; 2. Slava Irt (Rud.) 1:44,4.
200 m klasično, moški (6 tekmovalcev):	1, Zvone Dragan (Cel.)
3:08,2; 2. Jože Hauk (Rud.) 3:14,5.
100 m crawl, ženske (5 tekmovalk:	1. Branka Grozlna (Cel.)
1:20,4; 2. Manca Kočar (Rud.) 1:24,0.
206 m metuljček, moški (6 tekmovalcev: 1. Fr. Amon (Rud.) 3:15,8; 2. Tone Dragan (Cel.) 3:21,4.
100 m hrbtno, ženske (6 tekmovalk): 1. Manca Kočar (Rud.) 1:32,3;
2.	Branka Grozlna (Cel.) 1:36,6.
100 m hrbtno, moški (S tekmovalcev:	1. Jože Zelenšek (Rud.)
1:23,4; 2. Jože Iskra (Rud.) 1:27,6.
200 m klasično, ženske (6 tekmovalk): J. Vesna Breskvar (Cel.) 3:20,6; 2. Slava Irt (Rud.) 3:42,7.
100 m cravvl, moški <6 tekmovalcev: 1. Jože Zelenšek (Rud.) 1:09,8; 2. Franc Letnik (Rud.) 1:11,4;
3.	Tomo Ivačič (Cel.) 1:13,6. Štafeta 4 x 100 ni, ženske, crawl:
J. Celuloza (Brskvar, Lileg, Koncilja, Grozlna) v času 6:11,5; 2« Rudar (Koritnik, Lutkovec, Goršek, Kočar) v času 6:29,5.
S to točko se je tekmovanje tudi končalo. Stanje točk brez štafete: Celuloza 163, Rudar 158.
Orgnlzacija tekmovanja je drugače potekala vzorno ln hitro.
Kvalifikacijska tekma za vstop v I. consko ligo
Dalmatinec (Split) : Rudar 2:6 (1:6)
Kvalifikacijske tekme ao ee pričele. s pričetkom pa Je tudi že splaval up. da bomo v prihodnji sezoni v Trbovljah gledali tekme I., cone. 2e prva tekma s prvakom nogometne podzveze Split, to je z moštvom »Dalmatinca«, Je pokazala, da nogometno moštvo »Rudarja« s tako igro, ali bolje rečeno s takim napadom ne bo doseglo uspeha. Kaj koristi požrtvovalna obramba, dobri srednji pomagači, kot so to Sori, Lamovšek in tudi Pristav, ko pa v napadu ni bilo človeka, ki bi izkoristil številne priložnosti za dosego gola. Vse preveč preigravanja v kazenskem prostoru ln premalo streljanja na gol —to Je in ostane rakava rana napadalcev »Rudarja«.
Za tekmo Je vladalo veliko zanimanje, saj se je na igrišču zbralo preko 1.000 gledalcev, ki so bili zadovoljni s sojenjem sodnika Bodjujiča Iz Zagreba, niso pa bili zadovoljni z igro domačega moštva, zlasti še, ker tudi gostje niso pokazali nič posebnega. Odlikovali pa so se s tem, da so šli na prvo žogo, da so bili borbeni in da so lahko prestregli vse visoke žoge. »Rudar« je Imel v ve-
Tekmovanje za pokal maršala Tita
Zmagovalci so ie ostali: Svoboda Trbovlje. Rudar Hrastnik ln Brežice
V zasavski nogometni podzvezl so v nedeljo odigrali četrtfinalno tekmovanje za pokal maršala Tita. V nedeljo sta se v Trbovljah srečala hrastniško »Bratstvo« in domača »Svoboda«. Tekma Je bila dopoldne in Je bila kljub vročini zelo živahna. Po boljši igri Je zmagala »Svoboda« s 3:1 (1:1). Navzlic temu s« pa rezultat pravilno glasi 3:6, ker Je v moštvu »Bratstva« nastopil igralec Stihar, ki ima zabrae'1.
KOŠARKA
Tesna imaga »Rudarja« proti »Proletarcu«
Preteklo soboto Je bila na Igrišču SD »Rudarja« v Trbovljah nočna tekma v košarki med »Pre- [ letareem« lz Zagorja in trbovelj- V skim »Rudarjem«.
»Rudar« Je zmagal t tesnim rezultatom 34:33 (36:11).
V	Hrastniku Je domači »Rudar« premagal moštvo »Rudarja« II« Iz Trbovelj z visokim rezultatom 6:2.
V	Brežicah so bili zmagoviti domači igralci. V gosteh so imeli moštvo TVD »Partizana« lz Vidma-Krškega.
Vprašanje, kdo bo finalist tekmovanja v zasavski podzvezl. Je še odprto. Pogoje za to imajo tako Brežičani. kakor tudi »Svoboda« in. »Rudar« lž Hrastnika.
