Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Strokovni urednici: Mojca Dolinar in Anita Poberžnik Avtorice: Mateja Frece, Irena Gole, Nina Jelen, Andreja Klakočer, Vanja Kolar Ivačič, Tanja Müller, Mateja Pintar, Alenka Stegnar, Vesna Turičnik, Polona Vodičar Strokovni pregled: Eneja Baloh, OŠ Oskarja Kovačiča Škofije in Amela Sambolić Beganović, Zavod RS za šolstvo Jezikovni pregled: Tine Logar Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Spletna izdaja Ljubljana, 2023 Publikacija je dosegljiva na: www.zrss.si/pdf/3.del_primeri_iz_prakse_1_2_VIO.pdf Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 161230851 ISBN 978-961-03-0802-7 (PDF) Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Vsebina Priporočila za doseganje ravni digitalnih kompetenc učencev za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ............................................................................... 4 Primeri iz prakse za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ...................................................................................................................................................... 7 Soustvarjamo prijazno in varno spletno učno okolje ............................................................................................................................................................................................... 8 Ustvarjanje zgodb s pomočjo digitalne tehnologije............................................................................................................................................................................................... 24 Uporaba digitalne tehnologije za spremljanje in dokumentiranje učne poti in napredka pri urah dodatne strokovne pomoči – razvijanje časovne orientacije....................... 35 Naj živijo ribe (Eko mulci rešujejo svet s pomočjo tehnologije) ............................................................................................................................................................................ 45 Ful kul cajtng četrtošolcev ..................................................................................................................................................................................................................................... 55 Republika Slovenija in njena ureditev .................................................................................................................................................................................................................... 67 Digitalna ustvarjalnost poustvarjanja proze .......................................................................................................................................................................................................... 82 Iščem pozitivno in prepričam v dobro ................................................................................................................................................................................................................... 90 Domače branje z Lego story visualizerjem........................................................................................................................................................................................................... 107 3 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Priporočila za doseganje ravni digitalnih kompetenc učencev za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole Prve korake v razvoj digitalnih kompetenc naredi otrok ob stiku z digitalno tehnologijo že pred vstopom v osnovno šolo. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole se nadaljuje načrtno razvijanje digitalne kompetence na osnovni, prvi, in drugi ravni po DigComp 2.2 (Vuorikari idr., 2022), kjer učenec že izvaja preprosta opravila z digitalnimi tehnologijami v konkretni situaciji ob posnemanju, s pomočjo drugih, vzgojiteljev, učiteljev ali že samostojno. Opredelitev je okvirna in lahko na posameznih področjih sledimo učni skupini z delom na višjem nivoju, če učna skupina izkazuje višjo raven doseganja digitalnih kompetenc. Na področju INFORMACIJSKE IN PODATKOVNE pismenosti učenec prepozna potrebo, da poišče želene podatke, informacije ali digitalne vsebine v digitalnih okoljih. Poišče jih s preprostim iskanjem in svojo pot opiše. Ob tem se uči tudi ponovno dostopati do že najdenih podatkov, informacij ali digitalnih vsebin. Ob iskanju se učenec uči prepoznavati verodostojnost in zanesljivost vsakdanjih virov podatkov, informacij in digitalnih vsebin. Najdene shranjuje za ponovno uporabo in jih preprosto organizira v mape ali drugo preprosto okolje. Na področju KOMUNICIRANJA IN SODELOVANJA učenec v danih okoliščinah prepozna in uporabi preprosta digitalna komunikacijska sredstva in sodelovalna digitalna orodja, deli podatke ali informacije. Ob tem se navaja na preprosto navajanje avtorjev ali virov. Ob pomoči, z uporabo digitalnih tehnologij spozna, kako lahko sodeluje s pobudami v svojem okolju kot državljan. Pri sodelovanju v digitalnih okoljih prepozna digitalno identiteto, pove, kako paziti na svoj ugled, katere osebne podatke mora varovati, prepozna svojo digitalno sled in se spoštljivo vede pri interakciji z različnimi udeleženci. Na področju USTVARJANJA DIGITALNIH VSEBIN učenec prepozna in uporabi preproste načine za ustvarjanje digitalnih vsebin v različnih formatih, da se lahko ustvarjalno izrazi. S spreminjanjem obstoječih digitalnih vsebin lahko ustvari nove po svojih zamislih. Ob tem se uči preprostih pravil navajanja avtorja, virov in uporabe licenc. Spozna in uporabi preproste ukaze za izvedbo enostavnih opravil, kot jih opravlja računalniški sistem. Na področju VARNOSTI učenec prepozna vpliv digitalnih tehnologij na človeka in okolje. Uči se varnega ravnanja z digitalnimi napravami in v digitalnih okoljih. Uči se, na katere osebne podatke je treba paziti, katere podatke lahko deli z drugimi v digitalnih okoljih in kako, kako prepozna tveganje in kako ravna v neprijetnih primerih, na koga se obrne po pomoč in zaščito, kako varuje svojo digitalno identiteto, svojo zasebnost, ugled in tudi ugled drugih. Za socialno vključevanje uporablja preproste digitalne tehnologije. Pri uporabi digitalne tehnologije pazi na svoje zdravje in dobro počutje. Prepoznava tudi ustrezno ravnanje z digitalnimi tehnologijami za varovanje okolja. 4 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Na področju REŠEVANJA PROBLEMOV učenec prepozna preproste tehnične težave, spoznava preprosta digitalna orodja in išče preproste rešitve. Spoznava in uporabi preproste načine, da si prilagodi digitalno okolje. Spozna preprosta digitalna orodja in digitalna okolja za ustvarjanje, spreminjanje, izboljševanje obstoječih stvari, ki jih uporabi sam ali v skupini. Opazuje in prepoznava, kje se lahko izboljša na digitalnem področju in kako. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole razvijamo digitalne kompetence na srednji, tretji ravni po DigComp 2.2 (Vuorikari idr., 2022), kjer učenec uporablja digitalne tehnologije pri samostojnem reševanju preprostih nalog ali problemov. Opredelitev doseganja stopnje je okvirna in je odvisna od učne skupine in posameznikov ter njihove razvitosti digitalnih kompetenc, čemur prilagajamo učne situacije. Na področju INFORMACIJSKE IN PODATKOVNE PISMENOSTI učenec opiše, kaj bo poiskal v digitalnih okoljih in zakaj. Ob preprostem iskanju podatkov, informacij ali digitalnih vsebin pojasni, kako jih je našel, kako dostopati do njih in se gibati med njimi. Uporabljene vire ovrednoti, ali so verodostojni, prav tako ovrednoti tudi najdene podatke, informacije ali digitalne vsebine. Zna jih tudi shraniti, preprosto organizirati v strukturiranem okolju in ponovno priklicati, kadar jih potrebuje. Na področju KOMUNICIRANJA IN SODELOVANJA učenec uporabi običajne oblike interakcije za komuniciranje in sodelovanje. Pri tem se spoštljivo in kulturno vede pri komunikaciji in sodelovanju v različnih družbenih situacijah. Uporabi situaciji primerna komunikacijska sredstva, digitalna orodja ali digitalna okolja. Pri deljenju uporabi običajne digitalne tehnologije za deljenje podatkov, informacij ali digitalnih vsebin. Ob tem upošteva etično ravnanje in uporablja običajen način navajanja virov in avtorjev. Za proaktivno državljanstvo uporabi pripravljene digitalne storitve. Skrbi za svoj ugled in ugled drugih, varuje digitalno identiteto in upravlja digitalno sled. Na področju USTVARJANJA DIGITALNIH VSEBIN učenec ustvari različne digitalne vsebine v običajnih formatih, značilnih za dokumente, fotografije, videoposnetke ipd. Z digitalnimi orodji spreminja že ustvarjene digitalne vsebine z vključevanjem novih idej, ob čemer z običajnim načinom navaja vire, avtorje in etično uporablja licence. Uporabi in pojasni običajne ukaze za reševanje preprostih problemov z računalniškim sistemom. Na področju VARNOSTI učenec spoznava vpliv digitalnih tehnologij na človeka in okolje. Varno ravna z digitalnimi napravami in v digitalnih okoljih. S primernim ravnanjem v digitalnih okoljih zavaruje svoje osebne podatke in pozna preproste izjave zasebnosti s strinjanjem z uporabo osebnih podatkov v digitalnem okolju. Etično deli podatke in varuje svojo zasebnost in zasebnost drugih, digitalno identiteto in ugled. Pri uporabi digitalne tehnologije pazi na svoje zdravje in dobro počutje. Z ustreznim ravnanjem z digitalno tehnologijo varuje okolje. 5 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Na področju REŠEVANJA PROBLEMOV učenec prepozna običajne tehnične težave in jih z običajnim reševanjem odpravi. Z običajnim načinom si prilagodi digitalno okolje. Uporabi običajna digitalna orodja in digitalna okolja za ustvarjanje, spreminjanje, izboljševanje obstoječih stvari, ki jih uporabi sam ali v skupini. Spremlja svoj razvoj na digitalnem področju in ga izboljšuje. 6 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Primeri iz prakse za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole 7 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Soustvarjamo prijazno in varno spletno učno okolje Mag. Irena Gole, OŠ Bršljin Namen prispevka je predstaviti različne aktivnosti, namenjene učencem od 1. do 6. razreda za ustvarjanje v spletnem okolju in uvajanje varne rabe interneta, ki podpirajo 3. in 4. področje referenčnega okvirja DigComp 2.2 ustvarjanje digitalnih vsebin in varnost. Sodobna tehnologija je postala del vsakdanjika, zato je pomembno, da delujemo preventivno in učence učimo varne in odgovorne rabe spleta in elektronskih naprav. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju se aktivnosti začnejo s pogovorom, s katerim dobimo vpogled v aktivnosti učencev na spletu in njihovo poznavanje digitalne tehnologije. Nadaljujemo z različnimi dejavnostmi na področju varovanja osebnih podatkov, pogovori in ogledi animiranih risank, poslušanjem različnih zgodb, izdelavo piktogramov, oblikovanjem družinskih pravil idr. Pri tem učenci razvijajo odnos do digitalne tehnologije ter spoznavajo različne pasti in tveganja na internetu. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju so dejavnosti namenjene spoznavanju digitalnega odtisa, ustvarjanju novih digitalnih vsebin, smiselnosti spletnih izzivov in primernemu vedenju na spletu. Učenci se naučijo uporabljati sodobne tehnologije za učenje in raziskovanje, si širijo obzorja svojega znanja, ob tem pa se zavedajo nevarnosti na spletu, varnosti njihove identitete, pomembnosti digitalnega odtisa, prepoznavanja možnih digitalnih groženj ter pasti čezmerne uporabe različnih tehnologij. Z vidika razvoja digitalnih kompetenc DigComp 2.2 razvijajo informacijsko in podatkovno pismenost z uporabo virov (safe.si, varninainternetu.si, varniinternet.si). Z vidika modela SAMR smo pri didaktični rabi dosegli nadgradnjo učnih aktivnosti. V okviru razvijanja vključujoče poučevalne prakse smo razvijali učenje, ki omogoča socialne izkušnje in socializacijo, pozornost smo namenili čustvom, ki usmerjajo delovanje posameznika, in osnovali učni proces, ki izhaja iz predznanja in zmožnosti mišljenja. Pri delu smo vključili podporo ROID-a, ki je svetoval pri izbiri virov in sodeloval pri izpeljavi učnega procesa. 8 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Področje: družboslovje Obdobje: 1. in 2. VIO Tematski sklop: varni na internetu Število ur: tehniški dan Operativni cilji : Učenci:  presojajo o tem, kako tehnološki in družbeni razvoj vplivata na kakovost življenja ljudi;  razvijajo spoznavne, emocionalne, socialne spretnosti in strategije vseživljenjskega učenja (digitalna pismenost);  uporabljajo različne strategije v različnih socialnih situacijah (učne, sodelovanja, reševanja sporov idr.) in jih vrednotijo;  znajo na primeru predstaviti, utemeljiti svoja stališča in vrednote;  samostojno načrtujejo dejavnosti za dosego cilja;  predlagajo, poiščejo in uporabijo različne vire za pridobivanje podatkov;  razložijo, utemeljijo, kritično presojajo in vrednotijo podatke, sklepe, vire;  prepoznajo učinkovitost uporabljenih dejavnosti pri raziskovanju, ugotoviti, kaj je bilo učinkovito in zakaj. Učenci razvijajo digitalne kompetence:  informacijska pismenost (iskanje informacij in virov v digitalnih okoljih, analiza informacij, primerjanje in kritično ocenjevanje verodostojnosti in zanesljivosti informacij ter njihovih virov)  digitalno komuniciranje in sodelovanje (učinkovita in odgovorna raba digitalnih tehnologij za komuniciranje, sodelovanje ter aktivno digitalno državljanstvo)  izdelovanje digitalnih vsebin (poustvarjanje in izdelovanje digitalnih vsebin v različnih formatih, navajanje virov)  odgovorna raba (vzbujanje pozitivnega odnosa ter spodbujanje ustvarjalne in odgovorne rabe digitalne tehnologije) (Redecer, 2018) Učenci razvijajo prečne veščine:  kritično mišljenje  reševanje problemov  veščine sodelovanja in komunikacije  metakognitivne veščine  inovativnost in ustvarjalnost 9 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti 1. razred Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenci v pogovoru podajo svoje izkušnje z Učitelj vodi pogovor s pomočjo vprašanj: digitalno tehnologijo in spoznavajo problematiko  Zakaj največkrat posežemo po telefonu? čezmerne uporabe interneta in elektronskih naprav.  Koliko uporabljate računalnike, mobilne telefone, tablice in druge naprave?  Kaj najraje počnete na internetu oz. telefonu/tablici?  Ali imate doma pravilo za uporabo omenjenih naprav?  Ali jih lahko uporabljamo med kosilom ali večerjo?  Kaj menite o igranju iger na telefonu ali tablici ponoči?  Kako se počutite, ko starši rečejo, da ne smete biti na telefonu/računalniku/tablici?  Ali poznate pravilo, da naj bi vse naprave (računalnike, telefone, tablice …) uporabljali največ 2 uri na dan?  Kaj bi lahko počeli, namesto da smo na kateri koli napravi? Učenci si ogledajo izbrane animirane risanke in sodelujejo v aktivnem pogovoru ob ogledu (vir: Učitelj vodi pogovor po ogledu animiranih risank. https://safe.si/video/risanke-ovcesk). - Risanka Mobimanija prikazuje zmerno in etično - Mobimanija uporabo mobilnega telefona. 10 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju - Zmešane glave o Kdaj so otroci preveč časa na telefonu? Slika 1: Animirane risanke, - Pustna maska – govori o tem, da ne smemo o https://safe.si/video/risanke-ovcesk Ali takoj odložite telefon, ko vam to oponašati vsega, kar vidimo na spletu, rečejo starši? televiziji ali v kinu. - Glavna tema risanke Zmešane glave je zasvojenost z igrami. o Kaj menite, kdaj postanete zasvojeni z igrami/s telefonom? - Risanka Pustna maska govori o tem, da ne smemo oponašati vsega, kar vidimo na spletu, televiziji ali v kinu. o Ali poznate kake znane osebe s spleta/televizije? o Ali ste že kako znano osebo videli v živo? Ali je takšna, kot ste si jo predstavljali? Učitelj pripravi kartončke za risanje piktogramov. Slika 2: Ustvarjanje piktogramov prostočasnih Poda navodilo. aktivnosti (Lastni vir.) Ustvarjajo piktograme prostočasnih aktivnosti, ki jih izvajamo namesto uporabe mobilnega Učitelj vodi učence, da sooblikujejo pravila in izdelajo telefona. plakat. Po potrebi jim pomaga pri zapisu. Učitelj pripravi različen material iz katerega učenci Sooblikujejo pravila in izdelajo plakat z družinskimi izdelajo različne igre, npr. labirint iz odpadne pravili za uravnoteženo rabo interneta. embalaže. Izdelajo igre za prostočasne aktivnosti. 11 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenci predstavijo piktograme in plakate. Učitelj spremlja igro učencev. Slika 3: Izdelava iger iz odpadne embalaže za prostočasne aktivnosti (Lastni vir.) Učitelj pripravi evalvacijske lističe (Priloga 1) – 2 zvezdici in 1 želja, kjer učenci zapišejo ali narišejo 2 Preizkušajo igre, ogledajo si piktograme in plakate. stvari/aktivnosti, ki sta jim bili všeč, ter 1 aktivnost/stvar, ki bi jo želeli izboljšati. Evalvacija dela in tehniškega dne. 12 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje 2. razred Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenci poslušajo zgodbo Ne vem natančno Učitelj vodi pogovor po poslušanju zgodbe: Slika 4: Kocka čustev (Lastni vir.) (Priloga 2) in se ob tem pogovarjajo. - Na kaj je zajček ponosen? - Zakaj je zajčka strah? - Kako očka opazi, da je z zajčkom nekaj narobe? - Kako očka pomaga zajčku? - Ali vam starši tudi pomagajo, ko vas je strah? Kako vam pomagajo? Učitelj se z učenci pogovori o čustvih: - Katera čustva poznate? - Kaj storite, kadar se tako počutite? Slika 5: Uporaba kocke za lažji prikaz čustev (Lastni Učenci govorijo o svojih čustvih, jih prepoznavajo - Ali poznate druge možnosti? vir.) in jih uprizorijo z obrazno mimiko. Učitelj predstavi primere. Pri tem je pomembno, da ni nobenega »pravilnega« ali napačnega« odgovora. Učenci ob posameznih primerih ugotavljajo, Primeri: katero čustvo bi veljalo za opisani primer. - Otrok pogreša svojo starejšo sestro, ki je ni doma, ker je šla s šolo za pet dni na tabor. - Otrok je razbil svojo najljubšo skodelico. - Otrok dobi dolgo pričakovani obisk babice in dedka. - Otrok si sme danes ogledati najljubšo risanko. - Otrok mora k zdravniku in dobi injekcijo. - Otrok vidi, da je en otrok nesramen do drugega. - Otrok je videl grozljiv video na YouTubu. 