Koper, 2. junija 1995 HM : URADNE OBJAVE Št. 10 Občina Komen - STATUT Občine Komen OBČINA KOMEN Na podlagi 138. in 153. člena Ustave Republike Slovenije, 1. alinee 2. odstavka 29.člena in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93 in 57/94) je občinski svet Občine Komen na svoji seji dne 11. aprila 1995 sprejel STATUT OBČINE KOMEN 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem statutom Občine Komen (v nadaljevanju občina) se določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnost občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, finančno poslovanje občine, način sodelovanja občanov pri sprejemnju odločitev v občini in o drugih vprašanjih skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon in so pomembna za delovanje občine. Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država. 2. člen Občina Komen je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ustanovljena z zakonom. Območje Občine Komen obsega območja naslednjih naselij: Brestovica pri Komnu Bije pri Komnu Coljava Čehovini Čipnje Divči Dolanci Gabrovica pri Komnu Gorjansko Hruševica Ivanji Grad Klanec pri Komnu Kobdilj Kobjeglava Koboli Kodreti Komen Lisjaki Lukovec Mali Dol Nadrožica Preserje pri Komnu Rubije Sveto Šibelji Škofi Škrbina Štanjel Tomačevica Trebižani TUpelče Vale Večkoti Volčji Grad in Zagrajec Postopek za teritorialne spremembe občine, to je za določitev območja občine, izločitev dela občine iz občine in njegovo priključitev k drugi občini, izločitev posameznega naselja iz občine in njegova priključitev k drugi občini ter ustanovitev občine znotraj sedanje občine določa zakon. 3. člen Občina Komen je pravna oseba. Sedež občine je v Komnu, št. 118 4. člen Občina Komen ima pečat okrogle oblike v katerem je napis: OBČINA KOMEN. Občinski svet uporablja pečat, ki ima poleg imena občine še napis OBČINSKI SVET. 5. člen Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini naposredno in prek organov občine. Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi, pri čemer se lahko povezuje v pokrajino. Z drugimi občinami Občina Komen pri zagotavljanju skupnih zadev sodeluje na načelih prostovoljnosti in solidarnosti. 6. člen Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb ljudi na ožjem območju občine se s tem statutom ustanovijo naslednje vaške skupnosti: - Brestovica pri Komnu (Brestovica in Vale) - Bije (Brje in Škofi) - Gabrovica pri Komnu (Gabrovica in Coljava) - Gorjansko - Gomja Branica - Hruševica - Ivanji Grad - Klanec - Kobdilj - Kobjeglava - Komen - Lisjaki - LuKovec - Mali Dol - Sveto - Škrbina - Štanjel - Tomačevica - Volčji Grad Goijansko, in Nadrožica) Čehovini, Dolanci, Koboli, Kodreti, Trebižani in Večkoti) (Ivanji Grad in Zagrajec) [Kobjeglava in Tupelče) Komen, Divči in Preserje) [Lisjaki in Čipnje) (Škrbina, Rubije in Šibelji) Vaške skupnosti se z odločitvijo na zborih občanov vaške skupnosti lahko združujejo ali razdružujejo. Vaška skupnost nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun občine. Premoženje in naprave, s katerimi upravlja vaška skupnost, so lastnina občine. Kadar nastopa vaška skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun. 7. člen Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje vaški skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. 8. člen Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov vaške skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti. 2. NALOGE OBČINE 9. člen Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa: 1) na področju normativnega urejanja: - sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte, 80 URADNE OBJAVE Koper. 2. junija 1995- Št. 10 - sprejema občinski proračun in zaključni račun, - sprejema načrt razvoja občine, - sprejema prostorske piane, - preapisuje iokaine davke in takse, - ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti, - ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine, - ureja javni red v občini, - ureja delovanje občinske uprave, - ureja občinske javne službe, - ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine, - določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, - sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja, - ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 2) pospešuje: - službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, - vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost, - razvoj športa in rekreacije. 3) na področju upravljanja: - upravlja občinsko premoženje; - upravlja lokalne javne službe; - vodi javna in druga podjetja; - upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro; - upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi; 4) s svojimi sredstvi: - gradi m vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti; - pospešuje kulturno, društveno, vzgojno m knjižnično dejavnost; - gradi komunalne objekte in naprave; - gradi stanovanja za socialno ogrožene; - zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb; - zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana ter občinske uprave; - sofinancira delovanje političnih strank zastopanih v občinskem svetu - sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti; - subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gaspodarjenje s prostorom, druge dejavnosti); - sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe. - sredstva za turistično promocijo občine 5) vzdržuje: - lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine; - vodovodne in energetske komunalne objekte; 6) s svojimi ukrepi: - spodbuja gospodarski razvoj občine; - pospešuje razvoj kulturne dejavnosti, športa in rekreacije; - skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč; - skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov; 7) zagotavlja in organizira: - pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč; - nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; - izvensodno poravnavo sporov. 