čini igre terensko premoč, a uspe. ha ni bilo. Kaj malo je upanja, da se bo »Rudar« uspešno upiral »Dalmatincu« na vročih splitskih tleh, vendar obupati ni treba. Sicer bomo pa videli.	_l
Nova speadway steza »Posavje« potrjena
Predstavniki Avto - moto zvez# Slovenije in Hrvaške so si ogledali novo speedway stezo na stadionu »Matije Gubca« v Vidmu-Krškem in ugotovili, da je izdelana po načrtih, ter Jo potrdili. Privolili so tudi v to, da bodo na novi stezi 18. avgusta letos prve mednarodne motorne dirke, katerih se bodo udeležili poleg Jugoslovanov tudi Švicarji ln Avstrijci.
Na dirkah bodo nastopali prl-količarji in solo vozači.
Pripravljalni odbor pri Avto • moto društvu Videm-Krško Je že sestavil pravilnik tekmovanja In odredil točkovni sistem. Način tekmovanja bo sledeč: vsak vozač tekmuje z vsemi nasprotniki. Zmagovalec bo tisti, ki bo dosegel največ točk v posameznih vožnjah.
Občinski ljudski odbor Videm-Krško bo podaril ob priliki dirk častni pokal zmagovalcu solo vozaču, medtem ko bo zmagovalcu prikoltčarju podelil častni pokal občinski ljudski odbor Brežice. Vsi nastopajoči bodo prejeli po končanih dirkah spominske plakete, ki bodo nekak simbol ob otvoritvi nove steze.
S tem bo v naši državi zgrajena četrta speedway steza, ki P« ' bo Imela to prednost, da Ima tribuno, ki sprejme preko 3.000 gledalcev.
Pri gradnji te steze so sodelovala vsa posavska avto-moto društva ln razna podjetja, zato so ji nadeli Ime epeedway steza »Posavje«.	-a
loioaoaoioioioioioioioioioig
0
■
o
■
o
Razpis
Razpis
oioooaoioioioioioioioioioioi
U
■
0
■
0
■
o,
■
o
za vp4s ▼ I. letnik rudarskega odseka INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE V TRBOVLJAH T šol. lete 1957-58.
Pogoji:
Kandidat mora z uspehom dovršiti g. razireed osnovne Sole ali 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1967 mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti duševno zdrav in telesno dobro razvit.
Ako kandidati nimajo predpisane Izobrazbe, bodo »prejeti le, če z uspehom opravijo epregemni ieipt ie slovenskega jetlika ln računstva z geomArlJo.
Šolanje traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu ae absolventi rudarskega odseka usposabljajo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače.
Mladinci, kd ee žele vpisati, morajo ravnateljstvu tole predložiti e 30 din kolkovano prošnjo ln »1 priložiti naslednje osebne dokumente:
1.	zadnje šolsko ^pričevalo;
2.	izpisek kz matične knjige rojenih;
3.	(potrdilo o premoženjskem stanju;
4.	potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo izven Trbovelj);
5.	potrdilo o višini otroškega dodatka (potrdilia od 3 do 5 let so kolkovine prosta).
Med šolanjem prejemajo učenci redno mesečno nagrado, in sicer: v I. letniku 2000 din, v II. letniku S000 dinarjev, v III. letniku 4000- dim. Poleg rednih nagrad učenci lahko dobe še osebne mesečne nagrade, katerih višina Je- odvisna od pridnosti pri učenju.
Učenci dobijo na Solil vsako leto brezplačno vse šolske potrebščine, kakor tudi delovne čevlje, delovno obleko in spodnje perilo.
Pri šoli je Internat, Id nudi učencem popolno oskrbo, t. j. prenočišče, odlično hrano (pet obrokov), pranje osebnega perila in delovne obleke, krpanje perila in oblek, ter pomoč pri učenju. Mesečna oskrbovalnima znaša 320 din.
Vpis v šolo traja do 1. septembra 1957.
Ravnateljstvo šolo
0
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
h
8
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
»♦.♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦»»♦♦.♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦.»»»».♦»♦v
■
0
■
o
■
o
■
o
za S-mesečnJ pripravljalni tečaj za Dopisno ekonomsko srednjo šolo Slovenije.
1. februarja 1958 se bo pričeti nov prvi' letnik Dopisne ekonomske srednjo šole Slovenije za bivše borce in aktiviste NOV.
Dosedanje Izkušnje so pokazale, da ima veliko kandidatov nezadostno osnovno izobrazbo. Nekateri imajo sicer formalne pogoje za vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zlato se Je Glavni odbor Zveze borcev odločil, da bo organiziral za kandidate 6-mesečnl pripravljalni tečaj Iz slovenščine, matematike, zemljepisa In kemije. Vsi interesenti, ki nimajo sprejemnega izpita za višjo srednjo šolo ga bodo morali opraviti pred sprejemnim izpitom v. BSSS.
Priglasitve bodo sprejemali tam« okrajni odbori Zveze borcev do 25. avgusta 1957.
Obrazce za priglasitev lahko dobite pri okrajnih odborih ZB od 25. julija dalje.