13 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju - Otrok pove nekaj, kar ni res (se zlaže, da ni razbil Slika 6: Razredna pravila za varno rabo spleta (Lastni vaze). vir.) Učitelj predstavi osnovna čustva ter učencem razdeli predlogo kocke. Učitelj vodi pogovor ob ogledu posamezne risanke. Učenci povedo svoje izkušnje in izkušnje starejših sorojencev, ki jih imajo z uporabo spleta. Slika 7: Refleksija dela in tehniškega dne (Lastni vir.) Učenci izdelajo kocko čustev. Učitelj vodi učence pri ustvarjanju pravil varne rabe interneta. Najprej se pogovorijo, nato narišejo piktograme in ustvarijo plakat. Ogledajo si animirane risanke (vir: Učitelj pripravi refleksijo. https://safe.si/video/risanke-ovcesk): - Roke gor: oponašanje idolov iz medijev - Osel: Internet nikoli ne pozabi napak iz preteklosti - 99: Verižna pisma za srečo Učenci ustvarijo piktograme, s pomočjo katerih prikažejo pravila za varno uporabo spleta. Refleksija dela in tehniškega dne (Priloga 3). 14 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje 3. razred Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenci preberejo ali poslušajo zgodbo Kaj lahko Učitelj razdeli lističe z zgodbo ali predvaja zgodbo. Slika 8: Pravila za varna rabo interneta (Lastni vir.) ljudje vedo o meni? (Priloga 4) Nato vodi pogovor o prebrani zgodbi. - Kdo se igra na igrišču? - Kako se imenuje njihova igra? - Ali bi morali dovoliti gospe, da se vključi v igro? - Zakaj se mama ježevka razveseli? - Česa smo se naučili iz zgodbe? Česa ljudem, ki jih ne poznamo, ne smemo pripovedovati? - Ali se o tem pogovarjate tudi doma? Pogovor, katere skrivnosti se ne sme razkrivati na spletu. Pogovor o pomembnosti varovanja skrivnosti. Učenci na primerih določijo, katere stvari lahko Slika 9: Kako varno je naše geslo, zaupajo neznancem, npr. ljudem na ulici, katere https://www.security.org/how-secure-is-my- password/ delijo samo s sošolci, katere samo s prijatelji, katere samo s starši in katerih ne delijo z nikomer. Učitelj vodi pogovor o pravilih. Skupaj presojajo, kaj se sme in kaj se ne sme početi na spletu. Učenci izdelajo plakat z naslovom Varni internet, kamor zapišejo soustvarjena pravila za varno uporabo spleta. Učitelj na povezavi https://www.security.org/how- secure-is-my-password/ preverja gesla, ki jih povedo učenci. Učitelj jih usmerja in jim pove, kakšna je Učenci govorijo poznana gesla in preverijo, ali so značilnost dobrega in varnega gesla: varna. Najprej preverijo imena svojih ljubljenčkov, rojstne datume, nato iščejo zahtevnejša gesla.  geslo je dolgo vsaj 10 znakov, še bolje, če jih Poskušajo najti najbolj varno geslo. ima 12 ali več, 15 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje  sestavljeno je iz malih in velikih črk, številk in Slika 10: Piktogrami za varno rabo interneta (Lastni posebnih znakov, kot so #?!-.,%&@ß, arhiv.)  na pogled je videti, kot da je sestavljeno Učenci izdelajo piktograme, s pomočjo katerih naključno, prikažejo pravila za varno uporabo spleta.  lahko si ga je zapomniti,  za vsako spletno mesto imamo svoje geslo. Najlaže ga oblikujemo tako, da zapišemo stavek in si Učenci samoevalvirajo tehniški dan, nato se o nato zapomnimo prve črke besed in ločila iz stavka Slika 11: Izpolnjeni evalvacijski vprašalnik ob koncu doživetjih pogovorijo v dvojicah in kasneje še v (vir: https://safe.si/nasveti/moja-identiteta-in- tehniškega dne (Lastni vir.) skupinah. Na koncu vsaka skupina predstavi zasebnost/varna-gesla). skupne ugotovitve (Priloga 3). Učitelj učencem prepusti, da so ustvarjalni, in jih opazuje ter se po potrebi vključi v proces ustvarjanja. Učitelj pripravi evalvacijski listič in vodi evalvacijo. 16 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje 4., 5. in 6. razred Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenci izvedejo aktivnost »viharjenje možganov« Učitelj na tablo ali v spletno učilnico zapiše besedno Slika 12: Zapisi učencev, kaj je digitalni odtis. (Lastni ob besedni zvezi digitalni odtis. zvezo »digitalni odtis«. Nato vodi razpravo o vir.) digitalnem odtisu (vir: Učenci sodelujejo v pogovoru in si ogledajo https://www.varniinternet.si/blog/96-ucna-ura-o- nasvete za varno rabo interneta. digitalnih-odtisih). - Kaj vse lahko izvemo o tebi na spletu? - Kje vse puščamo digitalne odtise? - Ali na spletu počneš kaj takšnega, česar starši ne smejo izvedeti? - Kakšni pa so vaši digitalni odtisi? Razloži, da je to zbirka vseh sledi, ki jih puščaš med uporabo katere koli elektronske naprave. Slika 13: Kviz v Google obrazcih (Lastni vir.) Učitelj vodi pogovor o spletnih izzivih. Spletni izzivi so lahko nevarni, saj se lahko pri izvajanju poškodujemo ali celo ogrozimo svoje življenje. Lahko pa so tudi Učenci povedo, ali so že slišali za spletne izzive, in pozitivni. Izzivi lahko spodbujajo k branju, učenju, jih naštejejo (Sinji kit, momo ...). druženju, kjer zahtevajo nekaj vaje in spretnosti za uspešno izvedbo (vir: https://safe.si/neprimerne-in- nezakonite-vsebine/spletni-izzivi). Učitelj predvaja videoposnetek in vodi pogovor po ogledu. - Zakaj Živa pazi, katere podatke objavi? - Ali objavlja fotografije brez vednosti prijateljev? - Kako se odloči za sprejemanje prijateljev na Facebooku? 17 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenci si ogledajo videoposnetek Znaš poskrbeti Slika 14: Kviz, izdelan v aplikaciji Kahoot (Lastni vir.) za svojo varnost na spletu (Infodrom; vir: Učitelj predstavi Google obrazce oz. Kahoot in nudi https://www.youtube.com/watch?v=sGPrSM33q pomoč pri izdelavi kviza. WA). Učitelj pripravi evalvacijski listič in vodi evalvacijo. Izdelajo spletni kviz (Google obrazci ali Kahoot), s katerim preostale učence opozorijo na digitalni Slika 15: Evalvacija izvedenih dejavnosti (Lastni arhiv.) odtis, zakaj ni dobro sodelovati pri spletnih izzivih in kako poskrbeti za varnost na spletu. Učenci samoevalvirajo tehniški dan, nato se o njem pogovorijo v dvojicah in kasneje še v skupinah. Na koncu vsaka skupina predstavi skupne ugotovitve (Priloga 3). Vloga ROID-A/KID-A Učitelj ROID je sodeloval pri izbiri virov ter pri izpeljavi dela učnega procesa, ki je potekal v računalniški učilnici. 18 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Evalvacija Izvedene dejavnosti prikazujejo področje vrednotenja po pedagoškem kolesu, po katerem z učenci razvijamo podajanje lastnih mnenj, razmišljanje in komentiranje, pri tem pa razpravljajo, sklepajo, argumentirajo, odkrivajo, preverjajo in reflektirajo. Model SAMR prikazuje stopnjo uporabe digitalnih tehnologij pri vzgojno-izobraževalnem procesu Po modelu SAMR smo dosegli stopnjo preoblikovanje – učenci so z uporabo digitalnih tehnologij pripravili kvize. Pri dejavnostih smo uporabljali različne vire, jih vrednotili, se pogovarjali in komentirali spletne aktivnosti, presojali ravnanja v razpravah. Temeljni namen predstavljenih primerov je za odgovorno in etično rabo spleta in digitalnih tehnologij. Aktivnosti, ki smo jih izvajali z učenci, so s samo uporabo digitalnih tehnologij učinkovitejše, nekatere od naštetih pa pomenijo tudi spremembo, ki je zaradi uporabe tehnologij lahko tudi kompleksnejša. Z vidika Evropskega okvira digitalnih kompetenc za izobraževalce (DigCompEdu 6) izpeljane aktivnosti razvijajo odgovorno rabo 6. področja, to je vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc. Dejavnosti vključujejo vsa načela poučevanja vključujoče prakse, saj je učenec v središču in je njegov glas slišan, prepoznava se učenčeve individualne razlike, učenci so načrtno vključeni v sodelovalno učenje, se pogovarjajo o čustvih, izražajo svoja čustva, občutke in zamisli ter zmožnosti vživljanja v občutke drugih, lahko izbirajo naloge različnih stopenj, ki jim predstavljajo izziv in pozitivno čustveno izkušnjo, prav tako razumejo, zakaj se učijo in kdaj bodo uspešni, ter ob vsem tem znajo svoje znanje uporabiti v različnih situacijah, ki jih lahko tudi sami izbirajo. Refleksija Učenci so tehniške dneve zelo dobro sprejeli, bili so motivirani in so pri vseh dejavnostih z veseljem sodelovali. Pri uporabi digitalnih pripomočkov se je treba zavedati, da so nekateri učenci vešči uporabe, medtem ko drugi potrebujejo več pomoči učitelja. Pri tem je v veliko pomoč učitelj ROID/KID. Učenci radi ustvarjajo v skupinah, se učijo medvrstniško, se učijo uporabljati sodobne tehnologije za učenje in raziskovanje, si širijo obzorja svojega znanja, ob tem pa se zavedajo nevarnosti na spletu, varnosti njihove identitete, pomembnosti digitalnega odtisa, prepoznajo digitalne grožnje ter za zavedajo pasti čezmerne uporabe različnih tehnologij. Pomembno je, da jih ozaveščamo in z rednimi aktivnostmi delujemo preventivno ter jih učimo varne in odgovorne rabe spleta in elektronskih naprav za življenje. VIRI IN LITERATURA o Budnar, M., Kerin, M., Umek, M., Raztresen, M., Mirt, G. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Družba. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. o Redecer, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. o Risanke Ovce.sk. Pridobljeno s spleta: https://safe.si/video/risanke-ovcesk o Spletna stran Safe.si. Pridobljeno s spleta: https://safe.si/ o Spletna stran Varni na internetu. Pridobljeno s spleta: https://www.varninainternetu.si/ o Spletna stran Varni internet. Pridobljeno s spleta: https://www.varniinternet.si/ 19 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje PRILOGE P1 – Evalvacijski listič v 1. razredu 20 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje P2 – Zgodba Ne vem natančno Zgodba: Ne vem natančno Zajček nekako ni povsem prepričan. Včeraj mu je njegov stric podaril resnično super obesek za ključe. Videti je tako kot mini mobilni telefon. Lahko celo menjaš slike. Tudi ježku se zdi obesek za ključe res čudovit. To zajčka veseli, saj je obesek potem res nekaj zelo posebnega. Ampak kaj, ko je ježek zdaj mogoče zavisten? Morda ježek celo meni, da mora zajček obesek za ključe deliti z ježkom in muco? Morda ježek želi, da zajček vstavi ježkovo sliko namesto slike avtomobila, ki jo ima zdaj. Morda želi ježek obesek za ključe imeti tudi sam? Zajček je torej ponosen, vendar pa ga je tudi strah. Vesel je, vendar hkrati ne ve, kaj naj zdaj naredi. Zajček kar na enkrat ne ve natančno, kako se počuti. Očka zajec to opazi in ga vpraša, kaj se dogaja, ko ga zvečer odnese v posteljo. Zajček reče: „Nič, očka.“ Ampak očka pozna sinčka in opazi, da je nekaj narobe. Potem pride zajček z resnico na dan: Pove, da ne ve, kako se počuti in kaj naj naredi. Očka mu pomaga odkriti, kako se počuti in kaj želi narediti. Takoj ko zajček ve, kako se počuti in kaj lahko zdaj naredi, lahko končno mirno spi. Hvala, očka. Kaj narediš, ko ne veš natančno, kako se pravkar počutiš? Vir: https://otroci.safe.si/sites/default/files/10_ne_vem_natancno_192.mp3 21 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje P3 Evalvacija tehniškega dne EVALVACIJA TEHNIŠKEGA DNE Nariši s smeškom, kako ti je bilo danes všeč na tehniškem dnevu. Opiši svoje delo tako, da narišeš ustreznega smeška (pomoč: smeški s kocke): Znanje: Sodelovanje: Vedenje: Izvirnost: Pohvalim lahko: __________________________________________________________________________________________________________ ________________________________________ Nariši simbol, s katerim prikažeš, kaj si se danes naučil/-a. 22 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje P4 Zgodba – Kaj lahko ljudje vedo o meni? Kaj lahko ljudje vedo o meni? Muca, ježek in zajček sedijo na igrišču in se igrajo novo igro. Igra se imenuje kaj lahko vedo samo najboljši prijatelji Pravkar so si jo izmislili. Vsi trije ugibajo stvari drug o drugem, tiste stvari, ki jih lahko vedo samo oni, torej najboljši prijatelji. Pa se vmeša gospa, ki sedi v bližini. Tudi ona želi postavljati vprašanja. Vendar se muci zdi, da se je to ne tiče, in nenadoma zakriči „Ujemi me!“ ter steče stran. Druga dva stečeta za njo. Veliko kasneje vsi trije razpravljajo: Ali bi morali dovoliti, da se tudi gospa igra? Kaj se sme povedati nekomu drugemu in česa ne? Tedaj reče muca, da tudi ona pravzaprav ne mara, da njena mama babici po mobilnem telefonu pripoveduje stvari o njej, čeprav je njena babica najboljša babica na svetu. In mama ježevka je rekla ježku, da tudi po spletu ne sme drugim povedati ničesar, kar se jih ne tiče. Vsi trije se trudijo razmišljati, kaj bi to lahko pomenilo. Njihova imena? Njihova najljubša igra? Ali morda to, česa jih je strah? Čisto natančno pravzaprav ne vedo niti sami. Zato torej vprašajo mamo ježevko in ona jim razloži, da imajo čisto prav: kako jim je ime, kje stanujejo, koliko so stari in kam hodijo v vrtec, vse to so stvari, ki se drugih ne tičejo. In mama ježevka pohvali vse tri: „Tisto z gospo v parku ste pa res dobro naredili! Zelo ste prebrisani!“ Ta pohvala vse tri seveda razveseli in zelo so ponosni, da so prisluhnili svojemu notranjemu čudnemu občutku in se pravilno odzvali. Česa se tujcem nikoli ne sme pripovedovati o sebi? Vir: https://otroci.safe.si/zgodbice-trije-prijatelji#Kaj%20lahko%20ljudje%20vedo%20o%20meni 23 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Ustvarjanje zgodb s pomočjo digitalne tehnologije Alenka Stegnar, OŠ Franceta Prešerna, in Tanja Müller, ZRSŠ Namen prispevka je prikazati različne primere ustvarjanja zgodb s pomočjo digitalnih tehnologij. Učenci spoznajo več načinov uprizarjanja zgodb ter pravljic, prek stripa, primera pripovedovanja videozgodb in klasičnega zapisa zgodbe v digitalni knjigi. Spoznajo strip in ga tudi izdelajo. S kombinacijo slike in besede so izražali motivacijo za ravnanje njihovih književnih oseb. Učni sklop je bil izveden pri predmetu slovenščina, tema pa je medpredmetno povezana z likovno umetnostjo. Po navadi stripe slikamo, tokrat pa smo ga izdelali s pomočjo aplikacije. Izdelavo stripov ponuja veliko aplikacij. Zaradi možnosti izdelave avatarja, enostavne rabe, privlačnih slik in dodatnih funkcij smo se odločili za uporabo aplikacije Pixton. Preden so se učenci lotili izdelave stripa, so se seznanili z osnovnimi pravili vedenja in odgovornim ravnanjem z digitalnimi napravami, izdelali so tudi svoje avatarje, iz katerih so oblikovali razredno sliko. V nadaljevanju je sledil priklic predznanja o lastnostih pravljice v skupini. Z uporabo lego kock so postavili različne scene za dogajalni prostor svojih pravljic. S pomočjo tabličnih računalnikov so fotografirali različne postavitve lego kock, s katerimi so prikazali vse faze svojih pravljic. Urejali in izbirali so fotografije. Sledil je vnos fotografij v programu iMovie! Končni izdelek je bil videoposnetek celotne pravljice ob pripovedovanju učencev in animiranim prikazom dogajanja prek lego zgodbe. Prikazan je tudi drugi način izdelave animiranih zgodb, z uporabo Windows Movie Makerja in ročno narisanih premičnih elementov zgodbe in ozadja na papirju. Za digitalni zapis besedila pravljice pa smo izbrali program BookCreator. Pri izvedbi učnega sklopa smo uporabljali namizne in tablične računalnike. Učni sklop je zastavljen tako, da se v okviru slovenščine in likovne umetnosti učenci digitalno opismenjujejo. Spoznavali so, kako varno uporabljajo naprave in spletni brskalnik. Po klasifikaciji DigCompEdu 6.3 dejavnost razvija digitalne kompetence učencev s področja odgovorne rabe, reševanja problemov in s področja izdelovanja vsebin. Dejavnosti so oblikovane tako, da se učenci izrazijo prek digitalnih sredstev, (po)ustvarjajo in izdelajo digitalno vsebino. 24 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Predmet: slovenščina Razred: 3. Učni sklop: tvorjenje umetnostnih besedil Število ur: 3–4 Operativni cilji : Učenci:  razumejo in uporabljajo izraz strip;  kombinirajo sliko in besedo in izdelajo multimodalno besedilo;  zgodbi dajo ustrezen naslov;  s kombinacijo risbe in zapisa izražajo motivacijo za ravnanje književnih oseb;  oblikujejo zgodbo, kjer si dogajanja sledijo;  s kombinacijo risbe in zapisa (npr. strip) izražajo motivacijo za ravnanje književnih oseb;  pri oblikovanju izdelka uporabijo preprosta računalniška orodja;  tvorijo pravljice in pri tem upoštevajo značilnosti te literarne vrste;  obdelujejo v skupini;  pri pripovedovanju uporabljajo t. i. ˝pravljični ton˝;  pri zapisu uporabljajo končna ločila in velike začetnice;  pri slikanju uporabljajo preprosta računalniška orodja;  spoznavajo osnove pripovedovanja zgodb skozi slike;  kreirajo in oblikujejo ideje za scenarij;  snemajo kratek animirani film;  upoštevajo bonton pri uporabi spleta in naprav;  varno priklopijo in izklopijo tablični in namizni računalnik ter se učijo dela z miško in tipkovnico;  spoznajo pojme varnost na spletu, spletna stran in spletni naslov;  izkazujejo pozitivno pripravljenost za medsebojno pomoč;  se učijo kreativnega in učinkovitega reševanja problemov. 