8) pridobiva in razpolaga: - z vsemi vrstami premoženja, - pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine. 9) sklepa: - pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmeijih v katere stopa občina. 10. člen Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na: - vodenje evidence volilne pravice, * - razgrinjanje volilnih imenikov, - volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet, - občinsko upravno nadzorstvo, - nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev, - evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, - ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine, - določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč, - odločanje o rabi prostora, - gasilstvo kot lokalno službo, . - civilno zaščito, opazovanje ' - varstvo naravne m kulturne dediŠČi . : ° «-"""i" '°"""' - odločanje o namembnosti urbanega Pastor , dejavnost, - mrliško ogledno službo, - določanje komunalnih dejavnosti, - organizacijo dimnikarske službe, batnih nmrežii - oskrbo naselij s toplotno energijo m P'^-^^^^tva - odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva "^"'-graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskth objektov, - graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic m trgov, - vzdrževanje gozdnih cest, , ^ - pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine, - urejanje lokalnega prometa, . . . - določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva m turizma, - določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja, - predpisovanje prometne ureditve, - urejanje lokalnega potniškega prometa, - ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, - zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu, - upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov. 11. člen Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve: - davek od premoženja, - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - krajevne takse - komunalne takse - pristojbine - odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda - odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja 3. ORGANI OBČINE 1. Skupne določbe 12. člen Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija. Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno, razen če občinski svet ne odloči drugače. 13. člen Organi občine se volijo za štiri leta. Organi vaških skupnosti se volijo za štiri leta. 14. člen Delo občinskih organov je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta m njegovih delovnih teles. Način zagotavljanja javnosti dela se podrobneje opredeli s poslovnikom občinskega sveta niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave. Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovtca nphovth članov, odločitev pa sprejemajo z večino glasov določeno ^ m z zakonom ah tem statutom dntgače 2. Občinski svet 16. člen Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Občinski svet ima naslednje pristojnosti - sprejema statut občine, - sprejema odloke in druge občinske akte - sprejema poslovnik za svoje delo, - sprejema prostorske plane in druge plane razvoia - potrjuje začasne nujiie ukrepe, ^ °!* - sprejema občinski proračun in zaključni račun - voli predsednika m podpredsednika sveta ' - imenuje člane nadzornega odbora - imenuje volilne komisije za občinske volitve - na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana, Koper, 2. junija 1995- Št. 10 URADNE OBJAVE 81 - imenuje in razrešuje predsednika, podpredsednika in č!ane občinskih odborov in komisij kot svojih delovnih teles - nadzoruje delo delovnih teles, župana in podžupana, - določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo, - določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana, - imenuje višje upravne delavce na predlog župana, - odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, v kolikor s tem statutom ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan. - odloča o najemu občinskega posojila, - razpisuje referendum, - daje pobudo za sklice zborov občanov, - določa nadomestilo oziroma plačo župana in podžupana ter merila za nadomestila članov občinskega sveta, nadzornega odbora, sekretarja sveta in delovnih teles občinskega sveta ter odloča o načinu in obsegu drugih njihovih prejemkov in povračil stroškov, - ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe, - daje koncesije, - določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev, - daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot, - imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote, - daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog, - odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. 17. člen Občinski svet daje v skladu z zakonom tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino. Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ. 18. člen Občinski svet ima 13 članov. Župan, podžupan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in poslovodni delavci javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina Komen ne morejo biti člani občinskega sveta. 19. člen Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče. Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu. Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta. 20. člen Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejsi član sveta. Na konstitutivni seji občinski svet najprej imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pregleda podane predloge za predsednika in podpredsednika sveta in jih posreduje svetu. 21. člen Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo. Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja ter ga nadomešča v njegovi odsotnosti. 22. člen Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta. Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta. Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta. 23. člen Občinski svet ima sekretaija, ki ga sam imenuje. 24. člen Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta. Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana. Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih, oziroma v roku petnajst dni po podani zahtevi za sklic seje občinskega sveta iz prvega in drugega odstavka tega člena. Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet. Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa po! ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predsednikom delovnih teles in županu ter za odgovore nanje. 25. člen Seje občinskega sveta so javne. Občinski svet lahko na svoji seji sklene, da se javnost izključi. (lani delovnih teles občinskega sveta in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki delovnih teles občinskega sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovaijati na vprašanja članov občinskega sveta. 26. člen Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča najmanj polovica njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino. Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ali poslovnik sveta in kadar tako zahtevajo najmanj trije člani sveta, o čemer z glasovanjem odloča občinski svet. 27. člen Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov. Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov. 3. Župan 28. člen Občina ima župana in enega podžupana. Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članov na predlog župana. Podžupan se razreši po istem postopku kot se voli. 29. člen Župan opravlja naslednje naloge: - predstavlja in zastopa občino, - skrbi in odgovaija za izvajanje odločitev občinskega sveta, - vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, - opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon m ta statut, - predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži tudi vsak posamezni član občinskega sveta, - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan. Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Odločitev o tem sprejme z večino glasov vseh članov. 30. člen Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora nevesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta. Če se odločitev sveta nanaša na zadeve, ki je bila z zakonom poveijena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve. 31. člen V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. 32. člen Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo. 33. člen Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega področja in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. 4. Nadzorni odbor 34. člen Nadzorni odbor: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, - nadzoruje namenskost m smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, - nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. Koper. 2. junija 1995- $!. 10 35. člen Nadzorni odbor ima predsednika in dva č!ana. Č)ane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Č!ani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in najmanj 15 občanov. Predsednika imenujejo člani nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov na svoji prvi seji, ki jo skliče župan. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev in drugi javni uslužbenci. 5. Delovna telesa občinskega sveta 36. člen Občinski svet imenuje stalna ali začasna delovna telesa. Stalna delovna telesa občinskega sveta so: - odbor za proračun, finance, premoženje in splošne zadeve, - odbor za prostorsko načrtovanje, komunalo in infrastrukturo, - odbor za gospodarski razvoj, obrt in drobno gospodarstvo, - odbor za kmetijstvo in turizem, - odbor za kulturo, šolstvo in šport, - odbor za zdravstvo, socialno varstvo in stanovanjska vprašanja, - odbor za medobčinsko sodelovanje in povezovanje ter mednarodne odnose, - statutarna komisija, - komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 37. člen Občinski svet lahko imenuje tudi druga stalna ali občasna delovna telesa izmed članov občinskega sveta in občanov. Mandat stalnih delovnih teles je enak mandatu občinskega sveta. Delovna telesa občinskega sveta imajo po tri člane. Po potrebi se lahko razširijo še za dva člana. 