POZIV VSEM UDELEŽENCEM OKTOBRSKE REVOLUCIJE V RUSIJI LETA 1917
Okrajni odbor za proslavo velike oktobrske revolucije v Rusiji pezlva vse tiste, ki so bili leta 1917 v času zgodovinskih dogodkov v Rusiji, da spordče svoja imena in natančen naslov na okrajni odbor SZDL Trbovlje, ali pa na uredništvo »Zasavskega tednika« v Trbovljah, Trg revolucije 28.	'
e»ee»e»»e»»»6»»»»»»e>e»e»»e6666»6»»»>ee»»««»e»»»«»>»»6»«»»6»t6
(V tiettetje vet na (Vrhe
Tam, kjer je bila leta 1941 v mesecu juliju ustanovljena 1. revirska četi na Vrheh, se bomo v nedeljo zbrali ln počastili praznik vstaje slovenskega naroda, 22. julij.
Občinski odbor SZDL ln občinski odbor ZB NOV Trbovlje pozivata vse občane v Trbovljah, da se ta dan zbero na Vrheh.
Na slovesnosti bo sodelovala Delavska godba na pihala »Svobode Trbovlje-Center« ln združeni pevski zbori »Svobod«. Pričetek slavnosti ob 10. url dopoldne pred spomenikom na Vrheh.
Vabljeni!
Odbor
□ IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI >W(()(((tt»(l(ll(((((4(M(4(MllltMM))(MtM(M)M))||HHt
MARIBOR VAS VABI NA
0>boboioboiobobobobobobobobob3Bobobobobobobobobobobobobob>bobobobobobobo
0 ---------------------------------------------------------------------- ■
■
0
■
o
■
o
■
o
XIV. MARIBORSKI TEDEN
v času od 26. julija do 4. avgusta 1957
0
■
o
■
o
■
o
Velika manifestacija našega gospodarstva, kul ture in športa. Bogate razstava industrijskih proizvodov. Velika izbira kmetijskih strojev. Posebna razstava najboljših štajerskih vin. Pisana modna revija. Mnogo kulturnih in športnih prireditev, med drugimi mednarodne motodiirke, velike konjske jahalne, kasaške in prepon s-ke dirke itd. — V unionski dvorani cinemascopske predstave. — V gledališču »Celjski grofje«. Na razstavišču koncerti godb na pihala in harmonikarjev.
Za razvedrilo bo na razpolago velik moderen sodoben zabavni park kot avtodromi, vodni vrtiljaki itd.
Gospodarska razstava bo v novozgrajenih velikih lastnih razstavnih prostorih ob Dravi.
Letos 25-letnica obstoja Mariborskega tedna.
Vstopnice bodo izžrebane — dobitki dragoceni, motorno kolo, pralni stroj, škropilnice itd.
Na železnici 25 % popust.
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
n
obobobobobobobobobobobobobobobobcdbobobobobobobobobobobobobobobobobobo«
l- J
at. ^
ms.:-.
V88& -
mam

FLORENTINA
,	IX. nadaljevanje
»Gospod Railf,« reče Jooksen, »v življenju sem imel vedno zgolj težave. Nikoli nisem omel enega samega prijatelja, nikdar ni zame nihče skrbel. Toda jaz imam »voj -račun nudim vam pogodbo, in vi lahko na osnovi materiala, katerega vam bom nudil, odločite!«
»In vi, madame Floremtina? Zakaj ste se vi odločili delaiti za ..au?«
Florentina je sedela pol e-eg peči. Ogenj ji je osvetljeval obraz in njene črne oči.
»Jaz?« je zašepetala Florentina komaj slišno... »jaz imam čisto določene namene. Drugačne kot Piraspeir. Sovražim jih, vse... Toda nikar ne vprašujte!«
PENZION »PRI FLORENTINI«
Tega jBmuairskega večera leta 1943 je podpisan sporazum o sodelovanju izmed predstavnikov Abwebra, Son-derf ubiranja Ralfa, in angleškima agentoma Brasperja de Ziitterja in Florentine Giirail.
To sodelovanje je. im o katastrofalne posledice za belgijski poikiret odpora, a ravno tako za neštevilne angleške pilote, katerih letala so bila zbita na tla iznad okupacij sike cone. Vodjem in funkcionarjem Pokirata odpora so bile odslej nenehno nastavljene pasti.
To je bil boj, ki je stali življenje neštevilno ljudi, boj, kn je terjal propast številnih organizacij Odpora.
Neke mrzle noči januarja 1943. leta se je neki človek nemirno obračal po svoji postelji. V majhni sobi, v ulici Rue Forrester, v središču Bruslja. V Penzionu »Pri Flo-rentini«.
Človek je zelo utrujen, vendar ne more zaspati. V obraz so se mu zarezale globoke gube od utrujenosti. Ta človek je angleški pilot Billi Ragli. Pred 24. urami je prišel v Bruselj. Florentina ga je sprejela in privedla iz neke osamele kmečke hiše, iz Arden.