25 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju UVOD Se seznanijo z bontonom pri uporabi računalnikov. V programu Pixton ustvari virtualno učilnico. Varno vklopijo naprave in odprejo spletni brskalnik. Vodi pogovor o osnovnih pravilih vedenja z digitalnimi napravami in kako z njimi odgovorno ravnamo. Učencem razdeli tablične računalnike oziroma dodeli namizni računalnik in jih vodi ter jim po potrebi svetuje/pomaga. IZDELAVA AVATARJA Slika 1: Delo z namiznim računalnikom (Lastni vir.) Se seznanijo s spletnim bontonom. Učencem po potrebi razloži, kako s tipkovnico Vpišejo ustrezni spletni. naslov: ustvarijo simbole: poševnica, pika … https://login.pixton.com/wehkc8 Pojasni, da je treba ustvariti avatar – računalniški V program vpišejo ustrezno geslo. lik, ki predstavlja učenca. Ustvarijo svoj avatar. 26 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 2: Delo s tabličnimi računalniki (Lastni vir.) Primeri komentarjev učencev: ˝ Tvoji lasje so predolgi, mislila sem, da je to T.˝ ˝Zares imaš take oči in pogled! Še majica je res podobna tvoji.˝ OBLIKOVANJE RAZREDNE SLIKE IN MEDVRSTNIŠKA Slika 3: Razredna slika (Lastni vir.) POVRATNA INFORMACIJA Poiščejo svoj avatar v množici drugih. Oblikuje razredno sliko. Svojim sošolcem podajo povratno informacijo o ustreznosti avatarja. Podaja povratne informacije. 27 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Glede na povratne informacije po potrebi avatar nadgradijo ali spremenijo. PREDSTAVITEV ZNAČILNOSTI STRIPA Slika 4: Razrezani stripi (Lastni vir.) Učenci se razdelijo v skupine. Razreže kratke stripe ali del stripa, ki ga učenci sestavijo v smiselno zgodbo. Razrezane dele stripov v skupini sestavijo v smiselno zgodbo. Vodi pogovor o tem, kaj je strip, poimenuje značilnosti stripa: okvirčki, besedilo v oblačkih, Sestavljenemu stripu dajo naslov. spremno besedilo in kako dopolnjuje sliko. Preberejo/predstavijo sestavljene stripe drugim skupinam. Učencem na projekciji prikaže, kako v aplikaciji Sošolcem dajo povratno informacijo o ustreznosti Pixton oblikujejo svoj strip. naslova stripa in po potrebi naslov spremenijo ali popravijo. SOOBLIKOVANJE KRITERIJEV USPEŠNOSTI Sodelujejo in sooblikujejo kriterije uspešnosti. Pri sooblikovanju kriterijev vodi učence in jih Kriteriji uspešnosti: zapisuje na tablo.  Dolžina stripa je najmanj štiri okvirčke.  Uporabljam oblačke, ki predstavljajo govor knjiženih oseb.  Dogajanja so jasna in si sledijo.  Strip ima primeren naslov.  Upoštevam velike začetnice in ločila.  Strip je izviren. 28 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju INDIVIDUALNO DELO: USTVARJANJE STRIPOV Slika 5: Izdelani strip (Lastni vir.) Izberejo ozadje in književne osebe, ki bodo nastopale v Poda navodila in po potrebi svetuje učencem. zgodbi. Preizkušajo funkcije, ki jih ponuja program. Oblikujejo strip in mu dajo ustrezen naslov. MEDVRSTNIŠKO VREDNOTENJE Komentarji učencev: 29 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Vrnejo se v matične skupine in strip Učence opomni na zapisane kriterije uspešnosti in ˝Tvoj strip je dovolj dolg. Zgodba je smešna. Ko sem preberejo/pokažejo svojim sošolcem. jih pozove, da v matičnih skupinah pregledajo prebral naslov tvojega stripa, sem mislil sem, da bo izdelke. strip drugačen. Imaš več oseb, ki nastopajo. V drugem Sošolcem podajo povratno informacijo in svetujejo okvirčku si pozabil na veliko začetnico. Kje si našel te popravke. velike besede? (t. i. grafične besede) ˝ IZBOLJŠAVE Učence opomni na zapisane kriterije uspešnosti in jih pozove, da v matičnih skupinah pregledajo Glede na povratne informacije sošolcev svoj izdelek izdelke. nadgradijo in popravijo. PRAVLJICE Slika 6: Izdelava plakata (Lastni vir.) Ugotovitev predznanja Oblikujejo plakat za aktivacijo predznanja Z učenci povzame prvine in lastnosti pravljic Učenci najprej v paru podelijo svoje razmišljanje o lastnostih pravljice V skupinah poiščejo prave trditve za opise pravljic Sledi skupinska izdelava plakata, vsaka skupina prispeva nekaj trditev. Zbiranje dokazov (delo po skupinah) Usmerja delo učencev, ki sicer poteka samostojno. 30 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Uporaba lego kock in program iMovie! Slika 7: Sestavljanje scene za zgodbo (Lastni vir.) Postavijo sceno s pomočjo lego kock in sprejmejo dogovor o književnih osebah. Pripovedujejo prvič zgodbe znotraj posameznih skupin. Nadzoruje in pomaga pri boljši postavitvi kota za Fotografirajo posamezne dele pravljice s tabličnimi fotografijo. računalniki. Po potrebi nudi pomoč pri rabi programa za Medvrstniško si pomagajo pri fotografiranju in kritično fotografiranje presojan dobrih posnetkov Slika 8: Urejanje fotografij (Lastni vir.) Pripovedujejo zgodbe drugim skupinam in si dajejo povratno informacijo ob upoštevanju vnaprej določenih kriterijev. Učijo se uporabljati aplikacijo !Movie: rezanje slike, vstavljanje slike, snemanje zvoka, filtri, … 31 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Animirana zgodba in Windows Movie Maker Slika 9: Slikovna animacija (Lastni arhiv.) Učenci na papir narišejo svoje književne junake in pravljično ozadje. Pravljične junake in druge premične elemente pravljice izrežejo iz papirja. Učencem predstavi in pripravi aplikacijo Windows Spoznajo osnove pripovedovanja zgodb skozi slike. Movie Maker ter pomaga pri urejanju posnetka. Sledi fotografiranje posameznih premikov sličic ob pripovedovanju in ustvarjanje zgodbe v programu Windows Movie Maker. Slika 10: Digitalna knjiga (Lastni vir.) Pisanje zgodb in uporaba programa Book Creator Uporaba računalnika in zapis zgodbe. Priprava programa BookCreator, spremljanje dela učencev. Pomoč pri uporabi tipkovnice. Seznanitev s programom BookCreator. Uporaba velike začetnice pri zapisu. 32 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Vloga ROID-A/KID-A Učitelj ROID je skozi celoten proces nudil podporo tako učitelju kot tudi učencem. Zagotavljal je, da je v razredih dobra pokritost z WI-FI-signalom. Poskrbel je za delujočo opremo in nudil pomoč pri nastavljanju programov na tabličnih računalnikih. Šolski ROID je svetoval učiteljici pri izbiri ustreznega programa in aplikacije ter izvedel kratko delavnico za uporabo programov in aplikacij. Evalvacija Dejavnosti so zastavljene tako, da se v okviru predmetov slovenščina in likovna umetnost učenci digitalno opismenjujejo. Digitalne tehnologije uporabljajo za ustvarjanje avatarja, stripa, digitalne knjige ter za pripravo ustreznih gradiv (fotografija, zvok) za končno izdelavo posnetka. Glede na model SAMR lahko dejavnost umestimo kot obogatitev, saj je bila aktivnost zaradi rabe digitalnih tehnologij bolj pestra in učinkovita hkrati sprememba, ker so bili cilji lahko kompleksnejši in višji. Program Pixton namreč omogoča, da se učenci podrobneje spoznajo z literarno vrsto in njenimi značilnostmi (npr. ponuja možnost določitve bližine dogajalnega prostora) ter laže in hitreje opravijo popravke svojega dela. Zaradi rabe digitalnih tehnologij je bila motivacija za delo velika. Pri izdelovanju svojih pravljic so bili bolj kritični in so si prizadevali za pravilno izgovarjavo in izrazoslovje. Spontano so upoštevali vsa pravila javnega nastopanja, izključili vse moteče dejavnike hrupa, sovrstnikom pa so bili v pomoč pri odkrivanju možnosti uporabe različnih programov in aplikacij. Pri usvajanju učnega sklopa so bili zelo kreativni, zato dejavnosti lahko umestimo v del pedagoškega kolesa, ki predstavlja ustvarjanje. Skozi celotni sklop so s pomočjo digitalnih tehnologij (po)ustvarjali in objavili stripe v razredni spletni učilnici, predstavili svoje zgodbe v digitalni obliki, ogledali so si in tudi drugim učencem in staršem predstavili posnetke svojih pravljic. Dejavnost je omogočila digitalno komuniciranje in sodelovanje med učenci in učiteljem ter odgovorno rabo digitalnih tehnologij. Po klasifikaciji DigCompEdu 6.3 dejavnost omogoča največ pridobivanja digitalnih kompetenc s področja izdelovanja vsebin, saj dejavnosti od učenca zahtevajo, da se izrazijo prek digitalnih sredstev ter (po)ustvarjajo in izdelajo digitalno vsebino. Z vidika sedmih načel vključujoče prakse sta pri dejavnosti v ospredju načelo socialne narave učenja (pomoč s podajanjem povratnih informacij in vrednotenje, delo v manjših skupinah) in načelo spremljanja v podporo učenju (soustvarjanje kriterijev uspešnosti, vedo, kdaj bodo uspešni). 33 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Refleksija Izvedba učnega sklopa od učitelja zahteva predpripravo. Treba se je registrirati v aplikacijo Pixton in ustvariti virtualno učilnico. Program ima različne možnosti nastavitev. Učitelj določi enega od treh načinov, na katerega se učenci priključijo v spletno učilnico: z Microsoftovimi računi, z Google računi ali učitelj učencem določi uporabniška imena (npr. Tina5477). Za mlajše učence je najenostavnejša zadnja možnost. V spletni učilnici lahko učitelj ves čas spremlja delo učencev in dostopa do njihovih izdelkov. Za učence nižje stopnje je možno izklopiti njim neprimerne vsebine (npr. orožje, neprimerna oblačila, tobačne izdelke ipd.). Učenci so bili navdušeni nad razredno sliko, ki smo jo oblikovali iz avatarjev. V istem vrstnem redu so se tudi fotografirali in sliko ter fotografijo obesili na vrata razreda. Prav tako so jih navdušili posnetki, ki so nastali ob izdelavi pravljic, saj so jih lahko podelili z drugimi. S strani učitelja je sledila predstavitev dela na roditeljskem sestanku in tudi starši so izrazili podporo tovrstnemu delu pri pouku in osmišljeni rabi digitalnih tehnologij. Učni sklop lahko nadgradimo tako, da vodimo pogovor o avtorskih pravicah in dovoljenjih v zvezi z digitalnimi vsebinami. V uvodu je možno učence povabiti, da svoje predznanje delijo s pomočjo digitalnih tehnologij, npr. z aplikacijo Padlet. Smiselno bi bilo učence podučiti o QR-kodah in njihovem namenu ter v nadaljevanju namesto ročnega vnosa spletnega naslova skenirati kodo. VIRI IN LITERATURA Lipovec, M., et al. (2022 ). Digitalček: digitalno opismenjevanje v 1. triletju OŠ, priročnik učiteljev za učitelje. Ljubljana: Rokus Klett. Novak, L. (2018). Formativno spremljanje na razredni stopnji: Priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Peršolja, M. (2020). Formativno spremljanje znanja v praksi. Domžale: Demago d.o.o. Schulz, M. C. (2017). Mulčki: Začetek zgodbe. Izola: Graffit – Desk d.o.o. Kocjaničič, N. F., Karim, S., Kosec, M., Prevodnik, M., Rojc, J., Velikonja, A., … Tomšič Čerkez, B. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Ahačič, K., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj Ortar, M., … Žveglič, M. (2018). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf 34 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Uporaba digitalne tehnologije za spremljanje in dokumentiranje učne poti in napredka pri urah dodatne strokovne pomoči – razvijanje časovne orientacije Vesna Turičnik, OŠ Šentjanž pri Dravogradu Ob izvajanju dejavnosti se učenec nauči branja ure in je zmožen s časom tudi upravljati. V aplikaciji pptx, ob podpori učitelja, svojo učno pot spoznavanja časa dokumentira in jo uporablja za spremljanje lastnega napredka ter predstavitev staršem/učitelju/sošolcem o njegovem delu pri urah dodatne strokovne pomoči. Ob zaključku učnega sklopa učno pot analizira, dopolni/spremeni in pretvori v format videoposnetka ter ob tem razvija digitalno kompetenco izdelovanje vsebin. V uvodni uri učenca seznanimo z namenom in načinom spremljanja in dokumentiranja njegovega razumevanja časa v obliki ppt-predstavitve in skupaj z njim oblikujemo predlogo pptx za beleženje njegovega razumevanja časa. Na začetku z uporabo različnih didaktičnih pripomočkov preverimo predznanje učenca s področja razumevanja časovnih pojmov (deli dneva, dnevi v tednu, meseci, letni časi itd.). Učenec ob tem svoje rezultate in razmisleke umesti v pptx. V nadaljevanju učenec, glede na ugotovljeno predznanje, izvaja raznolike dejavnosti za razvijanje časovne orientacije (gibalne aktivnosti, napovedovanje predvidenega časa, merjenje časa, izdelovanje ure, oblikovanje urnika domačih opravil itd.), se ob tem fotografira/snema ter ob zaključku posamezne dejavnosti ob pomoči učitelja izbere dokazila o svojem učenju ter jih umesti v pptx. Ob zaključku učenec ob podpori učitelja pregleda pptx in pripravi končno petminutno predstavitev svoje učne poti ter jo pretvori v videoposnetek za predstavitev pri uri rednega pouka. Tako svoje delo pri dodatni strokovni pomoči povezuje z delom v razredu ter ima možnost svoje dosežke predstaviti sošolcem in učitelju. Predmet/področje: dodatna strokovna pomoč Razred: 4. Učni/tematski sklop: čas Število ur: 8 Operativni cilji : Učenci:  znajo opisati časovni potek pojavov;  znajo deliti dan na ure, ure na minute;  znajo meriti kratkotrajne dogodke;  spoznajo časovni potek dogodkov;  uporabljajo osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov, kot so: prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu, dan, mesec, letni časi, leto;  znajo našteti dneve v tednu, mesece v letu in letne čase;  znajo odčitati čas na uri;  načrtujejo in izpolnjujejo urnik domačih opravil;  ob podpori učitelja z uporabo digitalnih tehnologij spremljajo in dokumentirajo potek svojega učenja in napredka;  z uporabo digitalnih tehnologij ob podpori učitelja pripravijo predstavitev svojega učenja za starše in sošolce. 35 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Uvod Slika 16: Izbira predloge pptx (Lastni vir.) Se seznani z namenom in načinom spremljanja in Predstavi namen in način spremljanja in dokumentiranja razumevanja časa v obliki ppt- dokumentiranja razumevanja časa. predstavitve. Izbere in oblikuje predlogo pptx za beleženje Učencu ponudi več predlog pptx za beleženje razumevanja časa. njegovega razumevanja časa. Predznanje učenca Slika 17: Sestavljanka o poteku dneva (Lastni vir.) Učenec sestavi sestavljanko o poteku dneva in Preveri predznanje učenca s področja pravilno razvrsti dele dneva. razumevanja časovnih pojmov: deli dneva, dnevi v tednu, meseci, letni časi. Našteje dneve v tednu in pravilno določi zaporedje: včeraj, danes, jutri. Dokumentira učenčev potek učenja (fotografira in snema). V pravilnem zaporedju k sličicam zapiše mesece v letu in letne čase. Pomaga učencu umestiti rezultate in razmisleke v pptx. Svoje rezultate in razmisleke umesti v pptx. 36 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 18: Meseci v letu (Lastni vir.) Dejavnosti za razvijanje časovne orientacije in organizacije Slika 4: Izdelovanje ure (Lastni vir.) Učenec iz papirja izdela uro in nanjo vpiše Vodi učenca pri oblikovanju ure. potrebne podatke (najprej vpiše ure – brez popoldanskih/večernih ur, nato minute, izraza čez in do). Na uro vstavi kazalec za ure in kazalec za minute. Vadi branje časa na analogni uri in ga hkrati Pripravi predlogo za zapis ure v digitalni zapisuje v digitalni obliki. obliki. Vodi učenca pri urjenju branja ure. 37 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 5: Vaja branja na analogni uri in zapisovanje na digitalni uri (Lastni vir.) Pripravi predlogo z dejavnostmi, kamor učenec vpisuje podatke. Učenec izvede dejavnosti po navodilu in izmeri trajanje s peščenimi urami (3, 5 in 8 minut). Pripravi peščene ure. Slika 6: Ocena časa (Lastni vir.) Oceni trajanje, ponovno izvede dejavnosti in čas Pomaga učencu pri uporabi štoparice. izmeri s pomočjo štoparice. Učencu pomaga po potrebi. Podatke vpiše v pripravljeno predlogo. 38 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenca spodbudi, da najprej zapiše domačo Slika 7: Dnevni načrtovalec (Lastni vir.) nalogo, nato preostale šolske obveznosti, kot V pripravljen urnik domačih opravil vpiše domačo je npr. učenje, domače branje ipd., ter nato nalogo, svoje obveznosti in želje. svoje želje. Pomaga umestiti rezultate in razmisleke v pptx. Svoje rezultate in razmisleke umesti v pptx. Slika 8: Umeščanje rezultatov v pptx (lastni vir) 39 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Utrjevanje znanja Slika 9: Domine (Lastni vir.) Učenec rešuje didaktično gradivo na temo Pripravi didaktično gradivo in poda navodila usvajanja časovne orientacije (domine, vrisovanje za reševanje. kazalcev, sestavljanka ipd.). Svoje rezultate in razmiselke umesti v pptx. Pomaga umestiti rezultate in razmisleke v Slika 10: Umeščanje rezultatov v pptx (lastni vir) pptx. Izdelava filma Slika 11: Pregled in ureditev pptx (lastni vir) Učenec pregleda in uredi pptx. Učencu nudi pomoč pri pregledu in urejanju pptx. Vodi analizo učenčeve učne poti. Analizira svojo učno pot. Učencu pomaga pri pretvorbi pptx v Pptx pretvori v videoposnetek za predstavitev videoposnetek. staršem in sošolcem. 40 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Predstavitev sošolcem in staršem Sliki 12 in 13: Predstavitev sošolcem (lastni vir) Svoj izdelek predstavi sošolcem in staršem. Učenca spodbuja in ga opogumlja ter mu nudi oporo pri predstavitvi. Učencu nudi tehnično pomoč pri predstavitvi sošolcem in staršem. Vloga ROID-A/KID-A Učitelj ROID/KID je sodeloval pri izbiri aplikacij glede na namen učenja branja ure in upravljanja s časom. Dejavnosti so vključevale preverjanje predznanja, razvijanje časovne orientacije in organizacije, utrjevanje znanja, izdelavo filma in predstavitev sošolcem ter staršem. Sodeloval je pri oblikovanju in podajanju navodil za učence glede na namen uporabe izbrane aplikacije ter aplikacijo preizkusil pri pouku. Evalvacija Učenec ob zaključku učnega sklopa učno pot analizira, dopolni/spremeni in pretvori v format videoposnetka za predstavitev svojega učenja svojim sošolcem/učitelju/staršem ter ob tem razvija digitalno kompetenco izdelovanje vsebin, zmožnost izražanja z uporabo digitalne tehnologije. Glede na model SAMR umestimo dejavnost ustvarjanja videopredstavitve učne poti kot spremembo in redefinicijo, saj bi brez uporabe digitalnih tehnologij učenec težko analiziral svoj potek učenja in bi svoje delo teže predstavil staršem in sošolcem. Z vidika sedmih načel poučevanja je v dejavnosti v ospredju 1. načelo: Učenci v središču (glas učenca je slišan), saj učenec sproti načrtuje svoje učenje (čas, kraj, način učenja) in na različne načine ozavešča, zakaj se nekaj uči in kdaj bo uspešen, ter na svoj način pokaže/prikaže, kaj se je naučil. 