38. člen Delovna telesa sveta v okviru svojega delovnega področja pripravljajo predloge in jih posredujejo svetu v obravnavo in sprejem. Delovno področje delovnih teles se praviloma določi z odlokom. Delovna telesa lahko opravljajo tudi druge zadeve, ki jim jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti, čeprav niso določene z odlokom. Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje posameznemu delovnemu telesu z dvotretjinsko večino navzočih članov. 39. člen Člane delovnih teles imenuje občinski svet izmed svojih članov in občanov, s tem, da mora biti najmanj en član delovnega telesa izvoljen izmed občanov. V komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in statutarno komisijo so lahko imenovani poleg članov občinskega sveta tudi občani, kar pa ni obvezujoče, kot je za sestavo ostalih delovnih teles. 40. člen O imenovanju članov delovnih teles se glasuje na podlagi liste kandidatov, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo zainteresirane organizacije v občini in najmaj 15 občanov. Če je predalganih več kandidiatov kot je članov v posameznem delovnem telesu, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu. Člani delovnih teles so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh članov občinskega sveta. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani delovnih teles posamično. Če na ta način niso imenovani vsi člani posameznega delovnega telesa, lahko najmanj trije člani sveta predlagajo imenovanje manjkajočih članov delovnih teles, ki jih svet nato imenuje posamično na isti ali naslednji seji. Predsednika in podpredsednika posameznega delovnega telesa imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov sveta. Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo in vodi njegovo delo. Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz delovnega področja delovnega telesa. 41. člen Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico svojemu delovnemu telesu. Nezaupnica je izglasovana, če zanjo glasuje večina vseh članov občinskega sveta. Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta imenuje delovno telo v novi sestavi. Nezaupnica na enak način občinski svet lahko izreče tudi posameznemu članu delovnega telesa, s tem, da obenem izvoli novega člana. Posamezen član delovnega telesa, oz. delovno telo v celoti lahko tudi odstopi. Odstop mora bit) obrazložen. V tem primeru mora delovno „ tnnkriio do imenovanja novega delovnega telo, oz. član opravljat) svojo funkojo telesa, oz. člana. 6. Organi vaških skupnosti 42. člen 0.„n, P-"*"*"* """ '° °" M*" "°" """ <""S' '"E"" ^ &..« ".P-. 43. člen Vaški odbor imenuje tajnika in blagajnika, ki opravljata naloge po nalogu predsednika . , Odbor lahko sprejme poslovmk za svoje delo. 44. člen Predsednik vaške skupnosti, s sogiasjem °d!o^ o vseh zadevah v okviru naiog, ki jih samostojno opravlja vaška skupnost 45. čien Predsedniki vaških skupnosti dajejo svoje predioge in vprašanja na zborih ki iih DO notrebi skliče župan. 7. Neposredne oblike odločanja občanov 46. člen Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. 47. člen Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več vaških skupnosti, oziroma naselij. 48. člen Zbor občanov v občini: - razpravlja o spremembah statuta občine, - razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, - razpravlja o lokalni problematiki, - razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov, - razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu, - razpravlja o spremembah območja občine, - daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. 49. člen Zbor občanov v vaški skupnosti - voli in razrešuje predsednika vaške skupnosti - razpravlja o problematiki v svoji skupnosti, - razpravlja o delu svojega odbora oziroma o njegovem poročilu, - razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti, - daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej. 50. člen Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti ali naselju tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti, oz. naselju ali na pobudo predsednika vaške skupnosti. Zbor občanov je sklepčen, če je na njem navzočih najmanj 5% volilcev v občini, oz. vaški skupnosti ali naselju. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih občanov. 51. člen Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati če to zahteva najmanj deset procentov volilcev v občini. Pravico giasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voht) člane občinskega sveta. Odiočitev na referendumu je sprejeta, če zanjo giasuje večina vohlcev, k) so glasoval). ^ ^ oen voUtve""*"* ^ "^""duma vodijo organi, ki vodijo iokaint Giede giasovanja na referendumu in drugih vprašani ki nisr urejena v tem statutu, veijajo doiočbe zakona o referendumu,nijudsk Občmsk, svet iahko razp.še svetovaini referendum o posamezr vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi v.ija ob^novste^ referendum,se razp.še za vso občino aii za njen dd Svetovalni referendum se mora raznicnti ^ odstotkov voiiicev v občini oziroma vaški skupnosti ^ * Svetovain, referendum ne zavezuje občinskih organov. doiočbe 5l'm%2.^čkna"tega ^ smiseino uporabij; Koper, 2. junija 1995- Št. 10 URADNE OBJAVE 83 54. č!en Najmanj pet odstotkov volilcev v občini iahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih. Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo. 4. OBČINSKA UPRAVA Organizacija občinske uprave 55. člen Organizacija občinske uprave je na predlog župana določena z odlokom o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave. 56. člen Občinsko upravo vodi župan. Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu. Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet. Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja. 57. člen Za delovanje organov občinske uprave je tajnik odgovoren županu. 58. člen Upravne in strokovne naloge občine opravljajo zaposleni v občinski upravi, ki jih imenuje, oziroma sprejme v delovno razmerje in razporedi župan, na podlagi načrta delovnih mest. O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja v občinski upravi odloča župan, ali po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave. 59. člen Zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest, določi župan. 60. člen Občinska uprava izvršuje odloke, sklepe, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan. Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. 61. člen Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenešene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno. 62. člen V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom. 63. člen Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku. Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve. 64. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zaKonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo. 65. člen O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi. 66. člen O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet. O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan. O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajniK, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave 67. člen Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. V zadevah, ki jih na organe občine prenese dilava, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. 68. člen Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi. 5. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 69. člen Občina Komen organizira javne službe na naslednjih področjih: - oskrba s pitno vodo, - odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, - ravnanje s komunalnimi odpadki, - odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, - javna snaga in čiščenje javnih površin, - urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, - pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, - urejanje in vzdrževanje cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, - urejanje in vzdrževanje javnih tržnic in javnih parkirišč, - oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi, - urejanje in vodenje katastra komunalnih objektov in naprav, - upravljanje in vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov v lasti občine Komen. 70. člen Občina Komen skrbi tudi za: - javno razsvetljavo, - plakatiranje in okraševanje naselij, - urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost, - deratizacijo in dezinfekcijo. 71. člen Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske in druge javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave. 72. člen Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod. 6. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 73. člen Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. 74. člen Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. 75. člen Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračun občine. 76. člen Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki. V račun financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. URADNE OBJAVE 84 < . Koper, 2. junija 1995-5t 10 77. člen Sredstva proračuna se smejo uporab!jati !e za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev. 78. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, ki je hkrati odredbodajalec proračuna. 79. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 procentov sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet. 80. člen Občina oblikuje svoje rezerve v skladu z zakonom. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana. Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 procenta letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. 81. Člen Rezerva se uporablja: 1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci: 2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; 3. za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. O uporabi sredstev iz prvega odstavka tega člena odloča občinski svet. Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto. 82. člen Po preteku leta, za katero je bi! sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto. V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun. Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca februarja tekočega leta za preteklo leto. 83. člen Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papiijev ali z najetjem posojil. Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom. Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.. 84. člen Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. Občina se lahko zadolži le v obsegu, ki ne preseca deset procentov zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči pet procentov zagotovljene porabe. O zadolžitvi odloča občinski svet. O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve. 85. člen Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet. Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 procentov zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo. O dajanju poroštev odloča občinski svet. 86. člen Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so: - davek na dediščine in darila, - davek na dobitke od iger na srečo, - davek na promet nepremičnin, - upravne takse, - posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo ob&nt določena z zakonom o njihovi uvedbi. ^ricada občini tudi del Za financiranje zagotovljene po^be ?alo)nom. prihodkov od dohodnine, v višini določe 87. Člen Prihodki občine za financiranje drugih nalog so. - davek od premoženja, - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišč , - krajevne takse, - komunalne takse, : ^šSna zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zem- Ednine in nadomestila za degradacij, prostora in onesnaie-vanje okolja, - prihodki uprave, ... , - drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki j p večja od višine, ki je določena z zakonom. 88. člen Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe. 89. člen Finančno poslovanje izvršuje organ, določen v odloku o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave. Njegovo delo nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor. 7 SPT n$Nl IN PDSAMIENI AKTI OBČINE 1. Splošni akti občine 90. člen Očinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta. Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte. Delovna telesa lahko sprejmejo poslovnik za svoje delo in izdajajo pravilnike. Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun. 91. člen Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. 92. člen S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. 93. člen Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 94. člen Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah. 95. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja. 96. člen Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pn izvrševanju določb statuta ali odloka. 97. člen S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini " "<"= i" '' a-"'' ""°- 2. Postopek za sprejem odloka 98. člen Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta žuoan delovr telesa ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini ' aelovr Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta 99. člen Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka u - členov m obrazložitev. uvod, besedi! Koper, 2. junija 1995- Št. 10 URADNE OBJAVE 85 Uvod obsega raz!oge za sprejem odtoka, oceno stanja, citje in načeta odtoka ter oceno finančnih in drugih postedic, ki jih bo imet sprejem odtoka. 100. čten Predtagatetj dotoči svojega predstavnika, ki bo sodetovat v obravnavah predtoga odtoka na sejah občinskega sveta. Župan tahko sodetuje v vseh obravnavah predtoga odtoka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predtagatetj. 101. čten Predsednik občinskega sveta poštje predtog odtoka čtanom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predtagatetj odtoka, najmanj 7 dni pred dnem, dotočenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predtog odtoka. Občinski svet razpravtja o predtogu odtoka na dveh obravnavah. 102. čten V prvi obravnavi predtoga odtoka se razpravtja o raztogih, ki zahtevajo sprejem odtoxa ter o citjih in načetih ter temetjnih rešitvah predtoga odtoka. V drugi obravnavi razpravtja občinski svet po vrstnem redu o vsakem čtenu predtoga odtoka in o nastovu odtoka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem čtenu predtoga odtoka, čtani občinskega sveta o njem gtasujejo. Na koncu čtani občinskega sveta gtasujejo še o nastovu odtoka in o predtogu odtoka v cetoti. 103. čten V drugi obravnavi predtoga odtoka tahko predtagajo njegove spremembe in dopotnitve čtani občinskega sveta in predtagatetj z amandmaji. Župan tahko predtaga amandmaje tudi, kadar ni sam predtagatetj odtoka. Amandma mora biti predtožen čtanom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, dotočenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predtog odtoka, h kateremu je predtagan amandma. Na sami seji tahko predtaga amandma najmanj ena četrtina čtanov občinskega sveta. 104. čtenov Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ati kadar gre za manj pomembne spremembe odtokov, tahko občinski svet sprejme odtok po hitrem postopku. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predtoga odtoka na isti seji. Pri hitrem postopku ne vetjajo roki, ki so dotočeni za pošitjanje predtoga odtoka in za vtaganje amandmajev. Pri hitrem postopku je mogoče predtagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predtoga odtoka. Amandma tahko predtaga vsak čtan občinskega sveta, župan, oziroma predtagatetj odtoka. O uporabi hitrega postopka odtoči občinski svet na začetku seje pri dotočanju dnevnega reda. Hitri postopek tahko predtaga vsak predtagatetj odtoka. 105. čten Amandma, čten odtoka, nastov odtoka, nastov odtoka in odtok v cetoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj potovico čtanov, gtasuje večina navzočih čtanov. 106. čten O predtogih drugih sptošnih aktov, razen statuta in občinskega proračuna, razpravtja in odtoča občinski svet na eni obravnavi. 