Bill se nemirno obrača v postelji in nenehno misli na tolgo vožnjo z avtomobilom iz Arden do Bruslja, Na vožnjo po strahoviteem nalivu im osamelih cestah. Kakšna vožnja? Florentina je vozila z največjo, malone vrtoglavo hitrostjo. Enkrat je Bill pomislil: »Zdaj je vse končamo!« Pred njima je zasvetila rdeča svetloba, rdeče luči in reflektorji. Zavore so ostro zaškripaie, voz se je ustavil. Bill je ves prestrašen spoznal nemške uniforme.
»Cestna kontrola — vaše dokumente,« je bilo slišati iz mraka.
Bill je prenehali dihati. Niti sline ni mogel požreti Im velike kaplje znoja so mu polzele po čelu.
Floremtina se je mirno nasmehnila In z tzte-gnjemft roko ponudila žamdarju svoje dokumente. Potem izmenja z žanda-rji nekoliko besed, katere Bill ne razume. Zamdar se je nasmehnil, vrnil dokumente in dvignil dva prsta h kapi. Tisti hip zaropoče motor in vožnja se nadaljuje.
»Majhna riba,« je dejala takrat Florentina, »Za take primere imamo specialne legitimacije.«
V uliti Rue Forrester, v penzionu »Pri Florentdni«, je Bill našel toplo sobo, posteljo, toplo perilo in — novo Ime. Pravo belgijsko ime, a poleg tega še povsem pravo legitimacijo. Od tod bo potoval preko Francije do Španije, a od tam v Anglijo, v svobodo.
Tako mu je vsaj rekla Florentina, širom na okrog znana madame Florentina, ki je že pomagala stotinam angleških pilotov ...
Sele ko je že zdavnaj prešla polnočna ura, je Billa premagala utrujenost. Sanjal je o potovanju, ki ga bo odvedel v svobodo. Pozneje se bodo še mnogi angleški poloti, ki jih bo doletela nesreča, odpočil,i v teh sobah, im bržkone bodo tudi vsa ti sanjali o potovanju v svobodo.
Toda niti vsi ti niti Bill ne bodo toliko srečni, da bd potovali v svobodo ...
(Nadaljevanje sledi)
fientCeman
» pwega nad.stucpja
Farmerii v Lancastru
mani srečnim ljudem na svetu
....................»im.....
Prvi doseljenci iz Švice, Nemčije in Holandije so se naselili leta 1683 v Germantownu In prevzeli zemljo, ki jim jo je ponudil v obdelavo kvekerski guverner države Pen n.
Danes živi več kot 20.000 meno-nitov v idilični lancastrski dolini in se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom. Poštenje, čast, enostavno življenje — so glavna odlika njihove vere, kakor tudi prepričanje, da je premožen človek dolžan, da deli plodove zemlje s tistimi, ki jih nimajo. Prav tako so mnenja, da Jim je dolžnost, da kjer koli morejo, blaže trpljenje ostalih ljudi, in da delajo za mir v svetu in za zbli-žanje med narodi. '
Po drugi svetovni vojni so se tudi menoniti pridružili splošni
DOMISLICE
Papiga se zelo težko nauči pravilne izgovorjave besed, če njen gospodar jeclja.
Če gre lovec ven s trnkom, naj ne prinese domov dveh zajcev.
Zenske so strahopetne, ker se celo miške boje, moški so strahopetni, ker se prav te ženske boje.
Če je ženska z vami zelo ljubezniva, se pozanimajte, kdo je tista, pri katerem hoče zbuditi ljubosumnost.
Mogoče je tudi vaša žena skromna. Pomislite, če ni morda to dokazala s tem, ko je prav vas poročila.
Kam naj telefoniram, če gasilska postaja gori?
Pajčevine ne ometaj, če imaš mnogo muh v hiši.
Nevesta ima belo obleko v znak veselja, zakaj pa ima ženin črno, še niso ugibali.
Menoniti lancastrskega kraja v državi Pensilvaniji (ZDA) so zgradili v bližini mesta Aerona tovarno za izdelavo konserv, v kateri predelavajo goveje meso in izdelujejo konserve, ki Jih bodo razpošiljali brezplačno v razne kraje itven Zedinjenih držav, kjer ljudem primanjkuje zdrave, obilne hrane. Tovarno so osnovali v letošnjem Januarju in so že po-nekaj mesecih razposlali v tujino več kot 58.000 koserv govejega mesa v teži po 1 kg. Menoniti so razposlali ta darila v razne predele Evrope, Bližnjega in Dalj-njega Vzhoda. Po letošnji žetvi pa menoniti nameravajo na podoben način organizirati tudi konservi-ranje in razpošiljanje sadja in povrtnine, Iti Jih bodo v obliki daril pošiljali v tuje dežele.
»Tu v lancastrskem kraju imamo preveč hrane, pa smo se odločil, da Jo delimo z ljudmi, ki Jim primanjkuje,« — Je dejal upravitelj te male tovarne.