41 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Refleksija Učencu je bila ideja spremljanja in dokumentiranja njegovega razumevanja časa v obliki ppt-predstavitve in pretvorbe v format videoposnetka všeč. Posledično je bil za delo zelo motiviran. Učenci brez posebnih potreb pogosto sprašujejo mene in učence, ki obiskujejo dodatno strokovno pomoč, kaj delamo pri tovrstnih urah. Menim, da je to odličen način za predstavitev našega dela. Ker učenec kaže zanimanje za vesolje, sem pripravila predloge pptx na to tematiko. Kot dobro se je izkazalo, da je učenec imel na izbiro 3 predloge pptx, saj se je tako hitreje in laže odločil. Prav tako se je kot dobro izkazalo, da sta bila urnik oz. dnevni načrtovalec ter predloga za oceno časa že vnaprej pripravljena in je učenec lahko samo vpisoval podatke. Kot uporabna se je izkazala ura, ki jo je učenec sam izdelal. Le-to je uporabljal skozi vsa najina srečanja. Pripomoček »dnevni načrtovalec« je bil v vsakodnevni uporabi. Učenec ga je vestno izpolnjeval in nosil nazaj v šolo. Ta pripomoček bo zagotovo v uporabi do konca šolskega leta, saj je bil učenec z njegovo pomočjo bolj motiviran za opravljanje šolskega dela. Učencu je bilo še posebej všeč umeščanje rezultatov in razmislekov v pptx. Ker učenec ni posebej vešč dela z računalnikom, si ni znal najbolje predstavljati, kako bo njegov film videti na koncu. S končanim izdelkom sva bila oba zadovoljna. V primeru da bi bila dejavnost izvedena s starejšim učencem oz. učencem, ki ima mobilni telefon, bi lahko za namen dnevnega načrtovalca uporabljal eno izmed tovrstnih aplikacij. Izvedena dejavnost je primerna za vse učence, usmerjene v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Njeno zahtevnost stopnjujemo glede na učenčeve veščine uporabe digitalnih tehnologij. Viri in literatura Bider, I. (2011). Razvijanje časovne orientacije pri učenki z učnimi težavami (Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/347/1/diplomsko_delo-Bider.pdf Grošelj, N., in Ribič, M. (2022a). Lili in Bine 2. Samostojni delovni zvezek za spoznavanje okolja v drugem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, d. o. o. Grošelj, N., in Ribič, M. (2022b). Lili in Bine 2. Učbenik za spoznavanje okolja v drugem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, d. o. o. Grošelj, N., in Ribič, M. (2022c). Lili in Bine 3. Samostojni delovni zvezek za spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, d. o. o. Grošelj, N., in Ribič, M. (2022d). Lili in Bine 3. Učbenik za spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, d. o. o. Kavkler, M., Bregar Golobič, K., Čačinovič Vogrinčič, G., Klug, M., Magajna, L., Pečjak, S., Vernik, H. (2008). Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja: navodila za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/Drugi-konceptualni-dokumenti/Navodila_Primanjkljaji_podrocja_ucenja.pdf Kolar, M., Krnel, D., Velkavrh, A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf 42 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje PRILOGE P1 – Dnevi v tednu 43 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje P2 – Ocena časa 44 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Naj živijo ribe (Eko mulci rešujejo svet s pomočjo tehnologije) Nina Jelen, OŠ Ivana Skvarče Glavni namen projekta je ozaveščanje otrok o skrbi za naš planet – konkretno o ohranjanju rib, oceanov in morskega bioma. Projekt pa zajema tudi druge velike cilje, kot so sodelovanje, razvijanje inovativnosti in kreativnosti ter usvajanje digitalnih kompetenc. V teku izvajanja projekta učenci spoznajo, da lahko sami naredijo veliko dobrega za naš planet, da tudi kot posamezniki lahko prispevajo k izboljšanju trajnostnega ribolova in podnebnih sprememb, hkrati pa ugotovijo, kako pomembno je, da se med seboj povezujejo, delijo ideje in znanje. Za uvod v projekt uporabimo orodje Nearpod. Orodje ponuja številne aktivnosti. V njem učenci najprej igrajo kviz, kjer izvejo nekaj zanimivosti o oceanih, odgovarjajo na vprašaja, ki preverjajo njihovo predznanje ( Narišite, na kaj pomislite, ko slišite besedo morje. Zakaj so oceani pomembni?), in vprašanja, ki od njih zahtevajo globje razmišljanje ter naznanjajo uvod v tematiko ( Kaj bi se zgodilo, če bi nekega dne iz oceanov izginile ribe? ). V Nearpodu si učenci ogledajo video o razlagi posledic izginotja rib, v katerem aktivno sodelujejo tako, da odgovarjajo na vprašanja, ki preverjajo njihovo razumevanje. Učenci po ogledu v skupinah zapišejo čim več idej, s katerimi bi lahko spodbujali trajnostni ribolov. Svoje ideje delijo na plakatih, ki jih izdelajo v orodju Canva, izdelajo pa tudi poučen video s svojimi ilustracijami in pripovedovanjem. Plakate obesijo po šoli, plakate in video delijo po socialnih omrežjih, za učence na šoli sestavijo Forms vprašalnik, s katerim jih želijo ozaveščati o tematiki. Učenci oceane spoznavajo v Minecraftu, kjer si ogledujejo morski biom in pobirajo odpadke iz oceanov. Pridružijo se še akciji World Ocean Day, kjer posvojijo potoček ob šoli in obljubijo, da bodo skrbeli zanj. Digitalne kompetence, ki jih učenci v projektu razvijajo, so kompetence 6. področja vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc, predvsem komuniciranje in sodelovanje ter izdelovanje vsebin. Predmet: naravoslovje in tehnika Razred: 5. Učni sklop: voda, trajnostni razvoj Število ur: projektni teden Operativni cilji : Učenci znajo:  utemeljiti pomen vode za življenje in napovedati posledice omejenosti vodnih zalog;  prepoznati in opisati onesnaževalce površinskih voda in podtalnice ter pojasniti posledice onesnaževanja;  utemeljiti pomen varovanja vode;  vrednotiti ravnanje oz. odnos ljudi do onesnaževanja in ob tem razložiti, kaj pomeni odgovoren odnos do okolja;  utemeljiti pomen vode za življenj  napovedati posledice človekovega nenehnega posega v naravno okolje in vrednotiti učinke;  utemeljiti pomen trajnostnega razvoja (Vodopivec, 2011). 45 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Učenci razvijajo digitalne kompetence:  informacijska pismenost (brskanje, iskanje in izbiranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin; vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin);  komuniciranje in sodelovanje (sporazumevanje z uporabo digitalnih tehnologij; deljenje z uporabo digitalnih tehnologij; sodelovanje z uporabo digitalnih tehnologij);  izdelovanje digitalnih vsebin (razvoj digitalnih vsebin; umeščanje in poustvarjanje digitalnih vsebin) (Redecer, 2018). Učenci razvijajo prečne veščine: reševanje problemov, kritično mišljenje, sodelovanje in komunikacija, inovativnost in ustvarjalnost, metakognitivne veščine, samouravnavanje, reševanje problemov, učenje z raziskovanjem. Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenci optično preberejo kodo, s katero se vpišejo Učitelj začne uro s fotografijo etikete, ki Slika 1: Znak mednarodne neodvisne organizacije Marine v orodje Forms, in odgovorijo na zastavljeno prikazuje trajnostni ribolov. Učencem z Stewardship Counchil (MSC) vprašanje. orodjem Forms postavi vprašanje, kaj naj bi ta znak pomenil. Ko se vpišejo v orodje Nearpod, si lahko najprej Učitelj pripravi dejavnosti v orodju Nearpod. ogledajo morskega psa v 3D-animaciji. Lahko ga Učence razdeli v skupine in učno uro začne s Slika 2: 3D-animacija morskega psa (Lastni vir.) obračajo, bližajo … prezentacijo Nearpoda. 46 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju V orodju Nearpod učenci najprej igrajo kviz, v katerem odgovarjajo z da ali ne in kjer izvejo nekaj Učitelj vodi kviz in učencem pojasnjuje zanimivosti o oceanih. odgovore. Primer vprašanj: Na tleh oceana je milijon ton zlata. V oceanu živi Slika 3: 94 % vseh živih organizmov na Zemlji. Znanstveniki Kviz v imajo natančnejše in obsežnejše zemljevide Marsa Nearpodu (Lastni vir) kot naših oceanov. Najglasnejši zvok v oceanu je bil posledica potopitve Titanika. Voda na dnu oceana je na nekaterih mestih lahko neverjetno vroča. Učenci odgovarjajo na vprašaja, ki preverjajo njihovo predznanje o morjih, oceanih. Ko učenci končajo z risanjem in vpisovanjem Narišite, na kaj pomislite, ko slišite besedo morje. idej, lahko učitelj izpostavi najbolj Zakaj so oceani pomembni? unikatne/zanimive/natančne risbe in Slika 4: Risanje v Nearpodu (Lastni vir.) odgovore ter vodi pogovor. 47 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 5: Odgovarjanje na vprašanje v Nearpodu (Lastni vir.) Odgovarjajo na vprašanje, ki od njih zahteva globlje razmišljanje ter naznanja uvod v tematiko: Kaj bi se zgodilo, če bi nekega dne iz oceanov Učitelj spodbuja učence, da skupaj izginile ribe? razmišljajo, da razmišljajo poglobljeno in širše. Ko učenci zapišejo odgovore, vodi z njimi pogovor o posledicah izginotja rib. 48 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 6: Skupinsko razmišljanje v Nearpodu (Lastni vir.) V Nearpodu si učenci ogledajo video o razlagi posledic izginotja rib, v katerem aktivno sodelujejo tako, da med predvajanjem Učitelj pregleduje odgovore učencev in odgovarjajo na vprašanja, ki preverjajo njihovo preverja njihovo razumevanje videovsebine. razumevanje. V tem delu učenci izvejo, kaj vse vpliva na manjše število rib, kaj pomeni prilov, trajnostni ribolov, in spoznajo etiketo, ki obvešča, da je bila riba ujeta s trajnostnim ribolovom. Po ogledu videa in pogovoru o posledicah izginotja rib učenci odgovorijo še na zadnje Slika 7.: Ogled videa v Nearpodu (Lastni vir.) vprašanje v Nearpodu: Učitelj spodbuja učence k poglobljenemu Rad bi torej jedel ribe, ne bi pa rad škodoval razmišljanju. morskemu življenju in ekosistemu. Kako lahko rešimo ribe? Po ogledu videa v skupinah zapišejo čim več idej, s katerimi bi lahko spodbujali trajnostni ribolov. Učitelj ima v tem delu močno vlogo motivatorja. Učence prepriča, da nobena 49 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju ideja ni slaba in da naj razmišljajo zunaj okvirov. Pove jim, da iz čudnih idej včasih zrastejo velike novosti, ki dejansko delujejo. V orodju Canva izdelajo plakate, s katerimi ozaveščajo druge otroke in odrasle o pomenu rib Učitelj učencem pomaga pri uporabi Canve, in odgovornega odnosa do morskih živali in oblikovanju besedila in nasploh pri ekosistema. Tako izdelujejo svojo vsebino s oblikovanju plakata. pomočjo digitalnega pripomočka. Slika 8: Poglobljeno vprašanje v Nearpodu (Lastni vir.) Plakate izobesijo po šoli, lahko tudi po mestu. Izdelajo poučen video, v katerem delijo svoje ilustracije, s katerim ozaveščajo o trajnostnem ribolovu. Učitelj vodi učence pri oblikovanju ideje, kako bodo izdelali video, kateri pripomoček bodo uporabili, kakšno besedilo bodo ob videu sestavili. Plakate in video lahko delijo po socialnih omrežjih, za učence na šoli lahko sestavijo Forms vprašalnik, 50 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju s katerim želijo ozaveščati o tematiki in jih Slika 9 : Ideje za izboljšanje trajnostnega ribolova (Lastni vir.) seznaniti s tem, kako lahko sami pripomorejo k Učence spodbuja in jim pomaga pri uporabi izboljšanju stanja z ribami. digitalnih pripomočkov: Forms in deljenjem po socialnih omrežjih (na fb in spletni strani Oceane spoznavajo še v Minecraftu – Education šole). verziji, kjer si ogledujejo morski biom in skupinsko pobirajo odpadke iz oceanov. Učence povabi v Minecraft svet, kjer rešujejo skupinsko nalogo. Slika 10: Plakati, izdelani v Canvi (Lastni vir.) Učenci se lahko pridružijo še akciji World Ocean Day, kjer posvojijo potoček ob šoli in obljubijo, da bodo skrbeli zanj. Učitelj vodi prijavo na dogodek, učence ozavešča o novostih, z njimi deli novice, ideje in druge aktivnosti. 51 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Video je dosegljiv na YouTube: Naj živijo ribe/Long live the fish https://www.youtube.com/watch?v=eRYa5TqySQE Slika 11: V Minecraft Education verziji pobiramo smeti iz oceana (Lastni vir) 52 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 12: Potrdilo varuhov vode (lastni vir.) Evalvacija Digitalni pripomočki so v projektu pokrili več ciljev iz pedagoškega kolesa: razumevanje (Nearpod), uporaba (Nearpod, Minecraft), vrednotenje (Nearpod, Forms), ustvarjanje (Canva, Minecraft Education, video). Glede na model SAMR projekt dosega četrto stopnjo – redefinicijo. Učitelj ima možnost načrtovati aktivnosti, ki jih brez digitalnih pripomočkov ne bi mogel izvesti. Učenci namreč v projektu izdelujejo svoje vsebine – v orodjih Canva, Microsoft Forms, Minecraft Education, izdelava videa, v Nearpodu pa imajo možnost izbire – lahko sodelujejo individualno v skupini, lahko se izražajo anonimno. Skozi celoten proces lahko iščejo informacije na spletu. Digitalne kompetence, ki jih otroci v projektu razvijajo, so kompetence 6. področja vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc, predvsem komuniciranje in sodelovanje ter izdelovanje vsebin. Glede na sedem načel poučevanja vključujoče prakse projekt pokriva 2. stopnjo: socialna narava učenja (učenci so načrtno vključeni v sodelovalno učenje (vrstniško učenje), 53 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje učenci delajo v manjših skupinah/v parih z namenom, da bi dosegli namene učenja: učenci s povratnimi informacijami pomagajo drug drugemu doseči kar največ, učenci sodelujejo pri postavljanju pravil delovanja skupine (komuniciranje, spoštljiv odnos itd.) in jih upoštevajo, učenci vrednotijo svoj prispevek in prispevek drugih pri reševanju skupne naloge, učenec zna in zmore poiskati pomoč pri učenju pri osebah v svojem okolju, 5. stopnjo: ustrezna zahtevnost za vse učence (učenci izbirajo naloge, ki jim predstavljajo izziv in pozitivno čustveno izkušnjo (določena stopnja nadzora nad lastnim učenjem ter občutek aktivne vpletenosti), učenci vztrajajo pri doseganju zastavljenih namenov učenja, kar občutijo kot osebni uspeh in vir zadovoljstva) in 7. stopnjo: zgrajevanje horizontalnih povezav (učenci povezujejo znanje različnih predmetov in predmetnih področij, učenci znajo znanje uporabiti v različnih situacijah, ki jih lahko tudi sami izberejo, učenci znajo povezovati sprotno učenje v šoli s situacijami, problemi v širšem okolju (družina, lokalna skupnost, mediji itd.), učitelj učencem omogoči, da pridobivajo informacije v širšem lokalnem okolju in v okolje prispevajo svoje ideje, pobude, rešitve, učitelj omogoča, da so starši soudeleženi/vključeni v učenje učenca). Refleksija Pri projektu je zelo pomembno to, da učitelj spodbuja učence, da so kreativni in inovativni, tako to tudi zares postanejo. Kot pri vsaki uporabi digitalnih pripomočkov je treba izhajati iz tega, da so nekateri učenci zelo vešči uporabe, drugi pa potrebujejo več pomoči učitelja. Če bo učitelj prvič uporabljal Canvo z učenci, je priporočljivo, da jim pred tem frontalno prikaže uporabo, nato pa jim pomaga individualno. Zelo dobro je tudi, če si učenci pomagajo med seboj. Učenci so projekt zelo dobro sprejeli, bili so izjemno motivirani, pri vseh dejavnostih so z veseljem sodelovali, prav vsi pa so se trudili pri tem, da so ljudi ozaveščali o kupovanju ribjih izdelkov z ustrezno embalažo, zmanjšanju plastike in skrbi za okolje – kar pa je tudi najpomembnejši cilj tega projekta. Viri in literatura Redecer, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Vodopivec, A., Papotnik, A., Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe Dimec, D., Balon, A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport. 54 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Ful kul cajtng četrtošolcev Mateja Pintar, OŠ Dobje Namen dejavnosti je pri učencih razvijati zmožnost enosmernega in dvosmernega sporazumevanja pri obravnavi učnega sklopa vsak dan je kaj novega v povezavi z razvijanjem digitalne informacijske pismenosti. Skozi faze formativnega spremljanja učenci spoznavajo, kako se pripraviti na poslušanje oz. branje novic, kaj delati med branjem in po branju besedila. Samostojno tvorijo krajša besedila, vrednotijo svojo zmožnost kritičnega branja in pisanja. Na podlagi povratnih informacij načrtujejo, kako lahko svoje zmožnosti še izboljšajo. Dejavnost zajema tudi pregled jezikovnih in slogovnih zmožnosti. Z anketo (Forms) preverijo svoje predznanje o novici. V skupinah s pomočjo spleta poiščejo, berejo, poslušajo in gledajo novice, povezane z aktualnimi temami (svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023, pustovanje itd.). Novice, ki so jih izbrali, kopirajo v skupen dokument v e-zvezek ali vstavijo povezavo za ogled. O zbranih novicah se pogovorijo, jih primerjajo in povzemajo ter skupaj z učiteljem oblikujejo kriterije uspešnosti. Tako obdelujejo in spoznavajo zgradbo novice. Ob tem ozaveščajo in presojajo uporabo in zlorabo digitalnih tehnologij ter spoznavajo, kakšna je verodostojna novica. V skupini si razdelijo vloge (uredniki, novinarji, fotografi, snemalci). V e-zvezek novinarji samostojno zapišejo pripoved/novico o tem, kar so doživeli, videli ali slišali, snemalci in fotografi pa posnamejo zanimiv dogodek, intervju ali fotografijo. Uredniki vse te prispevke združijo v skupni predlogi, v spletni razredni časopis Ful kul cajtng četrtošolcev, ki ga objavijo na šolski spletni strani. Pri vseh dejavnostih uporabljajo različno digitalno tehnologijo, ki jim je v podporo pri tvorbi besedil, objavi fotografij in govornem nastopanju ter jim omogoča uporabo znanja v vsakdanjem življenju. Ob tem razvijajo digitalne kompetence informacijske in medijske pismenosti, komuniciranja in sodelovanja ter izdelovanja digitalnih vsebin. 