Iz umetniškega sveta. Koncert Glasbene Matice dne 19. novetnbra) 1912. Slovenske glasbene priredbe so v Ljubljani precej redke in še med temi stoje na višku umetniškega koncertnega izvajanja le koncerti Glasben-e Matice. Kdor ve ceniti njeno zaslužno kulturno delo, tudi pričakuje Matičnih koncertov z radovednostjo in veseljem, ker je prepričan, da nudijo vselej redek glasben užitek. Torkov koncert je bil pretežno posvečen instrumentalni glasbi. Predvsem je zanimalo svetovnoznano klavirsko delo — Lisztov konc-ert v Es duru, ki zahteva fjtnetnika. In tak je Anton Trost. domač umetnik, bivši gojenec Glasbene Matice, čelist in pianist, ki je letos absolviral c. kr. akademijo za glasbo na Dunaju in se- daj poučuje klavir na šoli Olasbene Matice. Izvajal je Lisztov koncert že lansko leto dne 8. decembra na koncertu v prid Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu v. tamošnji dvorani Narodnega doma. Takrat in tudi sedaj je bilo občinstvo očarano zlasti od tehnike, s katero obvlada Trost svoj inštrument. Z njo združeno čuvstvovanje in Trostovo globoko razumevanje klasičnega Lisztovega dela mu je pripomoglo do dovršenega izvajanja, čigar mogočen vtisk poslušalcem ne bo izlepa ušel iz spomina. Njih šumni aplavz je bil na mestu in več kot zaslužen. Slovenci smemo biti na virtuoza Trosta ponosni! Nato je na harfo sviral mojster Alfred Holy, ki je bil svojčas dolgo vrsto let angažiran pri wagnerskih predstavah v Bayreuthu. Odtod ga je pridobil pokojni Mahler za dvorno opero, ki ga še sedaj šteje med svoje člane. Na tem koncertu je podal Rusa Rubinsteina »Kamenoj ostrov«, svojo skladbo »Pomladno veselje« in na burno ploskanje občinstva je moral dodati še en komad. Poslušati Holega krasno igro na kraljevskem inštrumtentu je bil izreden užitek, ki se ne da popisati. Slučaj je nanesel, da je bil na vzporedu zastopan poleg Holega še drug član dvorne opere, Karel Jeraj, po svojem melodramu »Lepa Vida«. Komu ni znana ta lepa narodna peaem? V šolskih čitankah jo vidimo, in čudno je, da se je je šele sedaj lotil komponist. Deklamator dr. Pavel Grošelj je »Lepo Vido« deklamiral, orkester spremljal. Orkestracija se tesno naslanja na vsebino balade, ilustrira dejanje in ima nekaj jako posrečenih mest. Originalna kompozicija in dobro predavanje dr. Grošlja sta bila sprejeta z odobravanjem. — Vokalni del koncerta je nudil dve točki. Najprej nas je seznanil z Lajovičevim troglasnim ženskim zborom »Gozdna samota«, ki menda datira iz skladateljeve konservatorijske dobe. Nežnega značaja je zbor in težak za izvajanje, zato zasluži tem večjo pohvalo jako številni Matični žčnski zbor, ki je skladbo eksaktno prednašal. Vplivala ie sicer precej mrzlo iz razumljivega vzroka: Komponirana ni v žanru lahko tekočih skladb za ženske glasove kot v Volaričevem času. In kaj naj rečem o dr. Schwabovi »Zlati kanglici«? Lajikovemu ušesu dobrikaioča, v plesnem ritmu zložena, sladko orkestrirana skladba, ki se bo pevskim zborom gotovo priljubila, ker je enostavna in prirejena tudi za rnešan zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija. V tejprircdbi se je pela na lanskem učitelj- ^kem zborovanju v Celju. Melodijoznpesemca bi vseeno dobro učinkovala brez onih tralala, kmetiških iigur v basih in raznih odmevov. Enkratzavselej naj bi se komponisti odvadili pesnikom pačiti tekste. To ni dopustno, pa tudi ne okusno! Da je bila skladba vzorno proizvajana, je Dričalo navdušenje poslušalcev! Matičin zbor je še zmerom odličen. — Okvir koncerta sta tvorili dve simfoniški skladbi: Stanko Premrlov »Scherzo«, že nekoč izvajan, in grandijozna Dvofakova simfoniška pesnitev »Pisen Bohatyrska«. Oboje je dirigiral z znano rutino in svežostjo kapelnik Peter Teply, ki je imel v Trstu hvaležnejše občinstvo kot pri nas. Dvofakove muzike bi se človek ne naveličal poslušati, le občudoval bi njeno orkestracijo, polno najpestrejših barv. »Pi>en Bohatyrska« je napravila mogočes. vtisk. Obisk koncertu, ki ni trajal predolgo, je bil razveseljiv iz vseh krogov, navzoči so bili tudi skladatelji Premrl. Lajovic in dr. Schwab. Trudu vseh sodelujočih, zlasti koncertnega vodje Hubada in kapelnika Teplega gre priznanje! Koncert pa je bil nov, jasen dokaz Matičinega resnega in smotrnega in kult"rr.eo-a dela! —a.