Menoniti so ena Izmed naj starejših verskih sekt v Zedinjenih državah.
akciji za zbiranje hrane in obleke v kraje sveta, kjer morajo živeti v pomanjkanju. Lansko jesen pa so sklenili, da store v tem pogledu še nekaj več in so zgradili malo tovarno za predelavo in konserviranje govejega mesa.
V začetku letošnjega leta je bila tovarna skončana. Meso kupujejo ali pa ga člani skupnosti poklanjajo tovarni brezplačno. V tovarni delajo plačani delavci, pa tudi ljudje, ki delajo v prostem času zastonj. Poleg te kolonije menonitov jih Je drugod v ZDA in v Kanadi skupaj 160.000, ki vsi na ta ali oni način (gradnjo hiš za begunce, oblačenjem siromašnih otrok itd.) pomagajo potrebnim ljudem kjer koli na svetu. Začetni uspehi v lancastrski dolini so bili tako ohrabrujoči, da so menoniti tega leraja — kakor smo že omenili — sklenili letošnjo jesen pričeli tudi s konserviranjem sadja in povrtnine, da tako na širši osnovi pomagajo ljudem, Iti žive v pomanjkanju.
V razkošni hotel na francoski Rivieri ■ je prispel Pierre Chevrolet prvikrat in si najel ndjlešpo sobo. Stanoval je v prvem nadstropju.
Dan pozneje, je prišla v hotel Sylvabella Mousom s svojo hčerko Tvarino. Prosti sta bili samo še dve sobi, in sicer ena poleg Chevroletove in druga v drugem nadstropju.
Gospa Mousom je želela stanovati skupno s svojo hčerko in je upala, da bo Chevrolet hotel zamenjati svojo sobo s sobo njene hčerke v drugem nadstropju. Napisala je nekaj vrstic na pisemski papir in ga porinila pod vrata njegove sobe.
Pisala je:
Madame Sylvabella Mouson, ki se je nastanila v sob i poleg Vas, in njena hčerka, ki stanuje v sobi v drugem nadstropju, Vam pošiljata prisrčne pozdrave. Ker bi želela stanovati skupno s svojo hčerko, Vas najvljudneje prosi, če bi hoteli zamenjati svojo sobo s sobo moje hčerke v drugem nadstropju. — Ali hočete ustreči moji vljudni prošnji?
S spoštovanjem...
Drugo jutro je dobila sledeči odgovor:
Pierre Chevrolet se Vama zahvaljuje za Vaše pozdrave in prosi, da odgovorite na moje skromno vprašanje: ali Vaša hčerka pije?
S spoštovanjem.. <
POMOČ LJUDEM, KI ŽIVE
V POMANJKANJU
Politični mozaik
PRAV V PARIZU
Da bi dobili podrobnejše instrukcije v boju proti zahodni politiki, sovjetski ambasadorji v zahodnih državah niso poklicani v Moskvo, ampak v — Pariz. V sren Zahodne Evrope hočejo R»si izvesti malo, v ostalem legalno, politično demonstracijo.
STAVKE V KINI
Na Kitajskem so te dni stavkali. Ne gre ta informacijo kakšnega zahodnega lista, ampak za uvodnik partijskega lista »Zen Min Zi Bao«, ki je to napisal v neki svoji nedavni številki. Toda pri tem je zanimivo nekaj drugega: list brani stavkujoče! V članku obrazloži, da so tega kriva »kruta uradna stališča, ki so jih zavzeli nekateri tovariši«. List pravi, da so delavci bili prisiljeni, da stavkajo, ker ni bilo druge rešitve proti birokraciji, ki ni rešila njihovih upravičenih zahtev.
Opazovalci poročajo iz Pekinga, da Je uvodnik lista »Zen Min Zi Bao*« v stvari praktična predelava Mao Ge Tun go ve teze z neke nedavne konference, na kateri je stavke kategoriziral kot enega izmed načinov borbe proti birokraciji.
Vsekakor zanimiv pojav ..,
OBČI SAMOMOR
»Dally Mirror« je imel posebnega dopisnika, H Je poročal o eksplozijah britanske vodikove bombe na Božičnih otokih. Ta časnikar pa je medtem zlorabil gostoljubje britanskih oblasti. Napisal je: »Svet se zdaj lahko pohvali, da je omogočil oboi samomor in ga napravil praktično izvedljivega...«
To piše, ponavljamo, očividec..,
VERJAMETE ALI NE
Mednarodna izolacija sili Španijo, da se poskuša prebiti v svet. Španski tednik »Digame«, ki Je organ Katoliške akcije, piše, da Madrid namerava organizirati kulturno izmenjavo s — Sovjetsko zvezo in vzhodnoevropskimi državami! Najprej bi izmenjala gostovanje baleta. Madrid zahteva Galino Uljanovo.
Odgovor bo vsekakor zanimiv...