55 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Predmet: slovenščina Razred:4. Učni/tematski sklop: vsak dan je kaj novega Število ur: 9 Operativni cilji : Učenci:  berejo, razumejo in povzemajo časopisne novice;  prepoznavajo vlogo nebesednih delov novice;  predstavljajo značilnosti novice;  poslušajo/gledajo, razumejo, doživljajo, vrednotijo in povzemajo posneto novico;  poročajo o dogodku, ki so ga doživeli, in ga zapišejo;  razvijajo digitalno informacijsko pismenost: iščejo podatke po raznih virih, obdelujejo in uporabljajo podatke prek spleta, ozaveščajo in presojajo uporabo in zlorabo digitalne tehnologije; so kritični;  uporabljajo znanje v vsakdanjem življenju. 56 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 1: Preglednica Znal bom v e-zvezku (Lastni vir.) OBLIKOVANJE KRITERIJEV USPEŠNOSTI (1 ura) Na lističe zapišejo, kaj se bodo naučili o novici. Učence vodi k razmišljanju s pojmi, ki so vezani na novico. Učence razdeli v že določene skupine, Razdelijo se v že določene skupine, kjer zapise spremlja delo in jih po potrebi usmerja ter med seboj primerjajo, o njih razpravljajo in jim nudi pomoč pri zapisu v e-zvezek. najustreznejše zapišejo v e-zvezek (Class Notebook). Slika 2: Zapis kriterijev uspešnosti v e–zvezku (Lastni vir.) Ob zapisanih idejah in usmeritvi učitelja Glede na zapisane ideje vodi sooblikovanje sooblikujejo kriterije uspešnosti. kriterijev uspešnosti, zapisuje kriterije v knjižnico vsebine v e-zvezku, ki jih nato porazdeli v osebne prostore učencev. 57 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Usvajanje nove snovi (4 ure) Slika 3: Kako berem novice, zapis po korakih (Lastni vir.) PREDSTAVITEV IN POVZEMANJE ZGRADBENIH Seznani z načinom uspešnega branja besedila ZNAČILNOSTI NOVICE po korakih, ki jih ob soustvarjanju zapiše v knjižnico (besedilo najprej preletijo in 1. Kako berem novice? (0,5 ure) poiščejo bistvene podatke, sledi tiho branje, Seznanijo se z načinom – koraki uspešnega branja po branju raziskujejo okoliščine in namen novice. besedila, preverjajo razumevanje besedila, izrekajo svoje mnenje, ga utemeljijo). Slika 4: Izvedel sem nekaj novega, delo v e-zvezku (Lastni vir.) 2. Izvedel sem nekaj novega (1,5 ure) V okolju Onenote Classnotebook pripravi Na spletu samostojno raziskujejo, iščejo in berejo navodila za delo, pomaga pri označevanju, aktualne ter zanimive novice, jih kopirajo, prilepijo kopiranju in vstavljanju besedila v e-zvezek v e-zvezek, po branju povzamejo zgradbene ter pri navajanju virov, zapiše povratno značilnosti in bistvene podatke, navajajo vire ter informacijo. povzetek strukturirajo v obliki preglednice in obnovijo besedilo. 58 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju 3. Varna raba interneta (1 ura) Slika 5: Jaz, odgovoren uporabnik spleta (Lastni vir.) Ozaveščajo verodostojnost objavljenih novic, tako da odprejo spletni brskalnik Google ter poiščejo Vodi in usmerja pri iskanju spletnih iskalnikov slovenske spletne iskalnike. ter naslovov. Poiščejo spletni naslov, kjer dobijo podatke o kulturnih in športnih prireditvah v domačem kraju. Ozaveščajo in presojajo uporabo in zlorabo digitalne tehnologije, tako da odprejo spletno stran www.safe.si, podrobneje raziščejo nasvete o varni rabi interneta, v e-zvezek zapišejo nekaj V okolju Onenote Classnotebook pripravi primerov odgovorne rabe spleta. preglednico z navodili za delo – Jaz, Slika 6: Reševanje nalog v e-zvezkih (Lastni vir.) odgovoren uporabnik spleta (Priloga: Učni list). 4. Lovci na lažne novice ( 1 ura) Ob gledanju videoposnetkov, pogovoru in deljenju medsebojnih izkušenj spoznajo, da so novice na V okolju Onenote Classnotebook v zasebnem spletu lahko tudi lažne. prostoru pripravi preglednico z navodili za delo – Lovci na lažne novice (povezave za Kritično presojajo novice in preverjajo njihovo ogled videoposnetkov, vprašanja, navodila za verodostojnost (resnične, lažne novice). izdelavo plakatov, izzivi), plakate vstavi v 59 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju V skupini izdelajo plakat o odgovornem ravnanju z knjižnico vsebine in vodi predstavitve informacijami na spletu, ga predstavijo sošolcem. plakatov. Slika 7: Plakati, skupinsko delo (Lastni vir.) Vrednotenje (1 ura) KRITIČNO PRIJATELJEVANJE Glede na kriterije pregledajo sošolčevo povzemanje novice s preglednico in zapišejo Spremlja vrednotenje učencev in jih usmerja vrstniško povratno informacijo glede ustreznosti, pri zapisu povratne informacije. zanimivosti, verodostojnosti in uporabnosti besedila ter utemeljijo svoja mnenja. 60 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Se seznanijo s povratno informacijo kritičnega prijatelja in učitelja ter svoj izdelek izboljšajo. SOUSTVARJANJE ČASOPISA FUL KUL CAJTNG V prostoru za sodelovanje pripravi Slika 8: Vrednotenje sošolčevega izdelka (Lastni vir.) ČETRTOŠOLCEV (1,5 ure) preglednico, kamor učenci zapisujejo svojo pripoved, pomaga pri vstavljanju fotografij in videoposnetkov, poda povratno informacijo Razdelijo si vloge, vsak član je zadolžen za zapis zapisov. vsaj enega dogodka, preostale vloge si po želji menjujejo (urednik, novinar, fotograf, snemalec). V okolju OneDrive pripravi časopisno Zapišejo pripoved o tem, kar so doživeli videli ali predlogo in jo da v skupno rabo z uredniki slišali, dogodek fotografirajo oz. posnamejo, (lahko urejajo dokument). vstavijo zapis v skupno predlogo časopisa. 61 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 9: Zapisi učencev o tem, kaj so doživeli (Lastni vir.) Slika 10: Spletni časopis Ful kul cajtng četrtošolcev (Lastni vir.) 62 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju SAMOVREDNOTENJE – NAUČIL SEM SE (0,5 ure) Slika 11: Kriteriji uspešnosti (Lastni vir.) Glede na kriterije uspešnosti samovrednotijo svoje Pripravi tabelo za samovrednotenje. znanje o novici (pripoved o nečem, kar so doživeli). Evalvacija Uporaba digitalnih virov je omogočila izvedbo kompleksnejših aktivnosti, zaradi česar je bilo treba spremeniti načrtovanje in izvedbo dejavnosti. Učenci so pripravili različne prispevke in izdali digitalni časopis ter s tem dosegli 3. stopnjo modela SAMR– sprememba. Ustrezne spletne vsebine so nam nudile podporo pri iskanju verodostojnosti novic. Učenje z uporabo elektronskega zvezka je podpiralo samostojnost pri učenju ter izboljšanje zmožnosti za presojanje zapisanih prispevkov. Z izdelavo/oblikovanjem spletnega razrednega časopisa so učenci dobili priložnost za načrtovanje in ustvarjanje lastnih zamisli. Učenci so z iskanjem, branjem in povzemanjem aktualnih novic na spletu izkazali informacijsko in medijsko pismenost. Z medvrstniškim in samovrednotenjem so razvijali digitalno komuniciranje in sodelovanje, z ustvarjanjem in oblikovanjem digitalnega časopisa so razvijali izdelovanje digitalnih vsebin, zelo podrobno pa so se seznanili tudi z odgovorno rabo interneta. 63 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Učenci so z uporabo digitalnih vsebin bili seznanjeni z namenom učenja, svoje učenje so načrtovali, spremljali in vrednotili, na podlagi povratnih informacij so bili seznanjeni glede uspešnosti oz. doseganja ciljev, ves čas so bili v središču pozornosti. S skupinskim delom, medvrstniškim vrednotenjem izdelkov so si medsebojno pomagali in tako laže dosegali zastavljene cilje. Znali so se samovrednotiti in s tem pokazati pozitivno predstavo o sebi. Svoje znanje so lahko izkazali na različne načine ter so delali in napredovali v lastnem tempu. Z izbiro vsebine prispevka so lahko izbrali naloge, ki jim predstavljajo izziv, hkrati pa so lahko izbrali ustrezno zahtevnost naloge. Vključeni so bili v soustvarjanje kriterijev uspešnosti, ki so jim bili v pomoč pri vrednotenju sošolčevega izdelka in samovrednotenju. Pisanje prispevkov jim je omogočilo povezovanje različnih predmetov in predmetnih področij. Refleksija Pri obravnavi učnega sklopa v sak dan je kaj novega sem se odločila namesto klasičnega zvezka uporabiti e-zvezek Onenote Classnotebook, ker mi omogoča uporabo vseh orodij za pripravo spletnega časopisa: pisanje besedil, vnašanje slik, preglednic in vstavljanje spletnih povezav do aktualnih novic in videoposnetkov. Omogoča izvedbo formativnega spremljanja, raziskovanje, samostojno in sodelovalno delo učencev. Ker je zvezek shranjen v spletu, ga lahko dam v skupno rabo s svojimi učenci za ogled ali urejanje. Vsi zapisi se samodejno shranjujejo, dostopni so kjer koli iz katere koli naprave s spletno povezavo, kar nam omogoča, da lahko učenci delajo tudi doma. Učenci e-zvezek že poznajo, zato z uporabo niso imeli težav. Še vedno pa je imelo več učencev težave z vpisom uporabniškega imena in gesla. Aktivnosti sem načrtovala tako, da so lahko postali drug drugemu vir učenja. Zelo pomembno je, da učence usmerimo, kje poiskati verodostojne in ustrezne novice, prilagojene njihovi starosti (Infodrom, spletni časopis Časoris). Viri in literatura Berc P. D., Kapko, D., Jan, S. (2017). Radovednih pet. Učbenik za slovenščino v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: Založba Rokus Klett, d.o.o. Učni načrt. Program Osnovna šola. Slovenščina. (2018). Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf Časoris (2020, Avgust 4). Lovci na lažne novice Video. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=pgennDqvFOQ Safe.si. (b. d.). https://safe.si/ Sušnik U. (22. 2. 2023). Doma je najlepše tekmovati. https://casoris.si/sport/doma-je-najlepse-tekmovati/ 64 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje PRILOGE P1: Navodila za oblikovanje kriterijev uspešnosti Na listke vsak zase zapišite, kaj boste morali znati o novici. Znal bom: - - - Ko končate z zapisom, v skupini primerjajte vaše zapise in se o njih pogovorite. Ali so vaši zapisi enaki? Zakaj ne? Izberite tiste, ki so najustreznejši, in jih zapišite v prostor za sodelovanje v e-zvezku. Predstavite jih sošolcem. P2 – Učni list: Izvedel sem nekaj novega IZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA – NALOGE ODGOVORI Ali kdaj poslušaš novice? Kje jih navadno poslušaš? Ali kdaj bereš novice? Kje jih bereš? Kje pa jih gledaš? Katere novice rad bereš, poslušaš ali gledaš? Zakaj prav te? Na katera vprašanja odgovarjajo novice? Zapiši jih. . . . . . Preberi spletno novico TUKAJ. Izberi novico, ki ti je všeč, jo preberi, kopiraj in prilepi v prazen prostor. V katerem časopisu je objavljena novica? Kdaj je bila objavljena? Zapiši naslov novice. Ali je novica govorjena ali zapisana? 65 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Kaj si izvedel iz novice? Zapiši. . . . . . Kdo je napisal novico? V katere rubrike so razvrščene novice? Katera rubrika je tebi najljubša? Ali je novica aktualna? Pojasni. Kako imenujemo osebe, ki pripravljajo novice? Ali si že kdaj obiskal Planico? Poznaš pesem, ki jo opeva? P3 – Učni list: Jaz odgovoren uporabnik spleta Razmisli in zapiši pomen spodnjih KLJUČNIH BESED. ODGOVORI  posneta novica   množični mediji  splet ali internet  deskanje ali brskanje Odpri spletno stran www.google.si. Na strani, ki se ti odpre, poišči slovenske iskalnike. Zapiši vsaj tri. Na katerem spletnem naslovu bi dobil podatke o kulturnih ali športnih prireditvah v tvojem domačem kraju? Napiši nekaj naslovov teh prireditev. Odpri spletno stran www.safe.si. Katere podatke najdeš? Odpri zavihek NASVETI. Razišči nasvete o varni rabi interneta in zapiši tiste, ki so zate najpomembnejši. Zapiši tudi, zakaj si se tako odločil. 66 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Republika Slovenija in njena ureditev Mateja Frece, OŠ Dobje Namen učenja je, da učenci med procesom formativnega spremljanja s pomočjo digitalnih tehnologij usvojijo znanja s predmetnega področja družba v 5. razredu, učni sklop ljudje v prostoru, natančneje Republika Slovenija, njena ureditev in simboli. Celoten proces usvajanja novih znanj, oblikovanje zapisov in povzetkov poteka v elektronskem zvezku (OneNote). Pri učencih se najprej s pomočjo vprašalnika Forms preveri predznanje in na podlagi odgovorov ustrezno načrtuje učni proces. Nato sledi postavljanje ciljev v prostoru za sodelovanje (OneNote), kjer zapišejo, kaj predvidevajo, da bodo morali znati. Ko so zbrani vsi zapisi, pod vodstvom učitelja oblikujejo kriterije uspešnosti. Kriterije uspešnosti imajo ves čas procesa na voljo, da lahko spremljajo lastno doseganje le-teh. Nato v lastnem tempu spoznavajo ureditev Republike Slovenije skozi različne naloge, ki jih vodijo v iskanje podatkov v učbeniku, v knjigah in na spletu – kdo so aktualni predsednik vlade, predsednik državnega zbora, predsednik države, ministri, spoznajo ustavo Republike Slovenije v stripu ter iščejo podatke o vejah oblasti v Republiki Sloveniji. Oblikujejo zapise in vstavljajo fotografije v e-zvezek. Med procesom v X-Mind naredijo miselni vzorec, na katerem predstavijo veje oblasti v Sloveniji. Učitelj zbere miselne vzorce učencev in jih vstavi v prostor za sodelovanje, kjer učenci kritično prijateljujejo in na podlagi oblikovanih kriterijev podajajo konstruktivne povratne informacije sošolcem. Po podani povratni informaciji dopolnijo svoj miselni vzorec in ga vstavijo v svoj osebni prostor v e-zvezku. Pri končnem preverjanju z vprašalnikom Forms izkažejo svoj napredek, nato pa samostojno ovrednotijo lastno uspešnost s pomočjo na začetku postavljenih kriterijev uspešnosti in napišejo evalvacijo pridobivanja znanja. 67 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Predmet: Družba Razred: 5. Učni/tematski sklop: ljudje v prostoru in ljudje v času (Republika Slovenija) Število ur: 9 Operativni cilji : Učenci:  poznajo organiziranost slovenske države s poudarkom na demokraciji;  poznajo vlogo in pomen glavnega mesta ter državnih simbolov in državnih praznikov;  spoznajo, kaj je država in kakšno je njeno delovanje;  poznajo uradno ime Republike Slovenije in delovanje države;  prepoznajo slovensko zastavo, grb in himno;  naštejejo in predstavijo veje oblasti v Republiki Sloveniji (zakonodajna, sodna, izvršilna);  pojasnijo pojem ustava;  poiščejo informacije in vire v digitalnih okoljih;  komunicirajo in soustvarjajo z uporabo digitalnih tehnologij;  izdelujejo digitalne vsebine  kritično in odgovorno iščejo aktualne podatke na spletu;  tehnološko znanje uporabijo v novih situacijah;  razvijajo veščine sodelovanja, kritičnega mišljenja in kritičnega prijateljevanja. 68 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Uvod (0,5 ure) Slika 1: Analiza vprašalnika (Lastni vir.) Se seznanijo z namenom učenja. Predstavi namen in jih povabi k reševanju vprašalnika, da preveri predznanje. Preverjajo predznanje z vprašalnikom. Forms, ki ga imajo naloženega v elektronski zvezek OneNote Pripravi vprašalnik in ga porazdeli v osebni Classnotebook. prostor vsakega učenca. Po oddanih vprašalnikih naredi analizo odgovorov in prilagodi nadaljnje delo z učenci. Postavitev pričakovanj (0,5 ure) Slika 2: Preglednica v prostoru za sodelovanje (Lastni vir.) Ugotavljajo, kaj jim prinaša nova učna vsebina Pred uro pripravi preglednico v prostoru za (preletijo naslove, podnaslove, krepko zapisane sodelovanje. besede in fotografije). Učence povabi k ugotavljanju, kaj vse lahko Zapišejo svoja pričakovanja v prostor za spoznamo o ureditvi Republike Slovenije. sodelovanje: »Kaj menim, da bom moral znati?« 69 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Pregled UN in oblikovanje kriterijev uspešnosti (1 Slika 4 : Oblikovani kriteriji uspešnosti (Lastni vir) ura) Predstavi jim namene učenja. Pred uro pripravi povzetek ciljev in standardov iz učnega načrta v knjižnici vsebine in pri uri le-te predstavi učencem. Sodelujejo pri pogovoru o zapisih sošolcev v prostoru za sodelovanje. Z učenci se pogovori o njihovih zapisih v prostoru za sodelovanje (Kaj menim, da bom moral znati?). Soustvarjajo kriterije uspešnosti, v njim razumljivem jeziku. V pogovoru z učenci sooblikuje razumljive in enoznačne kriterije uspešnosti. Kriterije uspešnosti zapiše v knjižnico vsebine. 70 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Usvajanje znanja (4 ure) Slika 5: Naloge v osebnem prostoru vsakega učenca (Lastni vir.) V osebnem prostoru v e-zvezku rešujejo vnaprej Pred učnimi urami pripravi navodila in naloge pripravljene naloge. Pri reševanju si pomagajo s v knjižnici vsebine in jih nato porazdeli v spletom, učbenikom, knjigami. osebne prostore učencev. Teme, ki jih samostojno usvajajo: V procesu usvajanja le usmerja učence pri samostojnem učenju, jim podaja ustno in zapisano povratno informacijo. Država, Republika Slovenija (1 ura) Odgovarjajo na vprašanja s pomočjo učbenika in spleta. Na Slika 6: Naloge v osebnem prostoru vsakega učenca (Lastni splet so usmerjeni s povezavo, da najdejo Vsa vprašanja, ki jih učenci postavijo pri vir.) zanesljivo pravilne podatke (P1). zadnjem vprašanju »Zanima me?«, zbira v preglednico (preglednico da učencem po Odgovorijo na vprašanje »Zanima me?« kritičnem vrednotenju miselnih vzorcev). Volitve, zakon (1 ura) Odgovarjajo na vprašanja, s pomočjo spleta iščejo fotografije in jih vstavljajo v svoj elektronski zvezek (P2). Odgovorijo na vprašanje »Zanima me?