107. čten Statut, odtoki in drugi predpisi občine morajo biti objavtjeni v uradnem gtasitu in pričnejo vetjati 15 dan po objavi (če ni v njih drugače dotočeno). 3. Posamični akti občine 108. čten Posamični akti občine so odtočbe in sktepi. S posamičnimi akti - sktepom ati odtočbo - odtoča občina o upravnih stvareh iz tastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podtagi javnih poobtastit. 109. čten Organi občine odtočajo o pravicah in dotžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odtoča na drugi stopnji župan. O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odtoča državni organ, ki ga dotoči zakon. O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odtoča v upravnem sporu pristojno sodišče. 8. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 110. člen Občinski svet ati župan tahko vtoži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov diSave, s katerimi se posega v ustavni potožaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez poobtastita oziroma sogtasja občine, posega v njene pravice. 111. čten Občinski svet ati župan tahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ati vtada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako tahko postopa, če pokrajina ati druga občina posega v njeno pristojnost. 112. čten Župan oziroma občinski svet tahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo obtastni nadzor. Upravni spor tahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uvetjavtjajo pravice na škodo javnih koristi občine. 113. čten Župan tahko vstopi v upravni ati sodni postopek kot stranka ati kot stranski intervenient, če bi tahko bite v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, dotočene z ustavo in zakoni. 114. čten Detovna tetesa so dotžna za potrebe občinskega sveta obtikovati mnenje gtede pripravtjajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podtagi obtikujejo občinski svet svoje mnenje, ki ga poštje Državnemu zboru. Občina odtoča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to: - o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti; - o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti; - o upravnih stvareh na podtagi javnih poobtastit. 9. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE 115. čten Občina Komen se tahko poveže z drugimi občinami v širšo tokatno skupnost - pokrajino žaram uresničevanja skupnih koristi svojega preoivatstva. Odtočitev o vktjučitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh čtanov sveta. O odtočitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum. S statutarnim sktepom o vktjučitvi občine v pokrajino se dotočijo okvirne natoge, ki jih bo občina prenesta na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno dotoči prenesene občinske pristojnosti pokrajine. 116. čten Na pokrajino prenesene tokatne zadeve širšega pomena, za katere občina daje sogtasje pokrajini in so dotočena s pokrajinskim statutom so: - skrb za graditev in vzdrževanje komunatnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov, pomembnih za pokrajino ter objektov šoistva, zdravstva, kutture, sociatnega skrbstva, pomembnih za razvoj regije, ki presegajo obvezne natoge repubtike na tem področju; - skrb za funkcioniranje teh dejavnosti; - skrb v zvezi z zbiranjem in odstranjevanjem komunatnih odpadkov ter urejanja odptak; - varovanje okotja z napravami regionatnih zmogijivosti; - pomoč občinam pri opravtjanju njihovih natog. 117. čten Čtane pokrajinskega sveta izvoti občinski svet izmed svojih čtanov in župana na tajnem gtasovanju. Izvotjeni so tisti predtagani kandidati, ki so dobiti največ glasov. Med kandidati, ki so dobiti enako števito gtasov, se gtasovanje ponovi. 118. čten Občinski svet tahko z dvotretjinsko večino navzočih čtanov sktene, da se občina poveže v skupnost ati zvezo dveh ati več občin, če je to koristno za urejanje in opravtjanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih čtanov občinskega sveta, se tahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova votja. 10. SPREMEMBA STATUTA 119. čten Pobudo za spremembo statuta tahko poda najmanj četrtina čtanov občinskega sveta, župan in 5% votitcev v občini. O uvedbi postopka za spremembo statuta odtoča občinski svet z dvotretjinsko večino vseh čtanov. Sprememba statuta se sprejema po postopku, ki vetja za sprejem odtoka v rednem postopku. Predtog sprememb statuta pripravi statutarna komisija in jih poda v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo gtasuje dve tretjini vseh čtanov občinskega sveta. 11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 120. č!en Odloki in drugi splošni akti pomembni za delovanje občine morajo biti sprejeti najkasneje v roku enega leta po sprejemu tega statuta, razen odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju organov občinske uprave in poslovnika občinskega sveta, ki morata biti sprejeta v roku 60 dni od sprejema tega statuta. 121. člen Odloke in druge občinske predpise, ki jih je potrebno objaviti se objavijo v uradnem glasilu. 122. člen Do sprejema novih predpisov, ki bodo določali naloge in pristojnosti na posameznih področjih, veljajo sprejeti odloki in drugi akti, ki jih je sprejela skupščina občine Sežana in niso v nasprotju z zakonom in tem statutom. 123. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Komen, 11. aprila 1995 Predsednik Občinskega sveta občine Komen IVAN ŽVOKELJ. !.r.