Švicarska armada
Nedavno je »Times« prinesel zanimive podatke e švicarski armadi. Zanimive zato, ker Je Švica nevtralna dežela, izven blokov, a vendar mora trošiti sredstva za obrambo. V teku zadnjih treh let je Švica porabila 125 milijonpv funtov za obrambo. Leta 1957 znaša budtet za te namene 58 milijonov funtov ali 3,1% narodnega dohodka.
»Previdnost je mati modrosti!« pravi star pregovor.
Madame Sylvabella je sedla in napisala odgovor: Odgovarjajoč na Vaše čudno vprašan je Vam sporočam, da moja hčerka ne samo, da ne mara piti, ampak da sploh ne more videti alkohola!
S spoštovanjem...
Drugega dne je dobila odgovor. Bil je kratek in jasen: Pierre Chevrolet Vas najvljudneje pozdravlja in Vam sporoča, da bo svojo sobo v prvem nadstropju še v naprej zadržal zase, ker Vaša hčerka, ki ne pije, laže pride v drugo nadstropje kakor Pierre Chevrolet, ki pije.
S spoštovanjem...
®06 mii
c e o
— da je razpravljal te dni socialni odbor Gospodarsko-socialnega sveta OZN o predlogih za preprečevanje diskriminacije in zaščito narodnih manjšin. V tej. zvezi proučujejo gradivo, ki je bilo zbrano v komisiji. Čeprav nam še ne morejo biti sedaj znani dokončni sklepi glede tega, smo prepričani, da ne bodo odobravali ravnanja italijanske vlade z njenimi manjšinami, kar je očitno prav sedaj, ko Je predložila osnutek šolskega zakona za slovenske šole, s katerim bi bile prizadete slovenskemu življu v Italiji velike krivice. Kako bo italijanska vlada to spravila v sklad? e
—	da so ugotovili, da Je neka skala blizu Otočca v Liki. ki se Jo domačini zaradi čudne oblike na-zivall oltarji, pravzaprav dejansko bila asirski žrtvenik za poganske obrede. V skali je namreč vklesana podoba Mitre, ki so ga stari Asirci častili kot boga sonca.
—	da se Je Karl Schenk lz Zahodne Nemčije lotil poskusov, da bi napravil tridimenzionalne naočnike, s katerimi bo mogoče gledati .tridimenzionalne filme in televizijski spored.
—	da bodo v Amerllti kmalu začeli prodaj ti leče za naočnike, Iti jih bodo Izdelovali lz snovi, ki se ne razbija niti se ne poznajo risi od odrgnjenja.
—	da se je nekemu ameriškemu vrtnarju posrečilo vzgojiti vrtnico brez trnkov, kar so že mnogi zaman poskušali.
—	da Je Sofija Loren ena glavnih delničarjev neke švicarske filmske družbe. Ima tudi vilo v Mederšiu v Švici. To vse zaradi lažjega delovanja ln milejšega davčnega sistema kot v Italiji.
—	da Je neki upokojeni mornar, star že nad 70 let, izvedel, da Je slika, ki je že zelo dolgo visela nad njegovo posteljo, pravzaprav avtoportret slavnega slikarja Rembrandta ln da je vredna tudi več sto milijonov. Sliko je opazil neki mornarjev slučajni znanec, slikar. Prej je bila slika v kovčku med vso šaro, ki Jo je mornarjeva žena podedovala po svojem očetu. Temu Je sliko zastavil neki gost (oče je imel pivnico) za dolg, ki ga je Imel ln ga ni mogel poravnati.
htaiinaiDiti
Mlad arhitekt je rad brskal po raznih starinarnicah, da bj tako prišel poceni do te ad. one dragocenosti.
Nekega dne je spet stopil v starinarnico kraj mesta, ni pa našel nič posebnega v njej. 2e je hotel oditi, ko je pri vratih zapazil mačko, ki je lizaia mlejco iz neke posodice na tleh.
Bil .je strokovnjak in je takoj ugotovil, da je ta posodica dragocena redkost-. Bila je kovana iz starega srebra. Ob pogledu nanjo mu je začelo srce hitreje utripati. Iz-gledalo je. da trgovec nima pojma, kakšne vrednosti je ta mala posodica,
Z nakupom je zače; silno previdno, da bi prišel do te posodice čim ceneje.
»Neverjetno srčkano mačko imate,« je dejal starinarju. »Ni prevelika, res, prav mična je. Takšna, kakršne si moja žena že dolgo želi.«
»Da,« mu je odgovoril trgovec, »zelo pridna je. Brani me miši, da imam mir pred njimi.«
»Ali bi mi jo hoteli prodati?« je vprašal arh i tetki. »Dobro bi vam jo plačal.«
»Ne morem vam j0 dati, preveč sem se navadil nanjo.«
Mladi mož pa le ni odnehal. Končno je pregovori! trgovca, da mu jo je prodal za tri sto šilingov, čeprav žival ni bila vredna niti pet šilingov.