«. 71 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Delitev oblasti (2 uri) Slika 7: Miselni vzorec v aplikaciji Xmind (Lastni vir.) Po navodilu v aplikaciji Xmind izdelajo miselni V navodilih za izdelovanje miselnega vzorca vzorec in sliko le-tega vstavijo v svoj osebni poda natančne napotke (napiši, katere veje prostor (s pomočjo »orodja za izrezovanje«). oblasti imamo, kakšne so njihove naloge in Odgovorijo na vprašanje »Zanima me?«. kdo so predstavniki posamezne veje oblasti). Kritično prijateljevanje in odgovarjanje na Slika 8: Kritično prijateljevanje v prostoru za sodelovanje vprašanja »Zanima me?« (1 ura) (Lastni vir.) Pred uro zbere vse miselne vzorce v Sooblikujejo kriterije vrednotenja, po katerih bodo preglednico, ki jo vstavi v prostor za vrednotili miselne vzorce. sodelovanje. V prostoru za sodelovanje izberejo en miselni Z učenci sooblikuje kriterije za vrednotenje vzorec ter njegovo ustreznost ovrednotijo s miselnega vzorca. pomočjo kriterijev vrednotenja. 72 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 9: Zbirnik vprašanj in odgovorov v prostoru za sodelovanje (Lastni vir.) Ko napišejo vrednotenje, v prostoru za Preglednico, kjer so zbrana vprašanja, vstavi sodelovanje, v zavihku »Vprašanja: Kaj še želim v prostor za sodelovanje in povabi učence, da izvedeti?« odgovorijo na vprašanja, ki so jih v pomagajo odgovoriti na vprašanja, dileme … prejšnjih urah za posamezno temo napisali učenci. Za domačo nalogo glede na podano vrednotenje Preveri dopolnjene zapise učencev ter jih po dopolnijo svoj miselni vzorec ter ga ponovno potrebi usmeri k dopolnitvi. vstavijo v svoj osebni prostor v e-zvezku. Preverjanje znanja (1 ura) Pokažejo domačo nalogo in sodelujejo v razpravi o Na projekciji pokaže učencem različne vejah oblasti v Republiki Sloveniji. miselne vzorce. Rešijo vprašalnik Forms, ki se nahaja v njihovem Pred uro učencem pripravi vprašalnik in jim osebnem prostoru. ga porazdeli v njihov osebni prostor v e- zvezku. 73 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 10: Preverjanje znanja v Forms (Lastni vir.) S kljukico označijo, katere kriterije uspešnosti so dosegli. Prav tako pripravi kriterije uspešnosti in jih porazdeli v učenčeve zvezke. Slika 11: Označeni kriteriji uspešnosti (Lastni vir.) 74 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Refleksija (1 ura) Slika 12: Navodila za zapis refleksije (Lastni vir.) Preberejo ali poslušajo navodila za pisanje Pred uro učencem pripravi navodila. refleksije (za nazaj in za naprej). Usmerja učence k poglobljenemu S pomočjo izhodiščnih povedi napišejo refleksijo razmišljanju o svojem učenju in k razmišljanju za nazaj in refleksijo za nadaljevanje. za delo v nadaljevanju. Slika 13: Primer učenčeve refleksije (Lastni vir.) 75 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 14: Primer učenčevega razmisleka (Lastni vir.) Vloga ROID-A/KID-A Računalnikar nam je na šolske računalnike naložil aplikacijo Xmind. 76 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Evalvacija Pedagoško kolo: uporaba, ustvarjanje, vrednotenje, analiziranje, pomnjenje, razumevanje se razvijajo s pomočjo elektronskega zvezka OneNote Classnotebook. Ustvarjanje se razvija skozi ustvarjanje miselnega vzorca v aplikaciji Xmind. Model SAMR: Po modelu SAMR smo dosegli stopnjo preoblikovanje – učenci so z uporabo digitalne tehnologije pripravili miselni vzorec na temo »veje oblasti v Republiki Sloveniji«, preostali vrstniki so izdelek kritično vrednotili v prostoru za sodelovanje v e-zvezku. DigCompEdu: Učencem so med učnim procesom zagotovljena informacijska in medijska pismenost, digitalno komuniciranje in sodelovanje, izdelovanje digitalnih vsebin. Vzpodbuja se odgovorna raba. Sedem načel poučevanja (vključujoče prakse), OECD: Med učnim procesom so učenci v središču pozornosti. Skozi kritično prijateljevanje se vzpodbuja socialna narava učenja. Čustva imajo ključno vlogo pri učenju, saj je ustvarjeno varno okolje, kjer si učenci upajo tvegati, delajo napake, izrazijo mnenje. Glede na prepoznano predznanje je zagotovljeno prepoznavanje individualnih razlik, ki nadaljnje omogočajo delo v lastnem tempu. Z različnimi nalogami v e-zvezku ter v orodjih Office 365 je zagotovljena ustrezna zahtevnost za vse učence. Celoten učni sklop je nastavljen tako, da se zagotavlja spremljanje v podporo učenju (postavljeni kriteriji uspešnosti, povratna informacija učitelja). Snov je aktualna, saj je povezana z ureditvijo države, kar omogoča izgrajevanje horizontalnih povezav. Refleksija Raba e-zvezka OneNote je smiselna v primerih, ko lahko učenci učne vsebine usvajajo kakovostneje kot v klasičnem zvezku. Če iščejo podatke na spletu in jih dopolnjujejo s fotografijami, je smiselno, da se naloge shranjujejo v e-zvezek. Kadar govorimo o formativnem spremljanju, je učni proces usvajanja novih učnih vsebin prilagojen posamezniku. Nekdo bo naredil več, nekdo manj, bistvo je, da vsak usvaja znanje v svojem tempu in glede na predznanje, kar nam je s pomočjo e-zvezka še laže spremljati, saj lahko kadar koli spremljamo delo posameznika (vsak učenčev zapis se sproti shrani v e-zvezek OneNote, do katerega ima poleg učenca dostop tudi učitelj). Učni sklop sem prvič izvedla v času pouka na daljavo ter sem nato tekom dveh zaporednih šolskih let počasi vnašala izboljšave. Če je v razredu veliko učencev (več kot 15), je treba določiti, kdo bo v prostoru za sodelovanje komu vrednotil miselne vzorce, da ne pride do zmede. Pri aplikaciji Xmind si je dobro najprej vzeti čas, da sam premisliš korake, da znaš nato učence usmerjati. Če se bodo učenci prvič srečali s to aplikacijo, boste najverjetneje porabili več kot eno šolsko uro, da ustvarijo končni izdelek. Ko sem prvič delala ta sklop, so učenci napisali miselni vzorec v zvezek ter nato fotografijo le-tega vstavili v e-zvezek. Če ne uporabljate elektronskih zvezkov, se lahko za zbiranje idej oz. odgovarjanje na vprašanje »Kaj menim, da bom moral znati?« uporabi aplikacija Padlet. Vprašanja oz. naloge lahko vstavite v Word in učencem pošljete učni list z orodjem Dodeljena naloga znotraj MS Teams. Če ne uporabljate niti orodja MS Teams, lahko učni list pošljete tudi po elektronski pošti oz. v Google dokumentih. 77 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Viri in literatura Štrukelj, A. (ur.). (2011). Družba. Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_druzba_OS.pdf Verdev, H., Žlender, B. (2019). Radovednih 5, Družba 5, učbenik. Ljubljana: Založba Rokus Klett. PRILOGE P1: Država, Republika Slovenija (Naloge v e-zvezku) Vprašanje Odgovor Povratna informacija (učitelja) Naštej sosednje države Republike Slovenije in še vsaj 3 druge evropske države. Čez koliko let boš polnoleten? Kaj pomeni, da je Slovenija DEMORATIČNA DRŽAVA? Z zeleno obarvaj pravilen odgovor. Oblast v Republiki Sloveniji imajo: a) vsi prebivalci države. b) vsi polnoletni državljani. c) vsi, ki so starejši od 15 let. Ko si prebral besedilo in odgovarjal na vprašanja, se ti je morda pojavilo kakšno vprašanje, o katerem bi želel kaj več izvedeti. Vprašanje oz. temo napiši v preglednico. Vprašanje Odgovor Povratna informacija (učitelja) Zanima me? 78 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje P2: Volitve, zakon (Naloge v e-zvezku) Vprašanje Odgovor Povratna informacija (učitelja) Kdo je predsednik/predsednica Republike Slovenije? Vstavi fotografijo predsednika/predsednice Republike Slovenije. Naštej vsaj tri naloge, ki jih opravlja predsednik/predsednica Republike Slovenije. Kdo je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije? Vstavi fotografijo predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Kdo je predsednik Vlade Republike Slovenije? Vstavi fotografijo predsednika Vlade Republike Slovenije. Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri. S pomočjo spletne strani (https://www.gov.si/drzavni- organi/vlada/o-vladi/) poišči podatek, koliko ministrov sestavlja Vlado Republike Slovenije. S pomočjo spletne strani (https://www.gov.si/drzavni- organi/vlada/o-vladi/) poišči podatek, kdo je minister za izobraževanje, znanost in šport. 79 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Napiši ime kakega poslanca ali poslanke Državnega zbora Republike Slovenije, ki ga/jo poznaš iz dnevnih novic, časopisov, pogovora odraslih. Kaj meniš, da pomeni to, da vsakdo na volitvah voli tajno in svobodno? Kaj je zakon? Kaj je ustava? ( Vir: emka.si, pridobljen 13. 5. 2020.) https://www.us-rs.si/ustava-v-stripu/ (14. 5. 2020) Na zgornji spletni povezavi se nahaja slovenska ustava v stripu. Preklikaj jo in si izberi 3 stripe, ki so ti najbolj zanimivi, ter jih vstavi v okvirček na desni. Ko si prebral besedilo in odgovarjal na vprašanja, se ti je morda pojavilo kako vprašanje, o katerem bi želel kaj več izvedeti. Vprašanje oz. temo napiši v preglednico. Vprašanje Odgovor Povratna informacija (učitelja) Zanima me? 80 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje P3: Delitev oblasti – navodilo za samostojno delo V zvezek za družbo (ali v Xmind) naredi miselni vzorec z naslovom Republika Slovenija – delitev oblasti. Tvoja naloge je, da v miselni vzorec zapišeš:  Katere veje oblasti imamo v Republiki Sloveniji (3 veje oblasti);  Kakšne so njihove naloge;  Kdo so predstavniki katere oblasti (npr. sodna oblast – sodniki). Za pomoč uporabi učbenik (str. 99) in spletno stran: https://kaziprav.wordpress.com/drzava/delitev-oblasti/ 81 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Digitalna ustvarjalnost poustvarjanja proze Andreja Klakočer, OŠ Bistrica ob Sotli Namen dejavnosti je priprava na obnovo domačega branja in spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri učencih z uporabo digitalnih tehnologij. Poleg spoznavanja avtorjev in avtoric mladinske književnosti in prvin književnih besedil razvijajo informacijsko in medijsko pismenost ter digitalno komunicirajo in sodelujejo. Učenci so imeli možnost samostojnega dela, dela v dvojici ali v skupini. Dejavnost vključuje tudi utrjevanje in obnavljanje izbranega književnega dela, kjer doživljajo, razumevajo in vrednotijo različna prozna besedila ter poustvarjajo s pomočjo tablic, kjer je poudarek na učni diferenciaciji in individualizaciji. Učenci so imeli možnost izbiranja med tremi deli slovenskih avtorjev mladinske književnosti za domače branje. Priprava za pisanje obnove knjige je bila zamišljena zelo ustvarjalno. Učenci so delali s pomočjo šolskih tablic, ki jih uporabljajo v šoli. Na Teamsu so v svoji skupini dobili navodila za delo, kjer je bil namen poustvarjanje besedila. Izbirali so lahko med šestimi nalogami. Prva je izdelava TV-oglasa, druga je reportaža, tretja izdelava plakata, naslednja intervju z avtorjem ali s knjižnimi junaki ter zadnja izdelava stripa. Nalogo so si lahko izbrali sami, prav tako način dela, torej individualno, v dvojicah ali v skupinah. Lahko so uporabili različne programe in aplikacije, ki jih že poznajo, tj. Word, PowerPoint, Canva, Clips, Safari. Za predstavitev svojega dela so delili zaslon na interaktivno tablo. Drug drugemu so si podali povratno informacijo. Za preverjanje razumevanja prebrane knjige so rešili kviz v Microsoft Formsu. Izkazali so informacijsko pismenost, ki je od njih zahtevala odgovorno in učinkovito rabo digitalnih tehnologij ter aktivno sodelovanje. 82 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Predmet/področje: slovenščina Razred: 5. Učni sklop: raziskujem Slovenijo (književne zvrsti in vrste, proza) Število ur: 3 Operativni cilji : Učenci:  razvijajo recepcijsko zmožnost, tj. zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja besedila;  oblikujejo svoje stališče do ravnanja književnih oseb;  v umetnostnem besedilu prepoznavajo podatke o poteku dogajanja; podatke, potrebne za sklenitev dogajalnega toka, ki jih besedilo ne ponuja;  bogatijo besedišče;  obnovijo besedilo;  predstavijo svoje mnenje o književnem delu in ga utemeljijo  razvijajo zmožnost slediti dogajanju na več dogajalnih prostorih/časih hkrati;  poustvarjajo književno besedilo;  spoznajo avtorja in njegovo delo;  razvijajo digitalno komuniciranje in sodelovanje;  razvijajo inovativnost in ustvarjalnost. 83 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 1: Naložena datoteka v Teamsu (Lastni vir.) 1. URA Učenci obnovijo domače branje v treh skupinah. Učitelj učencem razloži, kako bo potekala Zapisujejo književne oseb, prostor in čas. učna ura. Ob individualnih zapisih z delom v skupini Učence razredi v tri skupine glede na izbrano vrednotijo svoj zapis in ga dopolnjujejo. knjigo. Razloži, kje v Teamsu najdejo skupni Slika 2: Navodila za skupinsko delo (Lastni vir.) dokument. Usmerja učence med delom. Naredi evalvacijo dela učencev. 2. URA Učenci izbirajo med šestimi nalogami. Pred tem so morali prebrati knjigo za domače branje in že tukaj Učitelj usmerja učence. so lahko izbirali med tremi. Spodbuja jih k novim idejam. 84 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju 1.TV-oglas: predstavitev knjige nekomu, ki ni Poudarja, kar je pomembno pri posamezni Slika 3: Učenci ustvarjajo reportažo s tablicami. (Lastni vir.) knjige prebral knjigi. 2. REPORTAŽA: s terena ali o pomembnem dogodku iz knjige 3. IZDELAVA PLAKATA: predstavitev knjige z bistvenimi podatki 4. INTERVJU Z AVTORJEM: sestavijo vprašanja, ki so čim bolj zanimiva za gledalce. 5. INTERVJU S KNJIŽNIMI JUNAKI: izberejo glavnega ali stranske junake. Vprašanja morajo Po pogovoru z učenci o vsebini se pogovori s biti čim bolj smiselna. vsako skupino in ji svetuje. 6. IZDELAVA STRIPA: prestavijo del zgodbe. Predlaga učencem, da gredo pred šolo in poročajo s terena. Učenci poustvarjajo: delo s šolskimi tablicami. Učenci poznajo Word, PowerPoint, Canvo, Clips, Safari. V skupini se odločijo, kaj bodo uporabili. 85 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju 1. skupina: REPORTAŽA Slika 4: Izdelek prve skupine v Clipsu – reportaža (Lastni vir .) S pomočjo programa CLIPS glede na del vsebine knjige (pobeg deklice s konjem iz Lipice), naredijo novinarsko reportažo v obliki posnetka. 2. Skupina: TV-OGLAS S pomočjo programa CANVA naredijo oglas, ki bi Slika 5: Izdelek v Canvi – oglas (Lastni vir.) pritegnil druge, da bi knjigo prebrali. 3. Skupina IZDELAVA PLAKATA Usmeri učence na uporabo ene tablice za končni izdelek. S pomočjo PowerPointa izdelajo predstavitev kot dobro reklamo za prebrano knjigo. 3. URA Predstavitev izdelkov in evalvacija Predlaga učencem zapis ključnih besed in bistvenih podatkov. Učenci s pomočjo deljenja zaslona predstavijo svoje izdelke. 86 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Prva skupina predstavi video, ki je narejen v Učitelj usmerja pri deljenju zaslona in podaja programu Clips. povratno informacijo. Slika 8: Izdelek tretje skupine v PowerPointu (Lastni vir.) Druga skupina predstavi svoj oglas v programu Po predstavitvi spodbudi učence o deljenju Canva. pozitivnih in negativnih izkušenj dela v izbrani skupini z izbranim programom. Tretja skupina predstavi svoj plakat o knjigi s pomočjo programa PowerPoint. Učence spodbudi, da sami sebe ocenijo, podajo mnenje in povedo, kaj bi oni Učenci naredijo refleksijo. spremenili. Da navodila, kje najdejo kviz in kako ga rešijo. Rešijo kviz v Microsoft Formsu. 87 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 9 : Kviz v Microsoft Formsu (Lastni vir.) Vloga ROID-A/KID-A Posodobitev šolskih tablic, da je delo teklo brez zapletov in tekoče. Evalvacija Z vidika modela SAMR je pri primeru bilo preoblikovanje, kjer so z uporabo digitalne tehnologije pripravili novo predstavitev in jo kritično vrednotili. Z vidika pedagoškega kolesa so uporabljali programe: Canva – uporaba, ustvarjanje, vrednotenje, PowerPoint – uporaba, vrednotenje, Clips – ustvarjanje, Microsoft Forms – preverjanje znanja. Po referenčnem modelu DigCompEdu so razvijali kompetenčna področja dostopnosti in vključenosti, diferenciacije in personalizacije, informacijske in medijske pismenosti, digitalno komuniciranje in sodelovanje. Utemeljitev glede na sedem načel poučevanja (vključujoče prakse), OECD. Namen učnega sklopa je poustvarjanje, ki je pri književnosti lahko zelo raznoliko. Vsekakor je glavni cilj spodbujanje domišljije učencev, kjer smo bili zelo ustvarjalni. Pri uporabi s šolskimi tablicami so učenci že zelo spretni, prav tako imajo neverjetno domišljijo, samo priložnost so morali dobiti. Ponovili so vsebino knjige in se pogovorili o poteku dogajanja ter se s tem še bolj pripravili na pisanje strnjene obnove, ki jih je čakala v naslednjih urah. S pomočjo programov PowerPoint, Canva in Clips pa so imeli priložnost, da vsebino ali vsaj del le-te predstavijo na drugačen način, 88 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje na njim blizu način. Ti programi že sami po sebi spodbujajo domišljijo, saj imajo ogromno možnosti za uporabo. Ker pa so delali v skupini, sta bila del dela tudi dogovarjanje in prilagajanje, ki sta izjemno pomembna v današnjem času. Učenci, ki so bili spretnejši in imajo tudi na splošno boljši učni uspeh, so bili med delom povsem samostojni. Nekateri so rabili malo spodbude in usmeritve, a ne veliko. Pri tistih, ki so se odločili za PowerPoint, bi bila mogoče boljša uporaba računalnika, saj so tam lahko hitrejši pri urejanju kot tudi pri pisanju. Z vidika sedmih načel poučevanja je v ospredju prepoznavanje individualnih razlik učencev ter ustrezna zahtevnost za vse učence, saj le tako lahko omogočimo učencem napredek in nadgradnjo znanja. Kljub majhnemu številu učencev so med njimi ogromne razlike in neupoštevanje teh načel povzroči pri nekaterih stisko, pri drugih pa slabši napredek. Refleksija S samim potekom dela sem zelo zadovoljna, saj so učenci pokazali navdušenje nad načinom dela. Izjemno so se veselili poustvarjanja, saj so lahko uresničili ideje in jih pokazali sošolcem. Naloga je zasnovana tako, da lahko izbirajo med 6 nalogami. To pomeni, da res lahko izberejo, kar jim leži. Ker je bilo več možnosti izbire že med samimi knjigami za domače branje, se je že to izkazalo za dobrodošlo, a tega ne bi izbrala kot stalno prakso, saj želim učence naučiti, da vedno ne bo možnosti izbire. Pri samem izvajanju bi se lahko odločila tudi, da bi delali individualno. A za to bi se odločila v kakem drugem primeru. Pri samem načrtovanju je treba biti pozoren na predznanje učencev, saj so zaradi raznolikosti med njimi ogromne razlike. Primer naloge se lahko izvaja tudi brez tablic, saj je treba upoštevati, da nekateri raje delajo brez ali pa nimajo dovolj predznanja za njihovo uporabo. S takšnim načinom dela učenci usvojijo ogromno znanja in izkušenj, da si hitreje zapomnijo učno snov. Po koncu ure so spraševali, kdaj še bomo delali tako, kar je dovolj dobra povratna informacija za učitelja, da večkrat izvaja tak pouk. Viri in literatura Ahačič, K., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj Ortar, M., Poznanovič Jezeršek, M., Rosc Leskovec, D., Žveglič, M. (2018). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Redecer, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Muck, D. (2012). Nebo v očesu lipicanca. Logatec: GO Partner. Pregl, S. (2014). Odprava zelenega zmaja. Ljubljana: Baletrina. Dekleva, M. (1992). Totalka odštekan dan. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 89 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Iščem pozitivno in prepričam v dobro Vanja Kolar Ivačič, OŠ Bistrica ob Sotli Namen prispevka je predstaviti poustvarjalne aktivnosti pri projektnem delu, ki je prepletalo učne cilje slovenščine in družbe. Učenci so s podporo IKT, usmerjeno s strani učitelja in s sodelovanjem v manjših skupinah, iskali, spoznavali in vrednotili pozitivne novice na spletu. Na podlagi teh so oblikovali individualizirani prepričevalni izdelek. Po prebrani knjigi Vida Pečjaka Drejček in trije Marsovčki za domače branje so poustvarjali in sestavljali prepričevalno vesoljsko odpravo na Mars. Misija te je bila, da prepriča Marsovce, da smo vendarle vredni, da se povežemo, da smo boljši, kot smo bili nekoč. Osredotočili so se na pozitivne novice, raziskovali so, kje jih najdemo na spletu. Seznanili so se s preverjenimi in varnimi viri informacij. Usmerjeni so bili na različne spletne vire, kot so novice o dobrih delih, prijaznosti in skrbi za okolje, na vire, ki so varni in primerni za učence, stare od 9 do 10 let. V nadaljevanju so ustvarjali pisma, plakate in videoposnetke, v katerih so predstavili dobra dela in prijaznosti ljudi na Zemlji ter dokazali, da smo ljudje v osnovi dobri in da smo vredni sodelovanja. Vsak učenec je predstavljal enega člana odprave na Mars in je moral v prepričevalnem izdelku predstaviti svoje argumente za sodelovanje z marsovci. Vključeno je bilo tudi likovno ustvarjanje, pri čemer so učenci na iPadih z digitalnimi pisali oblikovali svoj avatar. Pri učenju so razvijali digitalne kompetence informacijske pismenosti, kot so zmožnosti brskanja, iskanja in vrednotenja podatkov, informacij ter digitalnih vsebin, in razvijali kompetence na področju izdelovanja digitalnih vsebin, umeščali in poustvarjali so digitalne vsebine ter krepili zavedanje pomena avtorskih pravic in licenc. S pomočjo digitalnih tehnologij so se učili varno in ustrezno uporabljati digitalne vsebine ter so se ustvarjalno izražali. Pri izdelavi digitalnih vsebin so personificirano uporabljali različne digitalne tehnologije, npr. računalniške programe za urejanje fotografij in videoposnetkov ter urejevalnike besedil. Spoznali so, kako se digitalna vsebina shrani in kako jo varno deliti z drugimi. Uporabljali so spletni iskalnik za iskanje pozitivnih novic, spletno okolje Canva ali aplikacijo Clips za oblikovanje prepričevalnega izdelka ter Padlet in Microsoft Teamse z OneNote zvezkom za sodelovanje in deljenje digitalnih vsebin med sošolci. 90 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Predmet: slovenščina, družba Razred: 4. Učni sklop: iščem pozitivno in prepričam v dobro Število ur: 8 Operativni cilji : Učenci:  varno, ustvarjalno in kritično pridobivajo ter zbirajo podatke in informacije s pomočjo enostavnega iskanja v digitalnih okoljih, se premikajo med njimi in jih ustrezno uporabijo;  s podporo zaznavajo verodostojnost in zanesljivost virov informacij;  razlikujejo med dejstvi in mnenji ter spoznavajo, da je treba biti kritičen pri sprejemanju informacij, tudi tistih, ki jih dobijo prek medijev;  raznovrstna neumetnostna besedila, objavljena v digitalnih medijih, ozaveščajo, razmišljujoče in kritično sprejemajo, jih povzemajo, presojajo in nato utemeljijo svoje mnenje;  zapišejo, uredijo in predstavijo zbrane podatke, informacije in vsebine na personificiran način; v digitalnih okoljih prepoznajo, kako jih na preprost način organizirati, hraniti in priklicati;  prepoznavajo običajne prakse navajanja avtorstva;  ob novicah prepoznajo uveljavljanje človekovih in otrokovih pravic in dolžnosti;  poznajo in razumejo temeljne otrokove pravice, dolžnosti in odgovornosti;  spoznajo vrste sodelovanja in medsebojne pomoči;  razumejo pomen sprejemanja in spoštovanja drugačnosti;  raziskujejo družbeno okolje z vidika razvoja in reševanja nekaterih družbenih vprašanj;  razumejo, kaj vpliva na družbeni razvoj, analizirajo in vrednotijo različne učinke družbenih sprememb (razvoj in napredek, družbene težave);  spoznajo in uporabljajo različne strategije reševanja različnih medosebnih vprašanj, da razumejo, da kot posamezniki soodgovorno vplivajo na razvoj skupnosti;  razvijajo sposobnost oblikovanja lastnega mnenja, za argumentirano izražanje svojih mnenj in stališč ter spoštovanja drugačnih mnenj;  s podporo izberejo načine, kako spremeniti, preoblikovati, prilagoditi in vključevati nova spoznanja za ustvarjanje novih in izvirnih izdelkov. 91 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju USVAJANJE NOVIH ZNANJ – NOVICA Slika 19: Preverjanje predznanja (Lastni vir.) Učenci izkažejo predznanje o novici. Izberejo Preveri predznanje, izkušnje in interese učencev trditev sošolca, s katero se najbolj strinjajo. Postavi odprto vprašanje v aplikaciji Socrative: Kaj je novica? Izvede glasovanje. Izpostavi in komentira zmagovalca. Moderira pogovor: Če bi imeli na voljo veliko novic, kaj bi vas zanimalo? O čem bi želeli izvedeti Učenci se pogovarjajo o svojih izkušnjah z kaj novega? V čem so si novice podobne? Kaj jim branjem/poslušanjem/opazovanjem novic. Izrazijo je skupno? svoje interese. Spoznavajo značilnosti besedilne vrste. Učitelj predstavi značilnosti novice. 92 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 20: Učno gradivo v interaktivnem zvezku (Lastni vir.) Poznajo in uporabljajo različne veščine komuniciranja in sodelovanja, oblikujejo lastna mnenja in stališča, pripravljeni so jih izraziti in Učitelj podpira učence pri učenju. Dodatno razlaga smiselno zagovarjati. in tiskano novico primerja z novico na spletu (kaj je zavihek, kako poiščem, kako odpiram razdelke Sprejemajo, vrednotijo in povzamejo novico. …). Usmerja jih k pravilnim rešitvam in osvetljuje Odzovejo se na vsebino, jo primerjajo s svojimi morebitne napake. izkušnjami. So kritični do svoje izbire medijev in načinov sporazumevanja ter do ravnanja in sporazumevanja drugih ljudi. RAZVIJANJE DIGITALNIH KOMPETENC – INFORMACIJSKA PISMENOST Učenci spoznajo in se preizkusijo v prvih dveh V interaktivnem zvezku pripravi predlagane vire enotah področja Informacijska pismenost novic in člankov s pozitivno vsebino. spletnega tečaja Digitalni login. 93 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Vodeno brskajo po spletu, iščejo in izbirajo Slika 21: Rešene naloge spletnega tečaja (Lastni vir.) različne podatke, informacije in digitalne vsebine. Podpira učence pri samostojnem učenju. Usmerja Vrednotijo podatke, informacije in digitalne jih k pravilnim rešitvam in osvetljuje morebitne vsebine, ki so jih našli na spletu. napake. 94 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju OBNOVA VSEBINE IN IZRAŽANJE MNENJ OB KNJIGI ZA DOMAČE BRANJE Slika 22: Reševanje kviza za preverjanje znanja (Lastni vir.) Učenci vsebino knjige ponovijo z reševanjem kviza Učitelj povabi učence k reševanju kviza, ki jim ga Socrative. Prvič v obliki vesoljske dirke. je pripravil. Kviz objavi v obliki vesoljske dirke. Na nastavitvah označi razporeditev v tri skupine, program naj premeša odgovore in naj učenci takoj dobijo povratno informacijo. Analizira podatke kviza. Kviz dodeli še enkrat. Tokrat v obliki klasične Kviz rešijo še enkrat, tokrat v miru in samostojno. izvedbe. Označi način reševanja z lastnim Vedenje utrdijo s prebiranjem povratne tempom. informacije ob vprašanjih. V motivacijskem pogovoru pripovedujejo o svojih Učitelj posluša pogovore in prepoznava mnenja in izkušnjah s poslušanjem oz. branjem knjige za stališča. Rešeni kviz in izraženo mnenje. domače branje. Učenci aktivno sodelujejo v pogovoru v skupinah po trije – kot so bili naključno razporejeni v vesoljski dirki. Iztočnice imajo v zvezku za predavanje – v razdelku za sodelovanje: Kaj v knjigi sem si najbolj zapomnil? Kaj me je navdušilo? Me je kaj zaskrbelo, prestrašilo? 95 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Kaj me še zanima? Glede na slišano učitelj vodi pogovor z učenci o doživetju prebrane knjige ISKANJE IN IZBIRA POZITIVNIH NOVIC Slika 23: Motivacijski videoposnetek oglašanja Marsovcev (Lastni vir.) Učenci si ogledajo posnetek, v katerem Marsovec Učitelj posname videoposnetek Marsovski kontakt pripoveduje, kaj vse je na Zemlji narobe, in – samo za otroke in ga predvaja. pojasnjuje, zakaj ne želijo sodelovati z Zemljani. Posnetek nato pripne še v knjižnico vsebine. Učenci se odzovejo, izrazijo svoje občutke, Vodi pogovor in jih usmeri v cilje aktivnosti – mnenje, povedo ideje, kaj bi lahko naredili ... prepričevalna misija na Mars. Se odzovejo na napovedano temo – prepričevalna Moderira pogovor: misija na Mars. Zakaj Zemljani ne vemo za Marsovce? Kaj menite, Predstavijo svoje predznanje o prepričevanju je to res? Kaj ko bi mi to preverili? Kako bi lahko nekoga v nekaj. izvedeli, kaj se na Zemlji dogaja? Učenec zbere končni izdelek – svoj prispevek, v Učitelj pripravi in objavi preglednico v OneNote Slika 24: Odločitev učencev za vrsto prepričevalnega katerem bo prepričal Marsovčke, da so Zemljani prostoru za sodelovanje. izdelka (Lastni vir.) dobri, prijazni, zanimivi. Izrazijo svoja pričakovanja do napovedanega izdelka. 96 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Prek pogovora učenci utrdijo in izpopolnjujejo Vodi pogovor, da ponovijo načela uspešnega Izdelana učna pot v zvezek ali na list pri katerem je dobro svoje znanje o načelih ustreznega dogovarjanja, sodelovanja in značilnosti novice. viden načrtovan dokaz o učenju (prepričevalno pismo, sodelovanja in o značilni zgradbi novice. plakat ali posnet govor). Sodelujejo pri oblikovanju prvega dela učne poti. Slika 25: Učna pot med ustvarjanjem (Lastni vir.) Učitelj učencem ponudi dve možnosti, kje lahko ustvarjajo učno pot. Na listu papirja v interaktivnem zvezku. Na listu papirja ali v interaktivnem zvezku vsak učenec izdela svojo učno pot. Učitelj zapisuje in preoblikuje predloge za učno pot. Predlogo učencem prerazporedi v individualne razdelke. 97 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenci sodelujejo pri določanju kriterijev Učitelj vodi soustvarjanje kriterijev uspešnosti v uspešnosti za prepričevalni izdelek. spletnem okolju Socrative, jih oblikuje in povzame. Slika 26: Predlogi učencev za kriterije uspešnosti (Lastni vir.) Porazdeli kriterije uspešnosti v zasebni razdelek za samovrednotenje. Objavi jih preglednici v zvezku za predavanje z dodanim stolpcem za samovrednotenje in dvema za vrstniško povratno informacijo. Slika 27: Preglednica kriterijev uspešnosti (Lastni vir.) 98 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju V strateškem pogovoru učenci povedo, kako se Vodi strateški pogovor z učenci in jih usmerja pri bodo pripravili na poslušanje oz. branje novic, izdelavi učne poti. objav na spletu, kaj bodo delali med njim in kaj po njem. Kaj potrebujejo? Na kaj morajo paziti. Dopolnijo svojo učno pot z zvočnim posnetkom, skico, risbo ... Iščejo primerne novice, jih berejo, poslušajo, Učitelj pripravi nabor spletnih strani z novicami in kritično vrednotijo, ali so primerne kot njihov vir. prispevki, ki so primerne otrokom te starosti. Objavi jih v knjižnici vsebine Slika 28: Nabor spletnih strani z novicami in prispevki (Lastni vir.) Učence usmerja na izbiro primerne zahtevnosti in pri tem se pogovarjajo o verodostojnosti novice. Učenci izberejo dve do tri novice in si glede na Učitelj pripravi sodelovalno okolje v Padletu za tri Povezave do novic v prostoru za sodelovanje, dodana tematiko izberejo vesoljsko odpravo. Njihov vodja misije. Predstavi tri odprave in pojasni način vrstniška povratna informacija. sodelovanja. 99 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju bo Maš, modra misija zaupanja, Miš, zelena misija sodelovanja ali Šaš, oranžna misija strpnosti. Slika 29: Eden od treh pripravljenih Padletov za Slika 30: Prilepljene povezave do novic v prostoru za V skupni prostor prilepijo povezave do izbranih misije (Lastni vir.) sodelovanje (Lastni vir.) virov. Podajo povratno informacijo sošolcem na isti misiji v obliki zvočnega posnetka, znaka ali zapisa. Slika 31: Povratna informacija sošolcu glede izbranega vira (Lastni vir.) 100 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju USTVARJANJE PREPRIČEVALNEGA IZDELKA Slika 32: Načrt za izdelavo na listu ob kriterijih (Lastni vir.) Učenec po poslušanju oz. branju besedila s spleta Učitelj usmerja učence pri tvorjenju povzetka izdela povzetek, pred snemanjem in oblikovanjem informacij in podatkov ter pri izdelavi načrta. pa načrt za izdelavo. Povzetek in načrt sta v strukturirani obliki (v obliki miselnega vzorca, pojmovne mreže, preglednice, opornih točk) na listu papirja. Načrt fotografirajo in ga vključijo v učno pot. Slika 33: Dopolnjena učna pot v interaktivnem zvezku (Lastni vir.) 101 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenec individualno ustvari prepričevalno Učitelj vzpodbuja in usmerja aktivnosti ter nudi Slika 34: Dopolnjena preglednica z oddanimi izdelki po sporočilo v obliki pisma, plakata ali videoposnetka, individualno pomoč. samovrednotenju (Lastni vir.) ki ga bodo odnesli na Mars. Nato ob kriterijih uspešnosti samovrednoti svoj izdelek. Način izbere sam, lahko doda tudi zvočni posnetek, nekaj besed ali znak. V razdelku za sodelovanje ustvari novo stran, prilepi preglednico za vrednotenje v njo ter doda še povezavo do izdelka oz. izdelek. Učenec ovrednoti vsaj dva izdelka sošolcev. Učitelj usmerja učence, da se laže organizirajo pri podajanju vrstniške povratne informacije. Slika 35: Vrstniško vrednotenje (Lastni vir.) Znotraj skupine se učenci dogovarjajo o uspešnosti, podajajo vrstniško povratno informacijo. Ob kriterijih vrednotijo tudi vljudnost izrečenega, zapisanega, okoliščinam in besedilni vrsti ustrezno izbiro jezikovnih prvin ter pravorečne oz. pravopisne in slogovne ustreznosti. Glede na povratno informacijo popravijo oz. Učitelj vzpodbuja učence pri popravkih, nadgradijo izdelek. nadgradnji izdelkov. 102 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Učenci sodeljujejo, se dogovarjajo in sestavijo Učitelj vodi podporo in vzpodbuja njihovo delo. Slika 37: Padlet zelene misije (Lastni vir.) prepričevalno misijo na Mars v Padletu:  dodelijo si tričrkovno ime,  naslikajo prikazno sliko, svoj vesoljski avatar z digitalnim pisalom v aplikaciji Tayasui Sketches School in jo pripnejo v svojo vrstico v Padletu,  pripnejo prepričevalni izdelek,  dodajo še kaj, kar se jim zdi pomembno. Slika 36: Sodelovalno delo učencev (Lastni vir.) Slika 38: Padlet modre misije (Lastni vir.) 103 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Vsaka skupina učencev predstavi svojo posadko in Učitelj predvaja Padlete s posadkami na zaslonu. vsebino svoje odprave sošolcem. Slika 39: Predstavitev posadke in prepričevalnih izdelkov (Lastni vir.) Vsaka posadka, skupina učencev, izbere smer Odpre aplikacijo Night Sky z navidezno gibanja v virtualni aplikaciji in navidezno odleti v resničnostjo vesolja. virtualno vesolje. Svoj dokaz o učenju – prepričevalni izdelek učenec Učitelj dodeli nalogo prek Teamsa, doda opisne odda v dodeljeno nalogo. kriterije, ki izhajajo iz standardov znanja Slika 40: Učiteljevo vrednotenje dokaza o učenju (Lastni predmetov slovenščina in družba ter ciljev vir.) projektnega dela ter skupnih kriterijev uspešnosti. Vsakemu učencu ovrednoti oddani dokaz o učenju. 