»Dobro, naj bo!« je dejal starinar, »Če vam je toliko vredna, imejte jo!«
Arhitekt je hitro našel trii sto šilingov in mačka je bila njegova. Preden je zapustil trgovino, je dejal trgovcu mimogrede:	»Tudi tole
posodico bom vzel s seboj. Mačka se je najbrž navadila jesti iz nje.«
Trgovec pa je zmajal z glavo. »Nemogoče!« je dejai. .Posode vam nikakor ne morem prodati.«
Spet je skušaj arhitekt pregovoriti trgovca, a tokrat je bilo vse zaman,
»Posoda mi Je star, zelo dragocen spomin. Ne morem vam je dati za nobeno ceno.«
Silno siabe volje in razočaran je mlatili mož zapustil starinarnico.
»Zakaj pa gospodu niste dali te posodice?« je vprašal neki drugi kupec, ki je tudi brskal in Iskal po starinarnici in je slišal njun po-govo.
»Ker sem ravno s to posodo prodal že do danes sto šestindvajset mačk,« mu je z nasmeškom odgovoril sta-xrin«r.
ČEBELARSTVO JE V ZASAVJU ZELO RAZVITO. PA SE VEDNO PREMALO, SAJ MORAMO MED DOBIVATI IZ DRUGIH KRAJEV. NA SLIKI: CEBELJNJAK V CECAH
E. E. L.
SKRIVNOST SANATORIJA
@
»Hafln!« je zaklical komisar. »Pohitite, Kobler, danes imamo še precej opravkov!«
Homtoy se je počutil kakor peto kolo pri vozu. Ne komisar ne njegov asistent se v naslednjih desetih minutah nista zmenila zanj; čepela sta na tleh im odlivala odtise čevljev s kašo mavca.
»Tako, sedaj pa glejte, da mi prinesete k tem odlitkom primerne čevlje,« j* dejal Fuchs, ko sta dobila nekaj prav dobrih odtisov.
»Seveda, kar »tresi jih iz rokava,« je odgovoril mladi mož. »Govorite tako, gospod šef, kakor da ni treba drugega, kot pogledati pod naj bližjo posteljo im — hop! — ie eo čevlji merilca pod njo!«
»Opazujte samo pol sekunde rebraste odtise podplatov, ki izglodajo skoraj kot novi, tako oster je njihov profil. Stavil bi, da tri kilometre naokoli ne najdeva dveh podobnih čevljev.«
»Upajmo!«
Kohler je pospravi svoje orodje im z izredno skrbnostjo zavil mavčne odtise v mehko ruto.
»Sedaj pa na delo!« je dejal podjetno ln že je hotel odliti, ko ga je komisar potegnil za rokav.
»Stojte, vzemite gospoda Hombyja e seboj,« je rekel in Kohler se je nesramno režal.
»In kaj boste sedaj napravili vi, gospod šef?« je vprašal.
»To, kar vi navadno pozabite: razmišljal bom!«
»Pojdite, gospod H»rrtby, jaz imam precej rahle živce!«
Če bi kdo naslednjo uro opazoval Wilfrieda KShlerja, M prišel do askUjučka, da je kriminalistično delo kaj zabaven posel. Zahteval je, da so mu odprl vse omare, skrinje, kovčke ln predale, brodili je po vseh zabojih in posodah, stikal pod posteljami in vrag vedi, kje še vse, ter Kritično opazoval čevlje na nogah pri vseh gostih in sanatorijskem osebju, profesorjeve čevlje im Hombyjeve. Zraven pa je zbijal šale, da je vse izgledalo oolj podobno kakšni zabavni družabni igri kot pa resnemu preiskovalnemu delu. Toda samo zgled ato je tako. Koblerjevim ostrim očem namreč ni ušlo nič.
Ko je komisar Fuchs že kakšne četrt ure hodil Okrog grmovja v parku, Je ustvarjal’ videz, da je prišel do nekega sklepa, kajti neznansko hitro se mu je mudilo nazaj v sanatorij. Na stopnicah bi bil kmalu podrl hišno strežnico Greto, ki rrvu je ravno prišla nasproti z omelom in brisačo iz gornjega nadstropja.
»Halo, lepa gospodična, z vami bi rad zdajle nekaj govoril!« ji je dejal Greta pa ni izgledala posebno navdušena za razgovor z njim. Odložila je svoje orodje na omaro z ogledalom v garderobi in odšla s komisarjem v •obo, ki so mu jo v sanatoriju dali na razpolago, dokler se je tam m'.
»Tako, gospodična, sedaj pa sedite im sl mislite, da ste doma!« ji je dejal Fuchs dobre vbije, toda njegove besede niso dosegle zaželenega učinka. Greta je sedla -namreč na krajni -rob nekega stola z visokim naslanjalom, kakor da hoče vsak trenutek pobegniti. Potem pa je rekla čemerno: »Napravite hitro, meni se mudi!«
Fuchs je takrat za hip zamižal z očmi, kakor da je pogledal v presvetlo luč.
»Nekaj vam bom dal,« je rekel dekletu, potem pa jo je naenkrat vprašal: »Kaj veste o doktorju Warrenu?«
Dekle se je zravnalo na stolu.
»Nič!« je odgovorila strupeno. »Ne brigam se za druge ljudi, zlasti ne...« »No?« jo je vprašal, ker ni »končala stavka.
»Me mu nismo odbile glave! Nobena izmed nas se ne dotakne te
pošasti, vi pa trdite, da...«
»Počakajte, gospodična, da se bčva razumela,« jo je ustavil Fuchs z roko. »O čem pa pravzaprav govorite? Vprašal eem vas glede doKtorja Wamrema, kajne?«
Prvič je bito na obrazu dekleta opaziti hipen nasmešek, toda takoj nato se je spet našopirila: »Na skeletu v delovni sobi profesorja je odletela 'glava, kajne? Ali niste tega opazili? — No, vidite! In vsega smo sedaj krive me! Zraven pa ...«
»Vi govorite torej o skeletu, gospodična? Da, glava mu je odletela, ne samo brada,« se je hotel pošaliti komisar. »In kdo sedaj trdi, da ste vi oziroma vaše tovarišice storile to?«
»Sestra Agnal V resnici pa Je le doktor Warren zadel ob skelet im nesreča se je zgodila. Seveda smo sedaj me to napravile!« je hitela Greta jezno.
»Preceej vseeno je, kdo je to storil. Sedaj se hočeva pogovoriti druge, bolj važne stvari, gospodična. Kdaj ste videli doktorja Warrene zadnjič
živega?«
»Včeraj, ko je odhajal lz sobe procesorja Lormssena. In vendar J* lobanjo on...«
»Dobro! Torej prišel je lz delovne sebe, kjer je skelet razstavil,«
»Ne, samo glavo mu je odbil!« ga je popravila Greta. »On sam je dejal •" mislim namreč doktorja Warrena —: »Ce ne bi zbil te preklete lobanje n® tla, ne bi vedel o stvari ničesar in imel bi mir!« In ko je to rekel, j* trepetal tako, da se mi je zasmilil. Najbrž se -je bal slabe volje profesor j* in da bo moral plačati stroške popravila. In sedaj je mrtev! Jaz sem pogost® rekla Mimi, to je druga naša strežnica — da mrlič prinaša v hišo nesrečo« in ta skelet, ali kako se mu že reče, je res izgledad grozno.«
Sapa ji je pošla in utihnila je za trenutek ter gledala svoje rdeče roke-
Komisar se je trudili, da bi iz labirinta njenega pripovedovanja izluščil kad pametnega. Vse, kair je povedala, je bilo zmešamo kot zelje in repa.
»Ali je doktor Warren glede skeleta rekel to vam?«
Prikimala je.
»Seveda, drugače tega ne bi vedela tako natanko! Spravila sem ga v njegovo sobo, ker se je zibal, kakor da bi bil pijan, v resnici pa je bil samo strašno vznemirjen. Nikdar ne bi pričakovala, da ga more takšna malenkost spraviti tako iz ravnotežja.«
»In kako je bilo potem?«
»Potem mi je rekel tisto o mrtvaški lobanji,« Je spet začela.
»Da, to ste že povedali!«
»Pravzaprav nisem tukaj zato, da bi stregla bolnikom, toda sestra AS0* ss Je delala, kakor da ji je doktor W»rren deveta briga.«
»Kako? Ali je bila ves čas zraven?« jo je Fuchs vprašal zelo radovedno-
»Prihajala je ravno od zgoraj, ko sva šla po stopnicam navzgor. P1^ pa je z njim vedno skrivnostno šušljala in mu delala lepe oči. Zadnje ča#* pa sta se večkrat prerekala in mislim, da noče o njej nič več, nič slišati'*
»In kaj se je zgodilo potem, ko ste doktorja Warrena spravili v njegov® sobo?« je hitro vprašal Fuchs, da M njene sem ln tja begajoče misli konce®* triral ne določeno točko.
»Rekel mi je: »Hitro odprite okno!« In ko sem to napravila ln hotel* oditi iz sobe, je dejal tako nekako: »Rad bi vedel, kdo je to storil! Policij* mora to takoj vedeti!« — Tako nekako je bilo. Možno je, da je bil dok to1 Warren zaradi vznemirjenja nekoliko zmeden, kajti kaj briga policijo, ** mrtvaška glava pade na tla! In najprej je trdil, da jo je on vrgel na tla. ^ to je tudi res. Vse skupaj je velika neumnost, kajne? In profesor sploh 9* človek, ki bi trpel, da mu pokvarjene stvari nadomestijo uslužbenci.«
Gledala je komisarja, kaj bo rekel. Bila je ponosna na to, kar mu “ povedala.
Fuchs je 'globoko vzdihnil. »VI site res Imenitno dekle gospodična Gretji Jo Je pohvalil. Njegove besede so pa zvenele tako, kako* Aa mu je teiavfl* da govori te trenutek take neumnosti.	(Dalje nrihodoiič'