104 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Vloga ROID-A/KID-A: Pri prikazanem pedagoškem pristopu je treba zagotoviti primerno število tabličnih in namiznih računalnikov, jih posodobiti in namestiti potrebne aplikacije. Zagotoviti je treba varne nastavitve spletnega iskanja in brezhibno delovanje internetne povezave. Ker na večini področij digitalnih kompetenc za državljane dosegam 7 ali 8 raven digitalnih kompetenc, sem to naredila sama. Evalvacija V prikazanem učnem pristopu sem uspela s podporo digitalne tehnologije dejavnosti usmeriti v učenca. Vsak posameznik je bil aktivno in osmišljeno vključen v učni proces, saj so aktivnosti izhajale iz resničnega življenja in vodile v reševanje problema na ustvarjalen način. Izkazali so potrebo po aktualnih, zanesljivih in pozitivnih informacijah ter potrebo po izražanju svojega mnenja, občutkov prek digitalnih sredstev, po poustvarjanju in izdelovanju digitalne vsebine v različnih formatih. Opolnomočili so se za izražanje svojega mnenja, ki temelji na resničnih podatkih in informacijah, zavedajoč se avtorskih pravic in nujnosti navajanja virov. Podpirala sem raznolikosti učencev, saj so imeli možnost na lasten način, z lastnim tempom in različno podporo vrstnikov in učitelja raziskovati dobre informacije o ljudeh. Sooblikovali so lastno učno pot. Z možnostjo izbire različnih novic ter obliko prepričevalnega izdelka, prilagojenega ravni zmožnosti, zanimanjem ter učnim potrebam vsakega posameznega učenca, je bila zagotovljena personalizacija. Zagotovila sem enake možnosti vsem učencem z namenom, da se neenakosti med njimi ne bi poglabljale. Omogočila sem varno znano učno okolje in prilagoditve za učence, ki to potrebujejo. Z uporabo enakih šolskih naprav sem zagotovila dostopnost digitalnih tehnologij vsem, vključno tistim s posebnimi potrebami (uporaba potopnega bralnika za slabovidnega učenca in učenko s skotopičnim sindromom). Vzpodbujala sem sodelovanje učencev pri raziskovanju novic, preizkušanju različnih možnosti ali rešitev, razumevanju povezav in iskanju ustvarjalnih rešitev. Raba digitalne tehnologije je bila smiselna. Po modelu SAMR je namreč raba v prvem delu učnih aktivnosti na najvišji stopnji redefinicije, saj brez iskanja podatkov in informacij na spletu ne bi imeli aktualnih, raznolikih, a otrokom prilagojenih virov. V drugem delu, kjer so sestavljali posadko z prepričevalnimi izdelki, je vključevanje tehnologije na stopnji spremembe, saj so s pomočjo digitalnih tehnologij laže in učinkoviteje iskali informacije, imeli možnosti za boljšo vizualno predstavitev vsebine ter pregledno okolje za sodelovanje in izmenjavo idej s sošolci in učiteljem. Spletna orodja in okolja sem s pomočjo pedagoškega kolesa izbrala na stopnji analize in vrednotenja v prvem delu za raziskovanje in vrednotenju novic, člankov in objav. Za izdelavo prepričevalnega izdelka sem prešla na stopnjo uporabe. Učenci so po DigCompEdu razvijali predvsem 1. področje digitalnih kompetenc informacjska in medijska pismenost, to je brskanje, iskanje in izbiranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin ter vrednotenje le-teh. Nadgrajevali so tudi kompetence na 3. področju, izdelovanje digitalnih vsebin. Refleksija Učenci so dosegli pričakovane učne dosežke in bili nad poukom in svojim prispevkom navdušeni. Bili so aktivni, zavzeto so izvajali zahtevne naloge, izbirali lastno učno pot. Na primer, slabovidni učenec je poiskal svoj vir, zunaj predlaganih, spletni časopis, ki je namenjen slabovidnim in njihovim dogodkom. Deklica, ki ima težave s pisanjem in si je najprej izbrala pismo, si je ob povratnih informacijah premislila in je naredila plakat. Pri načrtovanju je treba vedeti, da so bili moji učenci vešči ravnanja s tabličnimi računalniki iPad in uporabe aplikacij Socrative, Clips ter Canva. Znano jim je spletno okolje Teams in zvezek za predavanja s povezavo do OneNota, ki ga suvereno uporabljajo za interaktivni zvezek. Ravno tako že poznajo elemente formativnega spremljanja (sooblikovanje kriterijev uspešnosti in podajanje vrstniške povratne informacije). 105 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Naslednjič bi edino razmislila, katere naprave bi uporabljala na kateri stopnji in pri katerih učencih. Učenci so imeli večje težave s tipkanjem besedila in oblikovanjem vsebin na iPadih. So pa laže in hitreje dajali povratno informacijo sošolcem, ker so se lahko posneli. Tudi snemanje in oblikovanje filma je bilo lažje. Za učence, ki so izdelovali plakat, bi bilo bolje, če bi jim omogočili uporabo namiznih računalnikov ali prenosnikov, ki imajo miško. Vodeno iskanje pozitivnih novic je torej omogočalo razvijanje digitalnih kompetenc, saj je učence seznanjalo z verodostojnimi in kakovostnimi informacijami, kar vodi k opolnomočenju učencev za kritično presojanje vsebin na spletu v prihodnje. Imeli so možnost ustvarjalne in etične obdelave pridobljenih informacij. Ob pozitivno naravnanih vsebinah in v vzpodbudnem učnem okolju so se počutili bolje in optimistično. Viri in literatura Ahačič, K., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj Ortar, M., … Žveglič, M. (2018). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf Budnar, M., Kerin, M., Mirt, G., Raztresen, M., Umek, M. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Družba. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_druzba_OS.pdf Carretero, S., Vuorikari, R., Punie, Y. (2017). DigComp 2.1. Okvir digitalnih kompetenc za državljane. Osem ravni doseganja kompetenc in primeri rabe. Pridobljeno s https://www.zrss.si/pdf/digcomp-2-1-okvir-digitalnih-kompetenc.pdf Carrington, A. (2018). Pedagoško kolo. Pridobljeno s https://designingoutcomes.com/pwslv5/ Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu (b. d.). SAMR model za identifikacijo ravni integracije IKT v pedagoškem procesu. Pridobljeno s https://digitalna.uni- lj.si/samr Novak, L., Nedeljko, N. (2020). Principi učenja in poučevanja v spodbudnem učnem okolju na razredni stopnji. Razredni pouk, Številka 1, str. 7–12. Pridobljeno s https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/02/RazredniPouk_st1_2020_NR.pdf Novak, L., Vršič, V., Nedeljko, N., Dolgan, K., Dolinar, M., Kerin, M., ... Podbornik, K. (2018). Formativno spremljanje na razredni stopnji: priročnik za učitelje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pečjak, V. (2003). Drejček in trije Marsovčki. Ljubljana: Mladinska knjiga. Redecker, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev. Pridobljeno s https://www.zrss.si/pdf/digcompedu.pdf Sušnik, U. (2023). Žan Kranjec navduševal v Kranjski Gori. Časoris. Pridobljeno s https://casoris.si/sport/zan-kranjec-navduseval-v-kranjski-gori 106 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Domače branje z Lego story visualizerjem Polona Vodičar, OŠ Vransko Namen dejavnosti je, obravnava domačega branja v 4. razredu. Učenci ob književnem pouku razvijajo digitalne kompetence, socialne veščine, preverjajo lastno znanje in se medvrstniško vrednotijo. Pri različnih oblikah dela delajo samostojno, v parih in manjših skupinah. Razvijajo informacijsko in medijsko pismenost, izdelujejo digitalne vsebine in se učijo odgovorne rabe spletnih forumov. Za osnovno analizo književnega besedila in preverjanje razumevanja književnega prostora, književnih oseb, dogajanja itd. smo uporabili spletno aplikacijo Kahoot in kviz H5P v Moodlovi spletni učilnici. Učenci so se po uvodnih dejavnostih razdelili v skupine, kjer so s pomočjo lego kock predstavili dogajanje v zgodbi. V skupini so se dogovorili, kateri del zgodbe bo kdo izmed članov predstavil s kockami in ga tudi oblikoval. Nato so zgodbo s pomočjo sestavljenih kock obnovili in fotografirali. Fotografije so prenesli na računalnik, kjer so s pomočjo brezplačnega spletnega programa Lego story visualizer samostojno oblikovali strip. Pred izdelavo stripa smo skupaj oblikovali kriterije uspešnosti. Izdelali so strip, v katerem so predstavili dogajanje zgodbe. Stripe smo objavili v forumu spletne učilnice, kjer so morali medvrstniško ovrednotiti vsaj tri izdelke sošolcev po kriterijih uspešnosti. Nato so prebrali komentarje in na podlagi povratne informacije svoj strip izboljšali. Nato smo se naučili oblikovati predstavitev v PPT in izdelati videoposnetek, na podlagi katerega so nastale zvočne knjige. Namen dejavnosti v sklepni fazi je priprava skupinskih zvočnih knjig in priprava učencev na govorni nastop. S preoblikovanim govorom so predstavili obravnavano književno besedilo. Predmet: slovenščina Razred: 4. razred Učni sklop: književnost: prvine književnega besedila, razvijanje recepcijskih zmožnosti Število ur: 10 ur Operativni cilji : Učenci: o razumejo značaj in ravnanje književne osebe, ki doživlja take dogodivščine, kot bi si jih želeli sami; o ubesedujejo svojo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa; o obnovijo glavne dogodke in jih umestijo v časovno premico (Ahačič, 2018); o preoblikujejo krajše umetnostno besedilo v multimodalno besedilo; o razvijajo veščine medvrstniškega vrednotenja; o komunicirajo z uporabo digitalnih tehnologij; o razvijajo veščine sodelovanja v spletnih forumih (Redecker, 2018); o razvijajo prečne veščine kritičnega mišljenja in reševanja problemov. 107 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Uvod Slika 1: Predstave otrok o Marsovčkih (Lastni vir.) Učenci sodelujejo v pogovoru o Marsovčkih. Učitelj učence navduši in motivira z vprašanji pred branjem: Kdo so Marsovčki? Kje bi živeli? Kako bi bili videti? Kakšen značaj bi imeli? Učitelj poda navodilo učencem, da si v parih Učenci si v parih predstavijo svoje primere. predstavijo svoje predstave. Pare nekajkrat zamenjamo, pomembno je, da ima vsak učenec v oblikovanju novega para drugega sošolca. Nekaj parov glasno predstavi svoje predstave. Predstave o Marsovčkih tudi narišejo. Predstavitev navodila za branje knjige Vida Pečjaka: Drejček in trije Marsovčki. Učenci sodelujejo v pogovoru o knjigi za domače branje. 108 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Knjigo učenci berejo tri tedne. V prvem tednu Slika 2: Reševanje kviza v Kahootu in spletni učilnici (Lastni vir.) preberejo prva tri poglavja, v prihodnjih dveh Učenci berejo knjigo po delih. tednih po dve naslednji poglavji. Učitelj pripravi kviz, v Moodlovi spletni učilnici z vtičnikom H5P, v aplikaciji Kahoot, s Učenci v prvem tednu po branju doma v šoli katerim preveri, kako učenci razumejo preverijo razumevanje prebranega s pomočjo prebrano besedilo. kviza v aplikaciji Kahoot. Po branju v drugem in Učitelj pripravi kviz tudi za drugi in tretji tretjem tednu prikažejo razumevanje prebranega teden. s pomočjo kviza oziroma stolpca v Moodlovi spletni učilnici. Vse tri dejavnosti rešujejo učenci Slika 3: Delo z lego gradniki (Lastni vir.) individualno. Učitelj učence časovno omeji pri sestavljanju scen za posamezne dele prebrane zgodbe na Učenci so razdeljeni v naključne skupine po 4 15 največ 20 minut. oziroma 5 članov, kjer s pomočjo lego gradnikov sestavijo oziroma prikažejo glavne dele prebranih zgodb. Njihova naloga je, da se v skupini dogovorijo, kateri del zgodbe bo vsak član predstavil. 109 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 4: Navodila za uporabo programa (Lastni vir.) Fotografirajo svoje izdelke in jih skupaj ob Učitelj učence vodi, kako se fotografije učiteljevem vodenju prenesejo na računalnik. prenesejo na ustrezno strežniško mesto na računalniku. V programu Lego story visualizer oblikujejo strip. Učencem predstavi program Lego story visualizer in poda osnovne informacije za delo. Predstavi osnovne ukaze. Kriteriji uspešnosti: Sooblikujejo kriterije uspešnosti. - V strip so vključeni oblački z besedilom, ki dopolnjujejo sliko. Skupaj z učenci oblikuje kriterije. - Na nekaterih delih je na fotografijah podano dodatno pojasnilo z opisom dogajanja. - Zgodba poteka smiselno in je razumljiva. - Dogodki si sledijo v ustreznem časovnem zaporedju. - Predstavljeni so glavni dogodki. - V oblačkih je pravilen zapis besed in povedi, v katerih so upoštevana pravopisna pravila. 110 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 5: Delo s spletnim programom Lego story visualizer (Lastni vir.) Učenci oblikujejo stripe v programu lego story visualizer. Učitelj spremlja delo učencev v programu lego Story Visualizer. Slika 6: Delo v forumu v spletni učilnici (Lastni vir.) Končane stripe učenci objavijo v forumu razredne spletne učilnice, kjer mora vsak učenec ovrednotiti in podati medvrstniško povratno informacijo vsaj trem svojim sošolcem. 111 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 7: Stripi (Lastni vir.) Poda navodilo za objavo v forumu. Učencem, V naslednji uri učenci na podlagi povratnih ki imajo težave, pomaga pri objavi. V skladu s informacij popravijo svoj strip. kriteriji vsakemu učencu poda povratno informacijo z namenom izboljšave. Slika 8: Predstavitev stripov (Lastni vir.) Učence med delom usmerja, spremlja, jim V skupinah izberejo strip, ki je najbolj ustrezal svetuje. kriterijem. Učitelj med delom usmerja učence. Kriteriji uspešnosti: - zgradba besedila, Skupaj zapišejo zgodbo v zvezek. Celotna skupina - ustrezno časovno zaporedje dogodkov, zapiše enako zgodbo. - pravopisno pravilen zapis, - čitljiv zapis. 112 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 9: Delo v skupini, zapis zgodbe (Lastni vir.) Učitelj poda navodilo za delo v skupinah. Skupaj z učenci oblikujejo merila uspešnosti za zapis zgodbe. V PowerPointu izdelajo predlogo in pripravijo prezentacijo za izdelavo zvočne knjige, ob učiteljevi pomoči se posnamejo. 113 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Predstavijo svoje zvočne knjige. Slika 10: Snemanje učencev (Lastni vir.) Učencem nudi oporo in pomoč pri izvedbi predstavitve in samem snemanju. Z učenci učitelj posluša in si ogleda končane zvočne knjige. Vloga ROID-A/KID-A Vloga ROID-a je bila pred samo izvedbo in med izvedbo zelo pomembna. Na vse računalnike je ROID namestil brezplačne programe Lego story visualizer, med samo izvedbo pa je nudil podporo tako učitelju izvajalcu kot učencem pri prenašanju fotografij s telefona in nameščanju ter shranjevanju na strežniška mesta. Večino ur, ki smo jih izvedli v računalniški učilnici, je bil na razpolago in se je po potrebi tudi vključil v samo delo. Pomoč je bila zelo dobrodošla pri predstavitvi shranjevanja na strežniška mesta tako fotografij kot stripov, ki so še bili v fazi nastajanja. 114 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Evalvacija V prikazanem primeru gre z vidika modela SAMR za obogatitev aktivnosti, cilj dejavnosti je ostal enak, vendar pa je zaradi uporabe tehnologije višji in kompleksnejši. Učenci so spoznali spletni program, pri delu z njim so bili zelo samostojni, saj je namenjen mlajšim učencem in ima jasne ukaze. Učenci bodo lahko program uporabili tudi pri aktivnostih pri drugih predmetih. Smisel programa Lego story visualizer je tudi v tem, da ga lahko učenci uporabijo pri drugih predmetih za razlago snovi, pripravo besedilnih nalog ipd. Učenci so se naučili ustreznega komuniciranja v spletnem forumu, spoznali in seznanili so se s PowerPoint predstavitvijo in spoznali, kako na preprost način pripraviš videoposnetek. V predstavljenem primeru gre z vidika DigCompEdu 6 za premišljeno vključevanje dostopnih digitalnih tehnologij v proces poučevanja. Z učenci smo komunicirali v sodelovalnih digitalnih okoljih, v spletnem forumu spletne učilnice, kjer so se učili ustrezne komunikacije in vrednotili delo sošolcev v manjšem, njim primernem forumu. S pomočjo digitalnih vsebin in orodij so usvajali zastavljene cilje in pridobivali digitalne kompetence. V prikazanem primeru sem skrbela za socialno naravo učenja. Učenci so sodelovali v skupinah, kjer so imeli jasno določene naloge, in s tem so prevzemali odgovornost za lastno delo in delo celotne skupine. Vsak je napredoval glede na njegove individualne zmožnosti in skupini prispeval svoj del. Aktivnost je bila učinkovita, prav vsi učenci so izdelali svoj strip, sodelovali v spletnem forumu, sodelovali pri pripravi zvočnih knjig in bili pri tem tudi uspešni. Ves čas je delo otrok spremljal učitelj, učenci so bili med delom samostojni, a hkrati jim je bila nudena podpora. Spoznali so nova orodja in nove programe, ki jih bodo v prihodnje lahko uporabili tudi pri drugih predmetih. Nad svojimi izdelki so bili zelo navdušeni. Pri uporabi programa Lego story visualizer je treba učence podpreti pri uporabi navodil v angleščini, prednost programa je, da so vsi ukazi zelo nazorni in primerni za mlajše učence. Pri zapisu šumnikov načeloma ni težav, razen pri č. Refleksija S potekom dela sem zadovoljna, ravno tako z izdelki otrok. Kot zelo dobro se je izkazalo to, da so učenci delo Vida Pečjaka brali v treh delih. Tako smo lahko bolj natančno obravnavali posamezne dele, se o njih pogovorili in bolj sistematično doživeli samo dogajanje. Več časa smo lahko namenili obravnavi vsebine zgodbe. Zagotovo se bom v prihodnje lotila vsaj enega domačega branja na podoben način. Lego kocke so že same po sebi motivacijsko sredstvo, ravno tako jih pritegnejo delo z računalnikom in drugačne oblike dela od običajnih. Učenci so imeli jasno določen cilj, ki so ga prav vsi uspešno realizirali. Nekateri so si program prenesli na domače računalnike in stripe ustvarjajo tudi doma. Viri in literatura Ahačič, K., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj Ortar, M., … Žveglič, M. (2018). Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf 115 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje Novak, L., Nedeljko, N. (2020). Principi učenja in poučevanja v spodbudnem učnem okolju na razredni stopnji. Razredni pouk, Številka 1, str. 7–12. Pridobljeno s https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/02/RazredniPouk_st1_2020_NR.pdf Redecker, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev. Pridobljeno s https://www.zrss.si/pdf/digcompedu.pdf 116 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 3. del, Primeri iz prakse – 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje