Lelo Hi. iZOAJA FIZKULTHRNA ZVEZA SLOVENIJE Sftev. 14 M a S E C N A r Z H A .1 A NAROČNINA 12 DEN VSAK PONEDELJEK \ .aDiSLJSKl OUdODKi: Dinamo: LevsKi 1;0 (1:0) . Partizan zmagal na Belci Rudar s Krim 3:1 (0;Q) Prvenstvo Amerike v plavanju ____________________J Kje naj iščemo pomoči? V dveh letih obstoja in razvoja naše nove jizkuiture, so se pokazale v nji sami mnoge razveseljive značilnosti. Iz življenja naše fizkullure so zrasli mnogokje novi kadri, polni iniciative, volje po ustvarjanju novih sodobnih elementov in smisla za zdravo /izkulturno delo. Navedemo lahko mnogo takih primerov: fizkulturniki — mladinci iz Tolminskega okraja so organizirali štafete ob priliki volitev na Primorskem in so tako iz oddaljenih vaških krajev dostavljali rezultate volitev v centre. Kaj takega sc ne bi vsakdo spomnit. Mladinka iz Kranjske gore je n. pr. sama sestavila program za akademijo, sestavila točke, naštudirala s tovarišicami celoten program in fizkulturna akademija je v kvalitetnem pogledu dosegla prav dober rezultat. Prav tako je mladinka iz učiteljišča v Ljubljani sestavila sama točke fizkultur-nih plesov in naučila tovarišice za nastop. ki je bil zelo dober. Mladina v Mekinjah v majhni kmečki vasi, kjer šele 4 mesece obstoja (izkulturni aktiv, je ob majhni podpori starejšega fizkulturnika sestavila vaje in naštudirala odlične telovadne točke za vse fizkulturnc oddelke. Ker niso mogli nastopili vsi pionirji, so nastopili dvakrat, vsakokrat z različno izvedbo. In tako bi človek lahko naštel še celo vrsto takih in sličnih primerov, ki so po vrsti vredni hvale. Poleg takih zdravih, za fizkulturo bogatih pojavov, pa hodijo naše osnovne organizacije svojo pot. Prav malo ali pa nič ne posvečajo pažnjo takim nad vse važnim dejstvom, ki vidno rastejo povsod in na vsakem koraku. Vodstvo večine naših fizkutturnih organizacij smatra pri svojem fizkulturnem delu, pri pripravah in izvedbah raznih velikih in malih fiz-kulturnih prireditev, da je treba mlade ljudi samo vključiti v fizkulturnc domove, naučili jih vaj in nič več. Istočasno pa slišimo povsod tarnanje, da kadrov ni, da ni vaditeljskega osnovnega kadra, ki pa dejansko je, ki ga je mnogo in je bogat na incialivnosli, iznajdljivosti in ustvarjalnosti, ki je obdarjenih vsestransko z novimi, lepimi in koristnimi domisleki, kateri popolnoma odgovarjajo naši novi fizkulturi, naši novi družbeni stvarnosti, našim smotrom. Zalo je ena najsvetlejših dolžnosti vodstev naših fizkullurnih organizacij, da obrnejo svojo pozornost na te mlade ustvarjalne sile, ki jih je, kakor rečeno, polno v naših organizacijah. Na le je treba usmerili vso našo orijenlacijo, v njih bomo našli neposredne in direktne pogoje za resničen napredek, v njih se skrivajo zdravi in močni stebri nove fizkullure: voditelji, inštruktorji itd. Ne smejo več pomeniti predmet, na katerem se preizkušajo razne zastarele fizkullurne metode, pa tudi ne samo vaje za prireditve, ki stoje pred nami in ki jih moramo izvesti. Na vsaki strokovni vodni uri, ko vodi-telj-slrokovnjak vadi mladino za prireditve, tekmovanja in nastope, mora vaditelj pritegniti k svojemu vaditeljskemu delu par mladih fizkulturnikov in jih naučiti vodstva vadbe, organizacije tekmovanja, skratka vodilnega strokovnega vodstvenega dela sploh. Naše vadbene strokovne ure morajo potekali v taki obliki. da mladi fizkulturnik ob podpori tako redkih izverbanih vaditeljev vadi svoje tovariše, fizkullurne akademije, nastope in tekmovanja naj potekajo pod vodstvom mladih fizktdlitrnih kadrov. Ce pogledamo vodstva mnogih naših organizacij, bomo opazili da so Ic-ta da- Dve zmagi Partizana v ČSR nad Ostrave 2:1 (2:1) in nad repreientan«® lesina 9:0 (1:0) Letcšnje velikonočne praznike je nogometno moštvo Partizana izrabilo za gostovanje na Češkoslovaškem. Oti številnih ponudb, ki jih je moštvo prejelo, se je odločilo za dve tekmi z rudarskim; moštvi v severni Češki, čeprav je bilo povabljeno tudi v Prago. Ceškj časopis K ude pravo toplo pozdravlja to gesto Partizana poudarjajoč, da je tako Partizan nudil možnost delavcem mest kjer sta bili tekmi odigrani, videti prvorazreden nogomet, kar jim dosodit j na domačih tleh še ni bilo nikdar možno. PARTIZAN JE PREMAGAL MORAVSKO OSTRAVO 2:1 (2:1) Prvo tekmo na svojem dvodnevnem gostovanju na češkoslovaškem je igralo moštvo Partizana z Moravsko Ostravo in zasluženo zmagalo z rezultatom 2:1. če bi njegov napad imel malo več sreče pri streljanju, bi bila razlika v goljh znatno večja. Tekma je bila zanimiva in je potekala v prijateljskem ozračju. Občinstvo je toplo pozdravljalo lepe akcije obeh nasprotnikov. Po pozdravnih govorih in izročitvi daril sta bili odigrani jugoslovanska in češkoslovaška himna.. Moštvi sta prišli na igrišče v naslednjih postavah: Partizan: Nikolič, Brozovič, čolič, Atanackovič, Čajkovski, Palfi, Rupnik, Mihailovič, Jakuš, Bobek, Si-menovski; Moravska Ostrava: šofer, F oblina, Marinčak, Recek, Ratliniee, šiniti-nek (Ramec), Meisner, Bauzek, Kfižak, Pšolka, Dubovsky. Partizan je začel z napadi, ki so se vsi končali z zaključnimi strel, v autu ali v prečki, šele v 17. min. je padel prvi gol. Simonovski in Bobek sta vodila žogo, kj jo je Simonovski poslal v sredo in Mihailovič je iz razdalje 10 m neubranljivo streljal. V 26. min. je padel drugi gol za Partizana. Mihailovič je žogo lepo dodal Bobeku, ki jo je točn0 streljal v gornji kot. Domačini so znižali razliko v 35. min. po desnem krilu Meisnerju. Žoga je bila ubranljiva. D,o odmora je bilo moštvo Partizana v stalni premoči, vendar je napad imel smolo prj streljanju na vrata. V drugem polčasu je domače moštvo zaigralo bolje, toda tudi ta dol igre je minil v premoči gostov. Obe moštvi sta imeli nekaj priložnosti Li it iu-attkimi Nogometno moštvo Centralnega doma JA partizan za spremembo rezultata, vendar jih je spremljala smola in tako se je tekma končala 2:1 za Partizana. Tekmo je sodil Malik iz Ostrave. VISOKA ZMAGA PARTIZANA V ORLOVU Orlov, 6. aprila. Danes je odigral Partizan svojo drugo tekmo v Orlo- vu in sicer proti reprezentanci te-šinske skupine. Dosegel je prepričevalno zmago z rezultatom 9:0 (1:0). Ves čas je bil v absolutni premoči. Gole so dali: Bobek 5, Mihailovič, Janevski, Atanackovič in Čajkovski po enega. Tekmi je prisostvovalo nad 5000 gledalcev. Začel se le pomladanski kros tfelška udeležba tekmovalcev v Beogradu in drugod po IR Srbiji Danes se je začelo v nekaterih republikah tekmovanje v pomladanskem krosu, ki ne bo samo dokaz našega kvantitativnega napredka od lanske prireditve, ampak bo tudi pokazalo, koliko smo napredovali v kvalitativnem pogledu. Tekmovanje bo letos prirejeno tako, da ne bo končano kakor lani v enem samem dnevu, ampak bo trajalo dalje časa i.n ho n. pr. v Ljubljani prirejeno šele 20. Gprila. Kljub temu pa lahko ugotovimo že po prvih poročilih, ki smo jih dobili iz Beograda, da je v LR Srbiji vsaj v množičnem pogledu tekmovanje že prid dan popolnoma uspelo. Beograd, 6. aprila. Ob lepem vremenu je bil danei izveden v Beogradu množični pomladanski kros. Tekmovalci so nastopili na Košutnjaku, Kalimegdanu, Topčiderju in pri Zvezdami. Skupno je sodelovalo okrog 15.000 tekmovalcev. Največje število tekmovalcev je postavila Crvena zvezda na Kalimegdanu, kjer je nastopilo ?č stran od lega, kar se dogaja v njiho-ih društvih in aktivih. Ne vedo, kako 'ela in kaj hoče fizknllurnik — mladi-\ec. mladinka, pionir v fizkulturi, ne edo, da si želi tistega zdravega prijcl-icga fizkullurncga dela, ki bi ga oprav-jali ob vseh danih obstoječih pogojih, {o postaja!« piše n., tabli vrh skale. Začudeno gledaš! Alj na teh skalah? — in vendar, tu bo stala postaja, za to jamči v s,, liška brigada članj zagrebške brigade delajo na. sip že blizu Doboja. Sredi trase stoje maje bosanske hišice. Tod,, to ni zapreka, »Tu bo nasip!« piše na tabli sredi njive. In bo, zato bodo zgradi!, še lepše, prostornejše hiše na drugi strani ceste. Postavili jih bodo mladinci zagrebške brigade. Blizu most;, v Doboju sta se dva buldožerja zagrizla v kup zemlje. Vedita jih mladinca, ki sta šele nedavno z lepim uspehom dokončala buldožer-ki tečaj. S sigurno roko vodita stroja, ki rineta zemljo pred oboj. Na Vrandoku v *une!u enakomerno pojejo vrtalni stroji. Trda skala se lomi. Skoz, ta hrib, skozi te ogromne pečine bo tekla proga. Ravno proti Sarajevu, je cilj mladine — ovire, ki se stavijajo na pota padajo. Kdo bi se ustavil ogromni sili 35.000 mladincev jn mladink I. izmene? Maršal Tito je dejal mladini Jugoslavije: »Izgradite progo ša. mac—Sarajevo!« Vsa mladina Jugoslavije je odgovorila: »Hočemo!« Danes to svojo obljubo izpolnjuje, zato ni pred njimj ovjr, katere ne bi mogli premostiti. Dali so obljubo ljubljenemu maršalu — in ta obljuba jim je sveta, ta obljuba je napisana v njih srcih, a obljuba stoji na vseh parolah, beoedah brigadirjev vsake brigade, ta obljuba je skrita v tabli z napisom: »Tu bo postaja«, »Tu bo usek«, »Tu bo nasip«, »Tu bo most«, »Tu bo predor«. In če po gJedaš člane brigad, ki danes juri-šajo na Mladinski progi, tedaj si siguren, da bo tako. LENART Po sklepih zadnje skupščine FZS je okrožni fizkulturni odbor v Celju resno pristopil k izvedbi reorganizacije organov FZS v območju svojega okrožja. V mesecu februarju je na sejah sekretarijata in plenuma podrobno razpravljal o vseh problemih, ki se pojavljajo s postavitvijo okraja:h odborov. Na te seje je povabil tudi predstavnike OLG in okrajnih odborov OF, sindikatov in LMS, Iti so po vsestranskem pregledu stanja na terenu s svojimi tehtnimi predlogi in stvarno pomočjo mnogo doprinesli k reševanju prodstoj'eče reorganizacije. Največji delež pri pripravih za okrajne skupščine imajo pač OLO in odbori OF, ki so s svojo konkretno pomočjo omogoč-ili obstoj in vzdrževanje novih fizkulturnih organov. S tem svojim delom je naša ljudska oblast ponovno potrdila, da ima veliko razumevanje za fjzkullurno gibanje in mu daje na razpolago vsa razpoložljiva sredstva za nie.n široki razmah. Okrajne fizkulturne skupščine se vrše v času, ko stojijo fizkulturne organizacije pred velikimi nalogami. Ker je naša lizkulturna ljudska in demokratična, ker ji naše oblasti dajejo vse možnosti za čim večji razmah,'je jasno, da mora obratno naša fizkultura — poedinei in posamezne organizacije — smatrati splošnoljudske naloge za svoje naloge. Izvedba gospodarskega načrta, skrb za dvig zdravja in obrambne moči naših narodov. skrb za pravilno vzgojo našega ljudstva so v glavnem tud: naloge naših organizacij. Vsled tega bodo okrajne fizkulturne skupščine, ki se vršijo časovno s zelo važnem razvojnem obdobju zgodovine naših narodov upoštevale vse te momente, prevzemale nase obveze, ki bodo s svojo izpopolnitvijo dejansko mnogo pripomogle pr.i izvedbi gornjih nalog. Okrajna fizkulturna skupščina v Trbovljah ie s svojimi sklepi — postaviti v mladinske brigade za progo Šamac—Sarajevo strokovne tizkultur-ne vaditelje, opremili brigade s športnimi potrebščinami, pridobiti novih 1000 tekmovalcev za fizkulturni znak, izvesti vaditeljske tečaje po društvih, ustanovah nove fizkulturne aktive, društva in krožke »Tehnika in šport«, šofersko šolo. tečaj za fotoamaterje, gradnje fizkulturnih objektov itd- — nazorno pokazala, da se tizkulturniki in fizkulturne organizacije revirskega okraja v polni meri zavedajo splošnih nalog, prod katere nas danes postavlja naša ljudska oblast. Gotovo ie. da bodo tudi ostali okraji cel iškega okrožja, kier ie moč fizkulturnih organizacij morila šibkejša, prevzemali nase podobne obveze in s svoiim bodočim delom, kjer bodo v lesnih stikih s svojimi osnovni mi edini ca mi, mnogo pripomogli uspešnejšemu raz-širieniu fizkullurne organizacije med naiširše množice. Delo okrožnega fiz.kulturneg.i odbora bo s postavilvijo okrajnih odborov stopilo v zadnje obdobje. Nekaj časa bo potrebno dajati novim organom še vso potrebno podboro in pomoč pri njihovem delu, dokler ne bodo v vseh pogledih zadostili potrebam in nalogam, ki se postavljajo pred okrajne odbore in se prepričali o njihovi samobitnosti Karel Jug. V Šibeniku grade stadion V Šibeniku doslej ni bilo primernega športnega igrišča. Položaj je tem težji, ker v Šibeniku, kakor tudj v večini primorskih mest ni ravnih in uporabnh zemlj-šč, kjer bi se lahko gradila športna igrišča. Ta problem delovno ljudstvo Šibenika rešuje po-žr vovalno in predano. V samem kr. šu jn kamnu gradijo športno igrišče. Teren je bjl valovit, brez zemlje in poln kamnov, ki jih je bilo treba najpreje izkopati, na posameznih mestih pa celo razstreljevati živo skalo, ednašatj kamne, navažatj zemljo in planirati teren. ŠAR PLANINA JE NAVDUŠILA NAŠE SMUČARJE Popova šapka bo postala v nekaj letih moderna smučarska postojanka Pogled na prizorišče letošnjega državnega prvenstva na Popovi šapki; pikčasta črta označuje slalom članic, črtkana dopoldanski slalom članov, pikčasto-črtkana popoldanski slalom članov in dolga neprekinjena črta del proge v smuku za člane glm morda ne bo mogoče nastopiti. Kot vsa tekmovanja v smučanju, ki se ocenjujejo tudi po moštvih je bil v smuku sledeči vrstni red (moštva sestoje iz 4 članov): Kot vsa tekmovanja v smučanju, ki se ocenjujejo tud; po moštvih je bil v smuku sledeči vrstni red (moštva sestoje iz 4 članov); minut 1. J. Gregorčič, Jesenice 13:46.6 2. F. D. Tržič 14:18.8 3. GOJA Partizan 14:20.6 4. FD Kladiv ar, Celje 18:54.5 5. FD Enotnost, Ljubi j. 20:22.4 Za slalom ter kombinacijo še nimamo rezultatov in zaradi tega ne moremo podati pregleda. Rezultati mladinskega prvenstva v smuku (po trije tekmovalci, so naslednji: minut 1. FD Tržič 8:38.4 2. FD Kladivar, Celje 10:56.8 3. FD Gregorčič, Jesenice 11:29.2 4. FD Kranjska gora 11:30.5 5. FD Dinamo, Zagreb 12:57.2 6. FD Enotnost, Ljublj. 13:25.4 Tekme je izvedel FISAM. Tehnični vodja Gogo Popovski je stavil sicer vse sile in znanje na razpolago, rav. že lansko leto je bila določena šar Teren; na Popovi šapki so idealni no tako tudi drugi funkcionarj; iz Makedonska mladina je priredila smučarskim tekmovalcem za državno prvenstvo topel sprejem v vasi Lisa«. hodnje leto tako tekmovanje, ki bo Imelo značaj našega Triglavskega smuka. Ob zaključku tekmovanja, ki je bilo v Skoplju, je FISAM priredil v oficirskem domu svečano kosilo, popoldne pa je bila v mestnem gleda, lišču svečana fizkulturna akademija in razdelitev nagrad. Zmagovalci so prejeli lična narodna dela in diplome. Makedonci imajo za bodočnost velike načrte. Tako je n. pr. predvidena vzpenjača na smučišča okoli do- planina kot kraj ta izvedbo državne, za smučanje, kakršnih pri nas pri- Srbije, vendar niso bili kos tako ve- ma. Zgradili bodo lastno elektrarno ga prvenstva v alpski kombinaciji, manjkuje oziroma jih splch ni. Vse likim in pomembnim prireditvam. In vodovod, napravilj avtomobilsko Makedonci, katerim je bila poverje. je odprto in daleč pregledno, zaradi Tekmam so prisostvovali sekretar cesto do vasi Lisac, od koder je samo na izvedba', so se temeljito pripravili t ga proga n; zahtevala, razen predsedstva vlade LRM Georgev Ge. eno uro peš do doma. V vasi imaš in pokazaili' veliko voljo do dela. Rav- osnovnega dosti tehničnega znanja. orgijev-Dean, ki je obenem tudi pred. stalno na razpolago konje In lahko no tako so se pripravljala tudi naša Bolj kot tehnika je odločevala maža sednik komisije. »Tehnika in šport«, prijahaš do koče oz. bodočega hotela, fizkulturna društva in tekmovalci. Za in zaradi tega sem mnenja, da je bi- nadalje minister dela Kiril Petrušev, Za vse te investicije imajo že 10 mi-nas Slove ce je bilo še prav posebno la proga za smuk za državno prvem predsednik FISAM-a minister financ lijonov dinarjev kredita. Pozornost, zanimivo spoznati nove terene in kra. stvo prelahka. Bilanca treninga in Dare Džambas, predsednik sindika- ki j0 polagajo v tujski promet je je naše domovine šara nas je očara, tekmovanja je nekako tale: zaradi tov Strahil Gigov, podpredsednik vsega spoštovanja vredna. V nedeljo, la že iz vlaka, ko smo se bližali menjajočega se snega in odprtega FISAM-a Dimče Belovski, predsed- ko je bil tako rekoč prost dan, so Skoplju, smo gledali ta skoraj 100 terena, na katerem je dober tekmo- nik glavnega odbora omladine, pod- nam dali na razpolago avtobus, ki km dolgi gorski masiv. Po kratkem valeč razvil hitrost do 8C km na uro, polkovnik Knebl, pomočnik koman- nas je vozil skozi Gostivar do Ohrid, odmoru v Skoplju smo se odpeljali v se je zlomilo 36 parov smuči,'7 tek- danta Armije itd. skega jezera k Sv. Naumu in nazaj treh avtobusih v Tetovo. Prtljage movalcev si je zvilo noge, 2 zlomila, Prvotno je bilo predvideno za ne- preko Bitolja v Skoplje. Videli smo smo imeli za cel kamion, za prenos ter se je popraskalo precej nosov, deljo še eno tekmovanje in sicer šar- vso krasoto Makedonije in moram pa so bili že pripravljeni’ osli in ko- škoda, k; so jo utrpeli tekmovalci in planinski smuk, ki pa je moral za- reči, da je Makedonija lepa in nanj! ki so prišli skoraj do doma na društva, je precejšnja. Pred seboj radi tehničnih zaprek izostati. Skle. predna dežela. Popovi šabki, ki leži okoli 1700 m imamo še Triglavski smuk in mno- njeno je bilo, da priredi FISAM pri-visoko. Dom je sicer precej velik, ni _____________________________________________________________________—--------------— Stanc Predalič. pa še do,grajen. Vsega skupaj nas je prenočevalo v eni sami zgradbi nekaj več kot 250 tekmovalcev in funkcionarjev. Iz Slovenije naa je bilo 72 članov, članic in mladincev. Prvič v letošnji zimski sezoni so se zbrali vsi tekmovalci, ki kaj pomenijo. Tako so se udeležili prvenstva tekmovalci iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvateke, Makedonije in Sloveni šHEH® Dirkalni avto MG 750 ccm dosegel 256 km na uro nicah ter se končno vendar pojavijo, morda v drugi obliki, tudi na normalnem civilnem avtomobilu. Ce pregledamo ves razvoj vozil od lesenega voza do avtomobila in če opazujemo, kaj vse se je na navadnem avtomobilu izpremenilo, na pr. od leta 1920., opazimo ogromno izboljšanj, ki imajo svoj izvor v rekordnih vozilih in HERKULVENS NI USPEL neprestanim izboljševanjem in o ve- j,: da a, Bledu « priUKi S" U “SS u državnega prvenstva v teku in za rekord tudi Holandčan Herkulvens s ša reklama, za konstrukterja zaslu- Povsod opazimo, da je šlo za izko-klasično kombinacijo nismo opazili 3™^ vozom M. G. kategorije 1100 žek, za vozača Pa v večini prime- ristitev zadnje možnosU motorne teh-istega zadovoljivega odziva, upamo CCm z mirujočim startom in sicer na rov samo finančna žrtev ter na dru- nike - eksplozivnih motorjev - v pa, da bo prihodnje leto tudi v kLa- razdalji 1 lun in na 1 miljo, ki ju je & strani veselje nad uspehom. Vse rekordnih vozilih. V lovskih letalih sičnih disciplinah enak odziv kot je lmel dosedaj Anglež Appleton z vo. to Ima praktičen pomen pri izdelavi so se že popolnoma obnesli in se zato bil letos za smuk in slalom. ZOm Rilev s hitrostjo 132 1 km na boljših civilnih avtomobilov, čeprav začenjajo uporabljati tudi pri potm- Istočasno z državnim prvenstvom Uro in 146,9 km na uro. Holandčan »e od rekordnega tipa avtomobilov ških letalih. Znani dirkač Campbell, je bil izveden tudi balkanski šampio- se je dvakrat približal temu rekordu tako razlikujejo kot protitankovski ki je dosegel mnogo športnih uspe. nat, katerega so se udeležili Bolgari, z-a 2-3 sekunde, potem pa se mu je top od lovske puške. hov in svetovnih rekordov v hitrosti, Madžari, Romuni in ml. Med moštvi pretresla bencinska cev in Herkuly- J Tehnična spoznanja, ki se tu pri. se namerava sedaj pcsluŽLti efeplo. smo sicer sigurno osvojili prvo me. ens je opustil nadaljnje poizkuse. Da dobivajo, se zbirajo, ocenjujejo, ob- zivnega motorja tudi na čolnu s kasto, toda ne smemo podcenjevati dru- bi izboljšal sposobnost stroja, bo po. delujejo, preizkušajo v laboratorijih, terun namerava Izboljšati svetovni gih ekip. Madžarom, ki pred vojno rabil prihodnjič boljši kompresor, v konstrukcijskih pisarnah m delav- le or . (Konec) niso dosti pomenili, se pozna eno- Gardner pa mu bo posodil lažja pred-ir.esečni trening v Arlbergu in Kitz- nja kolesa s posebnimi pnevmatikami, btihlu, kjer so se posluževali žičnih Iz tega je razvidno, kakšne važnosti je vsak del pri avtomobilu in koliko skrbi povzročajo poizkusi rušenja rekordov. Ne gre torej samo za pogum, ampak je treba tudi temeljitega študija, pridnega dela in poizkusov. Na sliki vidite lepo risbo rekordnega voza, na kateri so vidni tudi vsi notranji deli. Iz ohišja gleda vozaču samo glava, ki j,e zavarovana z aerodinamično oblikovanim oknom. Tudi spodaj je voz pokrit, da ne bi neravna ploskev zvečevala zračnega odpora. Voz tehta samo 750 kg, kar je dokaz, da se je računalo z vsakim dkg. KAKŠNA JE PRAKTIČNA VREDNOST TEGA REKORDA? Marsikdo se bo najbrže vprašal, Pogled v drob Gardnerjevega dirkalnega avtomobila m® Hladnik Damjan bo v prihodnjih kakšna je praktična vrednost tega letih eden cd kandidatov za držav- rekorda? V prvi vrsti gre za triumf »ega prvaka v slalomu. Letos je bil človeške sposobnosti in za nadaljnjo peti stopnjo v stalnem boju človeštva za KROS JE MASOVNA PRIREDITEV, NE SME PA BITI SAMO MANIFESTATIVNA, AMPAK MASOVNA PO ŠTEVILU PRAVILNO PRIPRAVLJENIH TEKMOVALCEV! PRIPRAVE ŠVICARSKIH TELOVADCEV ZA OLIMPIJSKE IGRE milno še v tem, da primanjkuje prometnih zvez. Tečajniki so peš prepotovali na smučeh nad 100 km, predno so prispeli na cilj. To dolgo pot so . ... prehodili v dveh dneh in to navzlic Švicarski orodni telovadci «lo- dosegel 45,40 točk. Dvoboju, ki se je (Italija) -36,40 točk; 8. IVrego (Ita- temu ^ je lnecj njjn,i ce]0 nekaj ve kot eni izmed najboljših na vršil v dvorani, je prisostvovalo lija) 36,23 točk; 9. Natale (Italija) Swiming Timesa«, kjer je bila objavljena. V ostalem pa lahko služi za V preteklosti fizkultura v Črni gori ni imela pogojev za uspešen razvoj in napredek. Danes je to drugače. Z vsestrano podporo oblasti se tudi v tem delu Jugoslavije postopoma vse-bolj uveljavlja fizkulturno gibanje. Vsekakor je množično udejstvovanje zvezano z nekaterimi težavami, ker primanjkuje telovadnih prostorov in urejenih igrišč. V tem pogledu ima Fizkulturna zveza črne gore velike o dosež.enih uspehih! NOGOMETNA TEKMA SFD KLADIV ARI. : FD LAŠKO 3:1 Preteklo nedeljo je bila v Laškem prvorazredna nogometna tekma med rutiniranim moštvom SFD Kladiva! Švicarski telovadci, slikani med tekmo s Francijo. Zgoraj sta Schiir. ^ ^ ^ ______ man n in Frei, nato v sredi Reusch, nato Stalder in F. Lehman, v sredi 'kakšen pregled imajo drugod spodaj Bach in čisto spodaj VV. Lehmann in Adatte SLOVENSKI FIZKULTURN1KI VODIJO TEČAJ V ČRN1I GORI Fizkulturna zveza črne gore je ------ pred kratkim izvedla v pogorju Dur- in moštvom FD Laško. Kljub vsem mitorja smučarski tečaj, ki ga je vo- naporom ter dobil volji igralcev, so dil smučarski učitelj Milan Merhar morali domači kloniti, posebno v iz Ljubljane. Tečaj je trajal 16 dni drugi polovici igre. Kladivar je imel in je najlepše uspel. Po izjavi tečajni- dobro sestavljeno moštvo iz igrat-kov je smučanje tu že zajelo dobršen cev bivšega FD Celja ter FD Olim-krog mladine. Sedaj, ko so najboljši pa, tako da se je opazilo, da so celj. prejeli na tečaju osnovne pojme o si- skl nogometaši z združitvijo obeh stematičnem urjenju, bo mnogim društev precej pridobili. Sodnik šu-kmalu omogočeno, da spoznajo le- bic je sodil tekmo slabo, poto bele opojnosti, kajti vsi udeleženci bodo v prihodnji zimi sodelovali kot smučarski učitelji, ali kot vodje tečajev. Smučarski tereni so tu povsod, posebno pa še v Durmitorju, odlični. Lahko celo trdimo, da zimska narava v tem pogorju prekaša najlepše predele v Sloveniji. Edina težava je tre- DRAGOCENI NAUKI ZA NAŠE SMUČARJE Največ novosti je bilo v smuku In slalomu. Nove vrste smuči (Nadaljevanje.) Najbolj dragoceni so bili nauki, ki smo jih prejeli v smuku in slalomu. Najprej smo se seveda zanimali, kako in kje vežbajo naši stari konkurenti Cehi, Madžari, Bolgari in drugi. Cehi so se vežbali v St. Antonu v Avstriji od začetka decembra dalje, čeprav imajo tudi sami doma žičnice. Ker pa je proga v S'l. Antonu poznano težka, so si raje izbrali Avstrijo za vežbanje. Madžari so vežbali okrog 2 meseca v Švici. Prav tako so Poljaki na veliki višini. Z zaskrbljenostjo smo si morali priznati, da so tako Ce- hi napravili v enem letu velik napredek v krmarjenju smuka, bo potrebno, da vežba naša reprezentanca čim več slalom po razritem terenu. Tekmovalci, ki stalno vežbajo po lepi progi, niso sposobni, da uspešno krmarijo slalom čez luknje. Nasprotno pa tekmovalec, ki mnogo vežba slalom po težkem terenu, lahko doseže še celo izreden uspeh v slalomu, čeprav ima visoko številko na startu. To bi bil prvi zaključek o slalomu. Drugi zaključek: Ker je bila strmina za slalom v St. Moritzu izredna, bo treba vežbati hi, Madžari kot Poljaki in Bolgari napravili velik skok naprej in da so nas prehiteli. Vedeli pa smo, da nimajo tiste stare, mednarodne rutine, kot je to pri nas. Zato se je n. pr. v St. Moritzu vrinil v smuku samo en Ceh pred nas, v slalomu prav tako samo eden, v kombinaciji pa so bili za nami. Toda kljub temu moramo priznali, da so boljši od nas. V smuku v Cham»nixu ni bilo tako kot v St. Moritzu, tu ni odločala zmago maža, kajti proga v St. Moritzu je bila zelo lahka. V Chamonixu pa je proga težka in sta se plasirala dva Ceha v kombinaciji pred nas. Poljaki, Madžari, Cileanci in Belgijci pa so bili za nami. Zaradi izrednega treninga, ki jim ga omogoča žičnica, je razlika med vodečimi tekmovalci v smuku in med nami precejšnja, toda manjša kot je bila med vojno. Naši tekmovalci so se držali nekako 40—50 sekund za nap žičnica v Davosu v Švici smuči. Tudi mi se lahko zahvalimo našemu vodstvu, da nas je pravočasno oskrbelo s temi izredno hitrimi, najnovejšimi smučmi. Francozi imajo poleg tega še svoj izdelek »Dinamiec smuči, ki imajo prav tako podlogo iz trdega gumija, so v krivini 1 cm debele, v sredini pod 2 em, na koncu pa zopet 1 cm. Širina pa je nekako v razmerju 9—7 centimetrov. Nekateri tekmovalci imajo za ledeno progo pomaknjene robnike do 1 mm navzven. Vse te nove iznajdbe streme za tem, da čimbolj povečajo hitrost in sigurnost krmarjenja. Slalom v St. Moritzu ho za olimpijado izpeljan na isti progi kol je bil za tekmo za »Beli trake. KAKO SE MORAMO PRIPRAVLJATI ZA OLIMPIJSKE IGRE Na tekmovanju za »Beli trake smo morali krmariti zaradi slabega uspeha v smuku po zelo zluknjand progi. Ker v danih razmerah ni možno, da naše olimpijsko moštvo v slalomu na zelo strmih in dolgih pobočjih. Tretji zaključek: Ce hočemo vsaj deloma uspešno konkurirali svetovnim mojstrom^ v smuku, je nujno, da si zgradimo ^žičnico ali pa, da gre olimpijsko moštvo vsaj 6 tednov pred tekmovanjem v inozemstvo. Računati moramo, da vežbajo vse reprezentance na terenih z žičnico. Kako izgloda razmerje vežbanja s hojo proti vežbanju z uporabo žičnice. naj služi sledeči primer: V B tednih smo v Črnem vrhu pre-krmarili poleg slaloma še okoli 10-krat progo v smuku. To se pravi, v 3 tednih 20 km. V tem času je krmaril Bolgar dr. Madjar tekmovalno progo v Chamonixu vsak dan G krat z uporabo žičnice. To znaša skupno 140 km v 3 tednih, torej 20 km proti 140 km! In pri tem še razmeroma dosti težjo in daljšo progo. Francoza, ki so kot ekipa danes na prvem mestu na svelu, imajo pozimi v gosieh Cileance zato, da bodo, ko je v Evropi poletje, vežbali v Čilu v visokih,Andih. Tako ne bo francosko^ moštvo to sezono prišlo iz forme, pač pa se bo še izpopolnjevalo do olimpijskih iger Avstrijci bodo poslali svoje olimpijske kandidate na trening na Veliki Zvonar, kjer bodo v taborišču preko vsega poletja. Ravno tako bodo tudi Švicarji vežbali neprestano. Vsi ti pa ne bodo pešačili pri svojem vežbanju temveč se vozili na žičnicah. Tn s ta ko izurjenimi se bomo morali pomeriti na olimpijadi! Potrebno je torej, da tudi mi storimo vse, kar ie v naših močeh, da dvignemo formo naših tekmovalcev na potrebno višino za olimpijske tekme. • Ciril Praček četnik preskočil 3.40 m. Za dalj se bo Lenertu pridružil deseteroborec Rebula, ki je že lani skakal preko 6.70 m jn je že sedaj v dobri kondiciji. Zelo dobro se počuti tudi Vukovič, k, z lahkoto skače v trenerki blizu 180 cm. METALCI SO NAJBOLJŠI V DRŽAVI Odkritja lanskega armijskega zleta: Vujačič, Dangubič in Sušič so so preko zime izpopolnili v tehniki, ta>-ko da uspeh gotovo ne bo izostal. G-ubijan je s solidnim treningom dosti napredoval in že na prvih treningih metal kladivo okrog 50 m. Sam pravi, da sl je postavil za cilj znamko 55 m in upa, da mu r>o uspelo. Pričaikovati je, da bodo zgoraj omenjeni atleti obdržali tudi to leto primat v disciplinah, kj so Daš v vojski najbolj popularne. KAJ PRAVI NAŠ NAJBOLJŠI LAHKOATLET ŽERJAL? Na vprašanje, ali bo letos dosegel v disku daljino 50 m, je dal Žerjal sledečo izjavo: »Lanj nisem imel zimskega treninga, pa sem moral zato pomanjkanje tehnike nadoknaditi z močjo. To zimo sem pridno vežbal v dvorani in mnogo pridobit na prožnosti in brzin; ter znatno iz. boljšal tehniko, še sedaj treniram dvakrat tedensko v telovadnici, kjer dvigujem uteži, vežbam s kiji jn skačem preko vrvice. Na tretjem treningu sem vrgel disk že preko 47 m. že na prvem tekmovanju mislim zrušiti državni rekord in se uvrstiti med šesterico najboljših metalcev diska v Evropi. Trenutno Lahkoatleti CDJA Partizana trenirajo v Novem Sadu Danilo žerja! obljublja, da bo vrgel disk čez 50 m boljšimi, včasih je. bila ta razlika na lažjih progah preko 1 min. Sistematično vežbanje v jeseni in trening na Črnem vrhu je le nekoliko pripomogel k uspehu. Oprema igra danes bolj in bolj vidno vlogo. Švicarji in Francozi imajo v glavnem 2 vrsti smuči. Eua vrsta ima na drsni ploskvi pod-lofgo iz trdega gumija. Te smuči so zaradi tega izredno gladke. Druga vrsta smuči pa ima podlogo izjm-pregniranega platna. Tudi te smuči so izredno gladke. Tekmovalci se poslužujem v glavnem samo teh 2 vrst Z velikim veseljem so vsi športniki. zlasti lahkoatleti Vojvodine sprejeli vest, da bo šola za učitelje masovne fizkulture v JA izvedla svoj pomladanski trening v Novem Sadu. Ker prostorj za novo šolsko poslopje v Beogradu še niso urejeni, je vodstvo šole odločilo, da se vse delo prenese v Novi Sad. Vsako dopoldne poslušajo lahkoatleti predavanja iz vseh važnejših predmetov fizkulture, pa tudi peša-dijsko vežbanje In streljanje sta vključena v učni načrt. Predvideno je tudi polaganje sodniških izpitov iz vseh važnejših športnih panog. Popoldne se od tretje ure dalje vrše treningi in to zaenkrat samo na travi. Vsi atleti mnogo vežbajo krožni slog teka in pokazal; so že viden napredek. Mehka ravan je zlasti idealna za pridobivanje prožnosti, ki bo mnogim popravila rezultate. Vsi član; ekipe trenirajo sistematično po predvidenem programu, tako da bodo za najvažnejša tekmovanja v najboljši formi. DOLGOPROGAŠI IN SREDNJE-PROGAŠI V ekipi so najmočneje zastopani tekači, ki bodo letos poskrbel; za marsikatero presenečenje. Zlasti se po lahkotnosti teka odlikujeta Stefanovič ki Ceraj, ki sta že v dobil formi. Pričakovat; je, da se bosta na državnem prvenstvu v krosu najbolje plasirala* Tudi ostali, ki so lan. sko leto šele začel; nastopati (Pavlovič, Kanc, Bašič), bodo trd oreh najboljšim srednjeprogašem v državi. Vsem se pozna sistematično zimsko vežbanje v telovadnici pa tudi smučanje je vsakemu razvilo in ojačilo dihalne organe in gornji del trupa. KAKŠNI SO IŽGLEDI SPRINTERJEV ? Tudi sprinterji upajo na dobre rezultate, ker imajo za seboj temeljit ziimskj trening. Radulovič bo to leto pomeril svoje moči tud; na 800 m, Račič pa na 400 m. Pričakovat; je, da bo Sabolovič na 400 m premagal kritično znamko 50 sekund in popravil stari državn; rekord. Na najkrajših progah bosta to leto tekmovala Relja ;n Stefanovič Aca, ki služita svoj redn; kadrovski rok, a se bosta v kratkem pridružila ekipi in začela s skupnim treningom. Za obe štafeti 4 X 100 m in 4 X 400 m bo dovolj izbire in gotovo se bo na državnem prvenstvu razvita ostra borba za prva mesta. SKAKALO! OB PALICI, V DALJINO IN VIŠINO Zimski trening je gotovo največ koristil tekmovalcem tehničnih disciplin. Orodna telovadba, vrv, talna gimnastika in razn; skoki so pomagali tekmovalcem do ojačanja mišičevja in izboljšanja sloga. Lenertu bo v skokih cb palici konkuriral mladi Dušanovič, ki je lani kot za- Državnl prvak in rekorder ter balkanski prvak Danilo Žerjal (CDJA Partizan) vadim največ tehniko in čutim, da m; je stabilnost v obratu mnogo boljša, okret pa hitrejši kot lansko leto. Vežbam tudi sprint, skačem v višjno, troskok in skok v dalj, oboje samo z mesta, za krepitev nog in za gibčnost telesa. Met krogle mislim popolnoma opustiti, a onim metalcem, ki mečejo disk’ in kroglo svetujem, da ne trenirajo obeh disciplin isti dan, ampak vsako posebej. Prepričan sem, da bodo vsa moja prizadevanja rodila uspeh in da mi bo še to leto poletel disk preko 50 m. Predvsem bom izkoristil letošnjo sezono za pripravljanje na olimpijske igre,-:kjer se moram uvrstiti med finaliste, želim si samo še izkušenega trenerja, k; mi bo odpravil majhne napake ia moje obljube se bodo potem še si-gurneje Izpolnile.« M. R. Mladina aktiva ljubljanske klavnice se pripravlja za kros Partizan Zmagovalec turnirja Sla Rele! V nadaljevanju medmestnega turnirja košarkarjev na Reki so bili prejšnjo nedeljo doseženi naslednji rezultalli moških ekip: Novi Sad: Zrenjanin 16:8, RekaiBeograd 17:10, Trst:Partizan 19:10; ženske ekipe; Ljubljana:Novi Sad 6:4, Trst-Beo-grad 10:3. V ponedeljek so bile naslednje V četrtek popoldne je bilo odigrano II. kolo finalnih medmestnih tekem v košarki, in sicer samo med moškimi ekipami. V prvi ekipi je reprezentanca Beograda premagala ekipo Trsta z 31:18 (12:5). Igra je bila v glavnem enau kovredna, toda Beograjčani so bili boljši pri metanju na koš. V drugi tekme moških ekip: Trst:Titograd tekmi je reprezentanca Zadra zaslu- 12:4 (4:2), Beograd:Skoplje 15:11 ženo premagala Novi Sad po zelo lepi (5:5), Partizan:Zagreu 28:11 (20:7), igri z rezultatom 28:17 (14:6). Tretja Reka:Zrenjanin 18:7 (8:2); ženske feknia med Partizanom in Reko je Na levi Jaka Gorjanc, na desni njegovi gojenci med treningom za pomladanski kros ekipe: Ljubljana : Zrenjanin (20:0), Trst: Split 6:5 (4:0), grad : Zagreb 16:2 (10:0), Reka 20;3 nudila eno najbolj razburljivih borb Beo- na turnirju. V prvem polčasu je vodil Partizan z 12:2, toda ekipa Reke je NaSejca najstarejšega Se aktivnega Športnika Jako Gorjanca pozna malodane \sa športna Ljubljana. V športu dela že od zgodnje mladosti in je kljub svojim 72 letom še vedno mladeniško živahen športni organizator. Predvsem je znan kolesarjem in motoristom. Saj je še kot mladenič aktivno tekmoval na vseh tedanjih dirkah In bil tudi več let zaporedoma prvak. Kasneje se je ves predal organizaciji te njemu najbolj priljubljene športne panoge. Že v zrelih letih svojega športnega udejstvovanja se je priključil šc lahkoatletskim sodnikom kot dasomerilec — navadno z dvema štoparicama — In je bila na mnogih tekmah njegova markantna pojava že skoro nepogrešljiva. Tak je ostal tudi po osvoboditvi, četudi ga seveda že uspešno na* domešča vrsta mlajših moči. Prav sedaj pred pričetkom nove atletske sezone nam je naš neumorni Jaka Gorjanc pripravil novo presenečenje. V slučajnem pogovoru smo izvedeli, da je naš Jaka dober mesec nameščen na mestni klavnici in da kot star športni organizator že pridno trenira aktiv mesarskih pomočnikov in vajencev in jih pripravlja za tekmovanje v pomladanskem krosu* ki bo v Ljubljani 20. t. in. Veseli nad to novico smo poiskali našega Jako Gorjanca, da od njega samega poizvemo, kako in kaj je s tem aktivom na klavnici? »Tov. Jaka, kaj je res, da imate na klavnici fizkulturni aktiv, ki že trenira za pomladanski kros?« »Seveda je res, pa menda ni kaj zato narobe? Veste, saj se pri tem točno držimo navodil, ki jih je za kros izdala FZS. In že izvleče listnico ter hiti kazati izrezke iz časopisov, predvsem iz »Poleta« in mi istočasno pokaže še skico njihovega tekališča na sejmišču pri klavnici, ki je dolgo približno 400 m. Opazil sem tudi, da ima napisana vsa navodila za treninge in pripravljeno objavo za novo številko sten-časa. Nenadoma se spomni, zakaj se tako podrobno zanimam za ta njegov aktiv? Pojasnim mu, da bi rad nekaj napisal za »Polet«, kar naj bi bilo tudi v spodbudo drugim aktivom, ki se enako kot klavniŠki pripravljajo za pomladanski kros. Ko mu še povem, da bi rad dobil tudi kak posnetek o tej njegovi fizkulturni družini, se razveseli kot pomlajen: »O, to bodo fantje veseli In ponosni, če bodo prišli v »Polet«. Prepričan sem, da jim bo to dalo novega poleta pri njihovi vnemi za fizkulturo-« »Koliko pa jih že imate v aktivu? In kakšen material se obeta?« — »Do sedaj smo imeli že tri skupne treninge in jih pride takole okoli 3». Upam pa, da bomo v kratkem utegnili število podvojiti. Do samega krosa bomo opravili vsaj predpisanih 7 treningov, tako da ne bodo prišli na tekmo nepripravljeni. O materialu je sedaj še težko kaj reči, je pa v glavnem dober. Vajence bomo predvsem vključili v lahko atletiko in se mislimo že v kratkem navezati na eno večjih društev v mestu. Zelo bi radi, če bi prihajal vodit treninge kak strokovnjak. Zato pač nimamo moči, jaz sam sem pa le bolj za organizacijo. Zanimalo vas bo, da se približno 15 mesarskih pomočnikov zelo zanima za rokoborbo in dviganje uteži. Da jim čimprej omogočimo treninge, že mislimo na nabavo lastnih blazin in tudi uteži si bomo napravili sami, če nam od Zveze pošljejo pravilna navodila. Ker se ena skupina živahno zanima za kolesarstvo, bom kasneje vodstvo prevzel jaz, pravi tov. Jaka, dočim bodo ostale skupine prevzeli mlajši tovariši. Le za kros sem se kar sam lotil organizacije, da sploh nekaj začnemo. Sedaj, ko se že kaže. veliko za-nii^hije za vso stvar, bo šlo že dosti laže, posebno še, ker mi je med tem uspelo tudi za organizacijo pridobiti iz njihovih vrst nekaj novih sodelavcev.« Dalj ko je tekel najin pomenek, živahnejši je postajal naš simpatični organizator Jaka. Izgleda, da se je dobro vživel v novo okolje in sem kasneje oparil a O ■ ...... ti 1 - 11 ^ n 4 1 da je le prav, če kažejo toliko zdrave samoiniciative, seveda pa je na drugi strani potrebno, da se čimprej povežejo z najbližjim društvom in tja redno javljajo poročila o svojem delu. Potolažil sem ga tudi glede tega, da gojijo fizkulturo zaenkrat še bolj primitivno. Ker se le težko odtrgajo od napornega dela, trenirajo večinoma oblečeni, kakršni so pri delu, delajo pa že načrte, kako si bodo kasneje nabavili tudi opremo. Glede povezave z društvom !n pošiljanja poročil sem mu še svetoval, naj ta poročila ne bodo dolgovezna ali razvlečena, važnejše je. da so redna in da sploh pridejo do višjih forumov. Četudi ni aktiv mesarskih vajencev in pomočnikov ljubljanske klavnice edini, ki se je s tolikšno vnemo lotil vadbe za pomladanski kros, nam vseeno lahko služi za primer pravilne samoiniciative fizkulturnega dela na terenu! Upamo, da nam bodo poročali o svojem delu tudi drugi aktivi! M. M. Novi Sad 25:9 (18:5). S temi tek- v nadaljevanju igre bila boljša in se mami je bilo zaključeno izločilno J' ie v sijajni končnici 5 minut pred tekmovanje ženskih ekip. koncem tekme posrečilo izenačiti re- V torek so se tekme nadaljevale, ^'tat. / zadnjih minutah igre pa je Rezultati tekem moških ekip so bili: Beograd:Novi Sad 32:13 (12:4), Reka:Skoplje 15:6 (9:4), Ljubljana: Zrenjanin 18:15 (8:2), Trst:Zadar 25:23 (13:6), Partizan :Split 37:16 (14:10), Zagreb : Titograd 40:9 (14:6). S tem je bilo končano izločilno tekmovanje moških ekip. Partizan dosegel zmagovalne koše, dokler se tekma ni končala z rezul-tactm 17:16 (12:2) za Partizana. V petek popoldne je bilo III. kolo finalnih tekem, ki jih je oviral močan dež. V prvi igri so boljše tehničarke Reke premagale žensko ekipo Beograda z 20:10 (11:6). Na spolzkem igrišču in vse bolj Mihelič, prvak Zagreba v krosu naslednj: Mladince na 1000 m: Med desetimi tekmovalkami j'e zmagala Horvatovič (Mla- V drugem delu tekme sta bila nasprotnika skoraj enakovredna in se je tekma končala z rezultatom 11:6 za Po doseženih uspehih v izločilnem močnem dežju je nato moška eki a tekmovanju so se v finale mošk.h Reke pre ala tehnično slabšo eki- ce^BSad6 ^ ^ka^Novilad P° Be0gl'atia s 14:5 (11:5)' ~ °koli ce. Beograd, li t, Keka, No\I Sad, 1000 gledalcev je nestrpno pričako- Zadar jn ekipa Partizana. Med žen. vaj0 začetek tekme meških ekip Parskimi ekipami pa so se v finale pia- in Zadra. Prvi polčas se ja sirale reprezentance Ljubljane, Beo. k0nčai z rezultatom 9:3 za Partizana. grada, Trsta in Reke. FINALNE TEKME V sredo so se začele finalne tekme moških in ženskih ekip. Prvo kolo Partizana. Na koncu je moška ekipa Zagreb, 6. aprila. Ob zelo lepem po- tekem za prvenstvo mest v košarki Trsta v nezanimivi igri premagala mladanskem vremenu in v navzočnosti ve- je prineslo velika presenečenja. Tek- požrtvovalno ekipo Novega Sada z 9:6 likega števila gledalcev je bilo danes tek- movanju je prisostvovale okoli 2000 movanje za prvenstvo Zagreba v krosu, gledalcev, ki so nestrpno pričakovali Poleg zagrebških fizkultumih društev je izid borbe moških ekip Partizana in ______ _______ __________ nastopila tudi ekipa JA izven konkurence Trsta. Partizan je ves čas igral zelo mestnem turnirju v košai'ki so bile ter dosegla najboljše rezultate. Rezultati so požrtvovalno in je popolnoma zaslu- lepe in ostre. V prvi igri sta se sre- ženo premagal tehnično dobre Trža- čaU žensk; vrStj Tista in Ljubljane, čane 29:13 (21:4), kar je bilo naj- Zmagale večje presenečenje na turnirju. Nato (3:2). SOBOTNE TEKME Sobotne finalne tekme na med- so tehnično boljše Tržačanke z rezultatom 26:5 (16:2). Na- dost) v.casu^4.27.8. Moštveno prvenstvo je moška ekipa Reke v zelo živahni slednja tekma med moštvoma Zadra igri premagala reprezentanco Zadra in Trsta se je končala neodločeno z 18:17 (9:7). Veliko presenečenje 21:21 (18:8). Najzanimivejše je bi- je osvojila Mladost. Članice na 2000 m: Zmagala je Mra-vinac (Mladost) v času 8:1 7.4. Moštveno prvenstvo je osvojila Mladost. Mladinci na 3000'm: Med 30 tekmovalci je zmagal Košuta (Mladost) v času 8:58.8. Tudi v tej disciplini je moštveno prvenstvo pripadlo Mladosti. Člani na 5000 m: Nastopilo je 40 tekmovalcev Mladosti, Dinama, Zagreba in JA. Zmagal je Franjo Mihalič (Mladost) v času 14:42.6. Prvenstvo Zagreba v krosu si je osvojil F D Zagreb s 518 točkami. Druga je Mladost, tretji pa Dinamo. JA, ki je nastopila izven konkurence, si je priborila 269 točk. dneva je bila tudi zmaga moške ekipe Novega Sada nad Beogradom z lo srečanje med Partizanom in Beogradom. Tehnično boljši igralci Beo- rezultatom 20:19 (13:13). Med tek- grada so že vodili 5:0, vendar niso mo je močne deževalo, kar je precej mogli vzdržati ostrega tempa fizič- motilo beograjske košarkarje. Me - ženskimi ekipami je reprezen- no močnejših igralcev Partizana, ki so to izkoristili ;n že do konca pol- tanca Reke lahko premagala ekipo časa prišli v vodstvo 6:5. Po odmo-Trsta s 34:9 (18:4), v glavnem po zaslugi odlične igre Saldo Brunete, ru je Partizan povišal na 8:6, nakar so se košarkarji Beograda speti ki je bila najboljša igralka na tur- zbrali, vendar se je tekma končala njrju in je v tej tekmi sama dosegla s tesno zmago Partizana 16:15. Zad^ 16 košev. V nezanimivi igri so igral, njo tekmo v soboto sta igralj mo- ke Beograda premagale Ljubljano z 21:6 (8:2). Blfiait!& s LevsM 1 s o (1 s o) Zagreb, 6. aprila. Prvič po vojni je da- govarja znanju obeh moštev. Tekmo je nes gostovalo v Zagrebu bolgarsko nogo- sodil Epert iz Zagreba. Po končani tekmi metno moštvo in sicer Levski iz Sofije, so gledalci priredili bolgarskim gostom po-lanskoletni prvak Bolgarije, ki tudi letos novno navdušene ovacije. vodi v prvenstveni tablici. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje in se je zbralo na Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Dinamo: Monsider, Horvat /., Lojen, igrišču Pobede okrog 10.000 gledalcev, Pleše. Horvat II., Kol(otovic, Reis, Ci-ki so bolgarske goste prisrčno pozdravili, mermančič, IVolfl, Čajkovski, Strugar. V imenu Dinama je pozdravil goste pred- Levski: Sokolov, Dinev, Dinčev, Pet* štvi Reke in Novega Sada. Novosadčani so bili enakovreden nasprotnik, toda Rečani so z odločno igro izsilil, zmago 14:10 (2:4). ZADNJE TEKME NA REKI Reka, 6. aprila. Danes je bil končan medmestni turnir v košarki. Izidi so naslednji: Moški: Beograd : Zadar 41:19 (18:12), Partizan : Novi Sad 34:15 (20:4), Trst : Reka 15:7 (8:6). ženske: Reka : Ljubljana 37:10 (15:4), Trst : Beograd 10:5 (8:0)* sednik Kolman, za pozdrav pa se je za- kov< Petrov, Moškov, Cvetkov, Spasov, Di- Pl v'o mesta sta zasedla med moški« hvalil vodja bolgarskega moštva Raspopov. Čeprav se je tekma končala z zmago domačinov, so pokazali Bolgari zelo dober nogomet. Ves prvi polčas so bili Bolgari v premoči in so imeli priliko doseči gol. Predvedli so zelo lepo kombinacijsko igro m so vsi igralci tehnično na višini. Manjka pa jim edmo dobrih in ostrih strelcev. Dinamo je dosegel v 20. min. prvega polčasa po Strugarju edini gol iz ofsida. V drugem mitrov, Patčedžijev, Najdenov. PRVENSTVO SLOVENIJE V KROSU V nedeljo 13. aprila bo v Mariboru prvenstvo Slovenije v krosu za posameznike in skupine. Pričetek tekmovanja bo ob 14. uri na Mariborskem otoku. Dolžina stez: člani (nad 18 let) 5 km, članice (nad 18 let) 1 km, mladinci (cd 16 do 18 let) 1.5 km, mladinke (od 16 do 18 let) 800 m Za prvenstvo članskih oziro- . — ------ ----- -. -- - _ — „- ma mladinskih skupin je treba prija- zu. da jra imajo že kar radi, četudi ga polčasu se je moštvo Dinama nekoliko po- viti najmanj po 4 tekmovalce. Posamez-veema, posebno mlajših, prej sploh ni - ' • ... -.m- -o..«;-« — — .--- ■v zv -v — ! *■ 'P ...., S .. a : s - _ t... — a — mi Partizan, med ženskami Reka. Zmagoviti ekipi sta dobili pokal mestnega odbora FISAH-a, drugo plasirani pa pokal Torpeda in reške ladjedelnice. Reprezentanca Ljubljane je bila pohvaljena kot najbolj disciplinirana ekipa. Zaključnim tekmam je prisostvovalo 4500 gledalcev. Tabeli sta ob zaključku naslednji: poznala. Te moje vtise mi je kasneje v razgovoru potrdil tudi njihov lizkulfur-ni referent tov. Koprivec. Ob zaključku razgovora mi je lov. Gorjane še enkrat živahno ponovil: »Saj če bi šlo samo za mojo osebo, niti ne bi bilo prav, da o tem kaj pišete. Me pa zelo veseli, da mi je uspelo spraviti skupaj ta aktiv In sem prepričan, da bodo sedaj naši fantje še z večjim veseljem delali za fizkulturo. Vsem nam pa bo tudi vaše zanimanje za naše delo le v novo vzpodbudo.. Glede njegove skrbi, češ da so začeli ( delom »bolj na svojo roko in niso šc aičesar navzgor javili,« sem ga pomiril. pravilo in je četrt ure nevarno potiskalo Bolgare na njihovo polovico. Toda vsi napadi so ostali brezuspešni, ker so se Bolgari požrtvovalno in dobro branili. Zlasti sc je odlikoval vratar Sokolov, ki je ubranil več težkih in nevarnih strelov. Četudi je bilo moštvo Dmama v drugi polovici boljše, so Bolgari predvedli dobro igro, le pred golom so odpovedali. Dali so redke in dokaj slabe strele, tako da Monsider ni imel mnogo posla. Tekma se je končala s tesno zmago Dinama, ki pa docela od- nike in skupine je treba pismeno prijaviti najkasneje do 10, aprila na naslov: Fizkulturno okrožje, Maribor, Partizanska 5. Fizkulturna društva in aktivi naj prijavijo vse svoje najboljše tekače za to prvenstvo. Pomladanski krosi, ki bodo na isto nedeljo po mnogih krajih Slovenije, ne smejo zadržati najboljših tekmovalcev pred tem republ škim prvenstvom! V prvenstvu naj se izkažejo vsa okrožja in vsi okraji! To tekmovanje bo glavna priprava in zadnja izbira slovenskih tekmovalcev in tekmovalk za državno pr-vonstvo v krosu, ki bo 27. aprila t. 1. v Osijeku! FZS — lahkoatletski odbor. MOŠKI: 1'artjzan 5 5 0 0 107: 66 1 10 Reka 5 302 69: 64 6 Trst 5 212 77: 94 5 Beograd 5 202 111: 87 4 Zadar 5 113 91:109 3 Novi Sad 5 104 68:104 2 ŽENSKE: Reka 3 3 0 0 61:29 6 Trst 3 2 0 1 45:44 4 Beograd 3102 36:36 2 Ljubljana 3003 21:84 0 D*fci p@roio !|ubS|anskfh moštev ¥ I. skupini slovenske lige Ljubljana, C. aprila. Danes se je nadaljevalo telunovamje z.a nogometno prvenstvo Slovenije. Ker je mariborski Železničar vložil protest proti sedanjemu načinu tekmovanja in ne sodeluje v konkurenci, sla bili na sporedu samo tekmi med Triglavom in Kladivarjem ter Rudarjem in Krumom. Celjani so gostvovali v Ljubljani na štadionu v Šiški ,in z rezultatom 2:0 premagali moštvo Triglava, ki je bilo najresnejši kandidat za osvojitev naslova nogometnega prvaka Slovenije. Tekma v Trbovljah se je končala s pnloakovano zmago Rudarja 3:1, vendar domačini s predvedeno igro niso zadovoljili svojih prijateljev. Če štejemo v korist Enotnosti neodigrano tekmo z Železničarjem iz Maribora z rezultatom 3:0, je prvenstvena lestvica v slovenski ligi naslednja: Triglav 15 11 1 3 47:16 23 Enotnost 15 11 1 3 46:16 23 Ruilar 15 8 4 3 35:16 20 Kiadivar 15 9 2 4 39:28 20 Železničar 15 7 2 ii 43:30 16 Krim 15 7 1 7 42:37 15 Kiadivar: Triglav 2:0 (1:0) Kladi var: Polutnik, pater, Petelinek, Korežija, Konič, Pavlič, Posinek, Dobrajc, Čoh, Žumbar, Vedlin. Triglav: Oblak, MUller, Klančnik, Čebulj, Aljančič, Košenina, Stadler, Brodnik, Osrečki, Čebohin, Erber. Celjani so bili tehnično boljše moštvo in so predvedli povezanejšo igro. Če bi njihova srednja vrsta tudi v podpori napadu dala tako uspešno partijo kakor jo je v svojem obrambnem delu, bi bil rezultat tekme lahko še višji v korist gostov. Okrnjeni napad Kladivarja je podal tehnično in kombinacijsko dobro igro, tako da je imela ojačena obramba Triglava mnogo opravka. Enajsterica Triglava se ni mogla uspešno uveljaviti. Predvsem ji je manjkalo povezane igre, igralci pa so tudi tehnično zaostajali za svojimi nasprotniki. Edina odlika moštva je bila borbenost, ki pa je večkrat postala preostta, kar je med delom gledalcev vzbujalo nerazpoloženje. Začetek igre je minil v izmeničnih neodločnih napadih, dokler Oblaku ni ušla žoga iz rok, ki jo je Posinek potisnil v mrežo. Nato so prevzeli iniciativo Triglavani in izsilili kot, ki pa ni bil izkoriščen. Do konca prvega polčasa je potem tekma potekala v znamenju enakovrednih nasprotnikov. Po odmoru je bila nekaj časa igra izenačena, potem pa so gostje spet prišli v premoč in dosegli po levi zvezi še 2. gol. Do konca tekme so obdržali iniciativo, vendar se rezultat ni več menjal. Tekmo je sodil Macoratti. Gledalcev je bilo okoli 600. Rudar: Krim 3:1 (Q:Q) Trbovlje, 6. aprila. Na novem igrišču Rudarja je bila danes prvenstvena tekma med domačim moštvom in enajstorico Krima iz Ljubljane. Igro je oviral močan veter, ki je v prvem polčasu pomagal gostom, po odmoru pa je moštvo Rudarja uspešno izkoristilo to prednost. Prva polovica tekme je bila nezanimiva. Obe moštvi sta igrali slabše kakor običajno. Šele v drugem polčasu so se domačini zbrali in vse do konca tekme prevladovali na igrišču. Njihova zmaga je popolnoma zaslužena. Za Rudarja je bil dvakrat uspešen Hudarin, tretji gol pa je padel iz kota po Gačniku. Svoj častni gol so gostje dosegli po desni zvezi, ki je Izkoristil napako nasprotnikovega branilca in poslal žogo v mrežo. Tekmo je prav dobro sodil Kos iz Ljubljane. Gledalcev je bilo okoli 1000. Enotnost: železničar 3:0 p. f. Ljubljana, 6. apr. Ker mariborski Železničar danes ni nastopil v prvenstveni tekmi z Enotnostjo, se ta šteje v njeno korist s 3:0 p. f. PRIJATELJSKA TEKMA Enotnost: Mornar 4:3 (2:1) Ljubljana, 6. aprila. Ker je vedela, da mariborski Železničar ne bo danes nastopil v prvenstveni tekmi, je Enotnost povabila na prijateljsko tekmo reškega Mornarja. Lepo vreme jc privabilo dopoldne na igrišče ob Tyrševi cesti okoli 800 gledalcev. Moštvi sta nastopili v postavah: Mornar: Tek, Uralom, Kiss, Dal Bar-co, Nardi, Sussi, Zupančič, Penko, Žiko-vic, Lenac, Četnjar, Enotnost: Šef ran, Zavrl, Kariž (Lah), Bajc, Pupo, Perharič, Potočnik, Žigon, Kroupa, Keržan, Levstik (Palik). Obe moštvi sta predvedli lepo, premišljeno in fair igro, le da so se gostje bolj odlikovali s svojo požrtvovalnostjo, domačini pa z boljšo tehniko. Igra je bila ves čas odprta in so se napadi obeh moštev hitro menjavali vse do izenačenja 3:3 v drugem polčasu, ko je Enotnost prevzela igro v svoje roke in je zadnjih 20 minut popolnoma prevladovala na igrišču. V tem delu igre so domačini neprenehoma ustvarjali nevarne položaje pred vrati reškega železničar: Kranj v boksu 9:5 M a r i 1) o r , 6. apr. V dvorani FD Poleta je bil v soboto zvečer boksarski dvoboj med mariborskim železničarjem in in FD Kranjem. Zmagal je železničar z rezultatom 9:5, Posamezni izidi so bili nislednji: Mušja kategor. Mejač (Kranj): Kaiser (železničar). Zmagal je nadmočno Kaiser že v prvem kolu. Mešani par: Jezernik (železničar, bantam): Černivec (Kranj, peresno lahka). Zmagal je Jezernik, ki je bil tehnično boljši in se je igral z nasprotnikom. Černivec se je v III. kolu predal. Lahka kategoria: Šink (Kranj) : Funeterer (železničar). Borba se je končala neodločeno, pri obeh pa se je opazilo pomanjkanje tehničnega znanja. Lahkakategorija: Muren (Kranj): Has (Železničar). Has je bil mnogo močnejši in je že v prvih minutah z močnimi udarci prisilil nasprotnika večkrat na tla. Muren se je v I. kolu predal. W e 11 e r : Breder (Kranj): Loboda (železničar) Oba sta bila tehnično dobra. Loboda je že v I. kolu s k.-o. prisilil nasprotnika k predaji. Srednja kategorija: Švajger (Kranj) : Svenšek (železničar). Švajger je bil mnogo močnejši in je že v I. kolu premagal nasprotnika, ki je prvič nastopil. Poltežka kategorija: Vidic (Kranj) : Gradišnik (železničar). Gradišnik se je v I. kolu predal. Vidic je bil tehnično zelo dober. Mariborsko okrožno prvenstvo v nogometu M a r i to o r , 6. aprila. V okviru mari-borskga okrožnega prvenstva so bile v nedeljo odigrane naslednje nogometne tekme ? STUDENCI : SOBOTA II. 4:4 (4:2), POBREŽJE : RADGONA 3:2 (0:1). POLET II : KOVINAR 4:2 (2:1). Mladinske tekme: ŽELEZNIČAR : STUDENCI 2:1 (1:0). POBREŽJE : KOVINAR 4:0 (2:0). PRIJATELJSKA TEKMA ZA PROGO ŠAMAC—SARAJEVO Polet: železničar 1:1 (0:0) Maribor, 6. aprila. Pred 2000 gledalci je bila v nedeljo na igrišču železničarja prijateljska nogometna tekma med domačima moštvoma Poleta in železničarja. čisti dobiček prireditve je bil namenjen za mladinsko progo šamac— Sarajevo. Obe moštvi sta nastopili v tre* nutno najmočnejši postavi. Do odmora jc bila igra dokaj izenačena, železničar je igral sicer nekoliko bolj povezano, toda njegovi napadi so ostali brezuspešni po zaslugi vratarja Marguča in novega desnega branilca Medveda. Napad Pcleta je s sigurnostjo obranila močna obramba železničarja. Takoj po odmoru je železničar prešel v ofenzivno igro. Po neprestanih napadih je srednji krilec Kaj-šler poslal z glavo žogo v vrata Poleta. železničar je ponovno prisilil nasprotnika v defenzivno igro, ki se je razvijala skoraj izključno na polovici Poleta, železničarji pa so imeli precejšnjo smolo. Po enem izmed redkih prodorov na polovico Železničarja je uspelo desnemu krilu Poleta Petku izenačiti z lepim strelom v kot. V igri so se posebno odlikovali Lesjak, Rafolt, štiftar in Rajninger. Sodi Ije strogo Jančič iz Maribora. moštva, toda nekaj sreča, nekaj odličen vratar pa tudi neodločnost domačega napada, so preprečili, da Mornar ni prejel več kot en gol. Med gosti se je najbolj odlikoval vratar Tek, med domačimi igralci pa sta bila najboljša Kroupa v napadu in Zavrl v obrambi. Sodil je dobro Doberlet. ZVEZNA LIGA C. zvezda:C. lokomotiva 1:0 Pivi nastop Crvene zvezde v Zagrebu v borbi za točke je minulo sredo, čeprav je bil delavnik, privabil na igrišče 8000 gledalcev. Edini gol tekme je padel v 15. minuti prvega polčasa iz prostega stre. la, ki ga je iz razdalje 35 m streljal Jezenkič. V 31. min. pa se je zgo- dil nešportnj izpad. Žigman je bil nepravilno zaustavljen v kazenskem prostoru in sodnik Ster je popolnoma pravilno prisodil enajstmetrovko. Igralci Crvene zvezde so protestirali protj odločitvi sodnika in Jezer-kiil ni hotel zapustiti igtrišlča. Po šestminutni razpravi Pa se je končno le pokoril. Sodnik Ster iz Osijeka se je spuščal v razpravljanje, z igralci in je dovoljeval ostro igro. Pred nadaljevanjem tekmovanja naslednjo nedeljo izgleda zvezna lestvica takole: Partizan 18 15 1 2 48:16 31 Crvena zvezda 18 14 1 3 55:17 29 Dinamo 18 13 2 3 51:19 28 Hajduk 18 12 3 3 41:10 27 Metala« 18 9 3 6 32:24 21 Spartak 18 8 4 6 32:26 20 Pobetla 18 ti 5 7 33:30 17 Kvarner 18 4 7 7 17:25 15 Buduenost 18 5 3 10 32:40 13 Cr. lokomotiva 18 5 3 10 20:34 13 železničar 18 4 3 11 21:43 m 14. oktobar 18 3 4 11 17:50 10 Ponziana 17 4 1 12 18:35 9 Nafta 17 3 0 14 13:61 6 Ob zaključku listo Nogometna prvenstva evropskih držav .-».-».-•.-»j ČEŠKOSLOVAŠKA Frasa, 6. aprila. Že od četrdia so igrali tekme XVII. kola nogometnega prvenstva CSR, tako da bi društva lahko izkoristila velikonočne praznike za gostovanja v inozemstvu. Največje presenečenje tega kola je bil drugi poraz Sparte v pomladanskem delu prvenstva, ki je igrala v Olomoucu. Rezultati tekem so naslednji: ASO:Sparta 2:(l(!), Bratislava iBohcmi-ans 1:1, Slavia:Bata 4:2, Klatlnoižilina 1:0, Viktoria Ži/kov:Jednota (Košiče) 3:1, Židenice:Libcn 4:1, Ostrava:Viktoria Plzen 8:2. Na lestvici vodi Slavia daleč pred ostalimi s 27 točkami iz 17 iger. Na drugem mestu je Kladno z 21 točkami in IS tekmami, tretja je Sparta z 20 točkami in 15 tekmami. FRANCIJA P a ri z , C. aprila. V četrtek in danes sta bili odigrani dve popolni koli v francoskem nogometnem prvenstvu. V današnjem XXXIII. kolu pet tednov pred koncem prvenstva je predzadnji v lestvici Montpellier premagal vodilno društvo R e i m s z 2:0(!), tako da je Koubais z zmago 1:0 nad T o u 1 o u-s e o m z enakim številom točk, toda z boljšo razliko golov začasno prevzel vodstvo v lestvici. Trije semifinalisti francoskega nogometnega pokala danes niso imeli uspeha v državnem prvenstvu. N a n c v je premagal Strasbourg z 1:0, Le Ha vre Bordcauv z 2:1, L i 11 e pa je igral samo neodločeno 1:1 z M a r s e i 1 e o m. Ostali rezultati so bili: Rennes:Kouen 2:0. St. Etiennc:Red Star 3:1, Cannes:Lcns 2:0, Stade Francats:Sete 1:1, Racing:Mctz 3:3, Zadnji dve tekmi sta bili v Parizu in pomenita neuspeh za domači moštvi. Za vodiinima društvoma Roubaivom in Reimsom, ki imata po 45 točk. sledijo v lestvici Strasbourg, Lille in Stade Fran-cais z 41 točkami. ITALIJA Milano, 6. aprila. V XXVII. kolu italijanskega nogometnega prvenstva je bilo današnjo najglavnejše srečanje v Bologni, kjer jc vodilni Torino igral samo neodločeno 1:1 z domačo B o -I o g n o. Značilno za to kolo je, da je bilo več neodločenih rezultatov. Posamezne tekme so se končale takole: Roma:Miiano 1:1, Juventus:Genova 2:1, Atalanta-.Bari 3:0, Livorno:Brescia 2:2, Viecnzailnternazionaie 2:1, Lazio:Sampo-la Doria 1:1, Modena:Triestina 1:0, Ales-sandria:Florcntina 1:1, NapolRVenezia 1:0. Vrstni red moštev v lestvici jc naslednji: Torino 42, Modena 38. Juventus m Milano 37, Bari In Napoli 29, Bologna 28, Sampola Doria in Vicenza 27, Ata^lanta 26, Genoa in Livorno 25, Alcssandria 24, Roma 23, Internazionale, Lazio in Fio-rentina 22, Venezia 21, Brescia 20 in Triestina 16 točk. ŠVICA Bern, 6. aprila. V švicarskem nogometnem prvenstvu jc bita danes samo tekma v Ziirlchn med zeleno - belimi Grashopers in Uranio. Zmagali so prvi s 7:0. Jutri sc igrajo ostale tekme Odigrana pa je bila tudi tretja tekma za švicarski nogometni pokal med Lau-s a n n e o m in L o e a r n o m , ki se Je končala z zmago prvih s 3:2. Tako igrajo v finalu, ki bo v nedeljo, Lausanne in Basel. ANGLIJA London, 6. aprila. V Angliji so v petek in včeraj igrali po celo kolo no; gometnih tekem v vseh treh iigab, jutri pa igrajo zopet celo kolo, in sicer zaradi velikega števila (preko 140) zaostalih tekem. V I. 1 i g i jc včeraj vodilno društvo VV o 1 v e r h a m p t o n izgubilo tekmo v Manchesteru proti Manchester United z 1:3, s čimer se jo največ okoristil Blackpool, ki je z zmago 3:2 nad Liverpoolo m začasno prevzel vodstvo v 1. ligi. Ostati rezultati so bili naslednji: ArsenahBolton \Vanderers 3:1, Oiiarl-ton Athletic:Portsmoiitli 0:f>(!) t lielseaS Derby County 3:0(!), Grimsby:Blaik!)urh 2:1, Brentford:Leeds United 2:1, Middles-brough:Everton 4:0, Preston Nord End: Sunderland 2:2, Aston Villa:Shei‘ield United 2:1, Stoke City:Hudert'ield 3:0. V I. ligi začasno vodi Blackpool, ki je iz 38 tekem dosegel 47 točk. Sledi jo Wol-verliampton \Vanderers z 46 točkami lit 33 tekmami. Stoke City s 43, Liverpool z 42, Middlesbrough In Manchester United z 41 ter Preston Nord End s 40 točkami. V II. 1 i g i je včeraj vodilni M a n e he-ster City nadaljeval vrsto svojih zmag in je premagal S o u t h a m p t o h z 1:0. Ostali važnejši rezultati so bili: Burnley:Chesterfield 1:1, Birmingham: Fulliam 2:1, Newcastle:Luton Town 7:2. Vrstni red vodilnih društev v H. ligi jo naslednji: Manchester Clty 52. Biirn-ley 45, Birmingham 42 in Nevvcastle 39 točk. V škotski ligi sta biii končani samo naslednji dve tekmi: Hcarts:Morton 2:0, St. ?,lirren:Kilmarnoek 5:1. Tekma Folkirk-.Hibernlan je bila zaradi močnega dežja prekinjena v drugem polčasu pri stanju 0:0 . . „ V škotski ligi vodi v lestvici Rangcrs z 44 točkami in 28 tekmami. Sledijo He-arts z 34 točkami in 28 tekmami ter Hi-bernian, ki ima tudi 34 točk. u t, 25 tekem. V G 1 a s g o w u je bila finalna tekma za liga-cup Škotske, v katerem igrajo samo ligaška društva za razliko od škotskega nogometnega pokala. K a n g e r g je premagal Aberdeen z 4:0 in tako osvojil pokal. Teniški turnir v Monte Carlu M o n t e C a r 1 o , 6. aprila. V vrsti pomladanskih mednarodnih teniških turnirjev v Monte Carlu je bil največji in najzanimivejši zadnji, na katerem so sodelovali igralci iz 15 evropskih in izven-evropskih držav. Doslej so bili odigrani vsi filiali, razen v igri posameznikov, ki bo jutri. Rezultata s e m i f i n a 1 a posameznikov sta naslednja: Patty (Z!)A1:A^-both (Madž.) 3:6, 7:5, 7:5, 6:1. Bergelin (Šved.RFalkcnburg (ZDA) 9:7, 6:3, 0:6, 4:6 6:2. V finalu torej igrata Patty m Bergelin. V igri moških paroj sta bila rezultata scmifinala: Cucelli— Del Beilon (It.): Pathy—Fatkenburg (ZDA) 6:4, 6:3, 5:7, 6:3; Johanson—Bergelin (Šved.): Asboth—Szigeti (Madž-) 10:8, 6:1, 4:6, 6:3. V finalu sta Johanson in Bergelin premagala par Cucelit—Del Bello v 5 setih v težki borbi s 15:13, 5:7, 6:4, 4:6, 6:4. Šveda sta v četrtfinalu premagala par Drobny—Černik (USU) z 9:7, 7:5, 2:6. 4:6. 8:6 in sta z uspehi na tem turnirju pokazala, da sta v formi že pred tekmovanjem za Davisov pokal. Drobu .v ni igral v igrali posameznikov zaradi rane na roki in se je z Cernikom po porazu takoj vrnil domov. Največja senzacija jc bila v finalu posameznic, ker je Romunka Hurae premagala ameriško prvakinjo In zmagovalko na skoraj vseh lanskih in letošnjih turnirjih Pavline Betzovo z 1:6, 8:6, 6:4. * „ , Kolesarska dirka Pariš—Roubaix Pari z, ii. aprila. Prva velika mednarodna kolesarska cestna dirka v Franciji, ki je vsako leto na velikonočni praznik, jc bila daneij na cesti Pariš— Roubaiv. Na 246 km dolgi progi je med 54 udeleženci zmagal Georgea Claes pred Wcrslierenom (oba Belgija) in ! hi dedom (Francija), ki so prišli na cilj vsi v istem času 6:16:34 ure, Metodična navodila vadbe za mladinsko prvenstvo LRS in FLRj Podaramo nekaj navodil ki bodo dobrodošla vsem vodnicam, ki pripravljajo mladinke na federalne mladinske tekme v vajah na orodju, ki bodo dne 20. aprila 1947 v Mariboru. PKOSTE VAJE Preval naprej izvedenmo tako, da po vzponi čepno primemo z rokami nekoliko naprej, glavo Čimbolj približamo kolenom, hrbet uločimo tako, *-) \ '.L da dobimo od glave preko zatilnika in hrbtenice do sedala veliko neprekinjeno polkrožno linijo. Tal se dotaknemo najprej z zatilnikom (napačno je s čelom ali s temenom glave) in se prekotalimo po hrbtenici do seda in šele ob koncu prevala stegnemo noge do seda prednožno snožno in to takoj spojimo s predklonomo (takt I. 1.—4.). Vzklon in leža na hrbtu »penjena z visokim pred-neženjem nam da potreben zamah, kar nam omogoči nepretrgano in ritmično gibanje telesa skozi preval nazaj v vzpono čepno. Zato bj bilo nepravilno, če bi napravili naprej ležo na hrbtu in potem šele visoko prednožilL Pr j samem prevalu nazaj ne smemo pozabiti pomoči rok, s katerimi se opremo tik ob glavi, tako da je dlan na tleh, prsti pa so usmerjeni proti ramenom in nato iz visokega prednoženja sunemo z nogami navzgor in nazaj (v kotu 45°) ter si z rokami pomagamo dvigniti telo, glavo zaklenimo, noge pa po izvedenem prevalu nazaj takoj skrčimo do vzpone čepno (glej skico). Ce nog pravočasno ne skrčimo, nas lahko vrže na obraz, ali pa priletimo ploskoma na prednjo stran nog, kar ni niti najmanj prijetno. Vse gibanje mora biti tekoče, gibi spojeni. VISOKA GRED Takt. I. izvedemo spojeno in tekoče, prednoženje sonožno vsaj do višine gredi, zanoženje pa visoko nad gredjo, nakar hitro skrčimo levo nogo v klek, pri tem pa nam desna noga ne sme pasti nizko. Od glave do prstov desne noge poteka polkrožna linija, značilna za razovke (glej Vodnik št. 6, ra. zovka klečno zanožno). Na II. 2. »in« III. »in« hitro zanožimo visoko z levo ozir. desno in damo s tem poudarek naslednjemu gibu, to je zibu počepne. Gib lehti izvedemo s poudarkom, nato malo počasneje in zaključimo zopet s poudarkom (odro-čenje gor). Korake na III. »in« 3 izvedemo na prstih, prav tako obrat na »in« 4. Pri seskoku uleknjeno pazimo, da bo glava zaklonjena. Ulek-njenje je prvenstveno v prsnem košu in ne samo v križu, odskočimo visoko v zrak, torej morajo biti prstj nog nad višino gredi. Doskočimo prožno na prste in to ob gredi blizu mesta, kjer smo se odrinili, ne pa daleč vstran, ker za pravilno in lepo izvedbo uleknjenega seskoka potrebujemo višino in ne daljino. Vajo izvajamo vedno na štetje, ker le tako jo bomo lahko izvedli spojeno in ritmično. la 1b 2 KROGI V GUGU Osnovna prvina, ki se jo moramo učiti, je pra. vilen gug, ker le tako bomo dobili potrebno višino predguga in zaguga, kar nam bo omogočilo lažjo in pravilnejšo izvedbo vaje. Odrivamo se raznožno na tleh in to na mestu, ki je tik pod mirno visečimi krogi ne pa daleč spredaj ali zadaj, ker nas tak odriv ovira pri gugu in namesto, da gug povečujemo, ga zmanjšujemo. Pri predgugu stegnemo telo naprej, s prsnim košem podaljšamo gug naprej in navzgor, telo je togo, ne v pasu upog- njeno (ali uleknjeno) celo telo in noge so skoro vodoravne in v eni liniji. V zagugu ne uleknimo, telo je zopet togo, ramena oz. pleča visoko-. Obrat izvedemo v mrtvi točki predguga (to je tistj trenutek, ko se predgug konča in zagug začne) g tem, da z gornjim delom telesa krepko zasukamo celo telo v določeno stran. Aktivno delo izvršimo torej s prsnim košem in ne z boki. če prekmalu ali prepozno izvedemo obrat, izgubimo ravnovesje v gugu in posledica tega je, da nas v gugu zanaša v levo ali desno, kar nam onemogoča pravilno izvajanje nadaljnjih prvin. Vis vznosno je pravilen, če telo visi vznosno v ravnotežju brez napenjanja mišic, noge »o pri tem blizu trupa, tako, da je kot med nogami in trupom oster in ne top. Prehod iz viša vznosno v vis strmoglavo izvedemo tako, da šele v drugi polovici zaguga počasi stegnemo trup navpično gor in je šele v mrtvi točki zaguga v visu strmoglavo, torej v isti črti z vrvmi krogov in takoj zopet polagoma preidemo v vis vznosno, ki mera biti zaključen pred navpičnim položajem krogov. Vis strmoglavo je torej samo prehodna oblika in ne drža (nepravilno bi bilo, če bi držali vis strmoglavo skozi ves zagug — glej skice). Pred končanim predgugom stegnemo telo naprej in prehajamo v vis in z zagugom (v mrtvi točki) seskočimo uleknjeno, tako, da se z rokam; vzpremo nekoliko višje, spustimo kroge, uleknjeno in prožno doskočimo na prste. Pri vadbi doskoka priporočamo, da se nagnemo raje naprej kot nazaj, da preprečimo zelo nevaren padec na hrbet. BRADLJA DVOV15INSKA Premah skrčno sonožno naprej izvedemo tako, da noge in spodnji del trupa potegnemo čim višue, ko smo nad nižjo lestvino se pa stegnemo čim bolj gor In naprej tako, da takoj preidemo v pravilen vis ležno spredaj, zadnji del stegen je na Jestvini, torej ne sedimo, ampak se samo opiramo na lestvino. S sonožnim odbojem na lestvino (ob 3cx 3b 4a zadnjo stran stegen ne ob sedalo ali v podkolenih) pri čemer je telo togo (ne uleknjeno) in se ne lomi v kolkih ali kolenih, visoko dvignemo telo, ki je skoraj vodoravno, roke nalahno pokrčimo, levo nogo prekrižamo ped zgornjo nogo not in z njo opišemo krog čez desno polovico lestvine, pod njo in čez levo polovico lestvine, zgornja nega pa je ves čas stegnjena. Levo nogo nad lestvino priključimo k desni nogi, se zopet odbijemo ob lestvino in isto ponovimo z desno nogo. Nato zopet združimo obe nogi, se odbijemo od nižje lestvine čim višje, in se s togim telesom (ne sklonjeno) pritegnemo z rokami, s tem dvignemo stegnjeno telo tako, da preide na zgornjo lestvino v popolno ravnotežje, nakar se telo brez vsake pomoči rok prevaga v togem položaju v vzporo na višji lestvini. V tej ravnotežni vzpori odročimo gor in uleknemo, pri tem je telo poševno. Iz tega položaja se telo prevaga naprej, z levo roko primemo za višjo lestvino ob trupu, z desno pa v isti bočni ravnini za nižjo lestvino, nakar takoj sledi zanožka. PRESKOK ČEZ KOZO NA SIR Pri preskokih čez orodje moramo predvsem paziti na odriv, ker je od tega odvisen uspeh leta in doskoka. Odrinemo se sonožno visoko in prožno, z rokami prav za prav naskočimo na kozo, pri tem dvignemo spodnji del telesa tn. noge čim višje, hitro skrčimo obe nogi in jih prevkčemo do rok, nato se pa odrinemo z rokami, trup uleknemo, lehti odročimo gor. Dotik z rokami je trenuten, to je čim krajši. Doskcčimo prožno in na prste v počep, nakar sledi vzravnava (glej skico). Vazzaz Jelica Vsezvezna teniška tekmovanja na pokritih igriščih Na pokritih igriščih moskovskega Dinama se je 23. marca začelo vse. zvezno tekmovanje v tenisu. V prvi igrj ste se srečali prvakinja Sovjetske zveze O. Kalmikova iz Kijeva in Moskovčanka G. Kondratjeva. Izgledalo je, da bo po igri, ki jo je pokazala v prvem nizu, sovjetska prvakinja doživela poraz. Toda V dveh naslednjih setih se je zbrala in (Leningrad), v kateri je Moskovčan zmagal v treh setih z rezultatom 6:4, 6:3, 6:1. Mladi igralec V. Volkov (Moskva) je prikazal proti izkušenemu nasprotniku P. čistovu (Moskva) krasno tehnično igro, čeprav je izgubil v treh setih z rezultatom 0:6, 2:6, 3:6. Zadnja igra prvega kola je bila med mlado igralko N. Vetošnikovo (Leningrad), ki N. Belonenko (Krilja Sovjetov, Moskva) v igri z I. Bovt (Dinamo, Moskva) pokazala svojo staro igro ter je zmagala z rezultatom 4:6, 7:5, 6:3. Uporna borba se je razvila v naslednji igri med Kolčkovo (Leningrad) in Gorino (Moskva), ki je dobila prvi niz, v naslednjih dveh pa je morala, čeprav s tesnim rezultatom, prepustiti zmago Len;n-grajčanki, ki je zmagala z rezultatom 3:6, 6:4, 7:5. V prvi igri posameznikov I. Eler-dašvilj iz Tbilisija n{ bil resen nasprotnik sovjetskemu prvaku Nikolaju Ozerovu (Moskva), ki je zmagal v štirih setih 5:7, 6:1, 6:4, 6:2. Najlepša igra v prvem kolu med posameznik; je bilo srečanje V. Zik-munde (Moskva) z L. Miščenkom je izgubila proti zelo mcčn; igralki N. Leo (Moskva) z rezultatom 1:6, 1:6. Drugi dan tekmovanja se je začel z igro med D. Sinjučkovim in S. Belic-Gejmanom (oba Moskva), k; je v zelo uporni borb; v petih setih zmagal z rezultatom 3:6, 4:6, 6:3, 6:1, 6:2. Veliko zanimanje je vladalo Za srečanje med N. Ozero-vjm in N. Korčaginom (Moskva), v katerem je sovjetski prvak pokazal svojo premoč ter je zmagal z rezultatom 6:4, 6:4, 9:7. Glavna igra drugega kola je bila med Z. Zikmun. dom ;n S. Andrejevim (Moskva), v kateri je zmagal slednji z rezultatom 5:7, 6:4, 6:3, 6:0. Šport v Rostovu Pred vojno je bil Rostov čudovito, cvetoče mesto; mesto s široko razvito industrijo, bogato kruha, rib in vinogradov. Rostov je bil prav tako znan tud; po svoj; športni tradiciji. Imel je pet dobro urejenih stadionov, več telovadnic, 16 rečnih pristanišč. Na Donu se je vršil namreč velik veslaški, jadrniški in motorni promet. Rostovska šahovska In avtomobilska društva so veljala za najboljša V deželi. Udedežnik; številnih vse-sovjetskih in republiških športnih prireditev v Rostovu ne morejo pozabiti odličnih teniških, nogometnih in drugih igrišč, športne družine Rostova so tvorili desettisoči fizkul-turnikov. Iz njihovih vrst so prišli nekateri veliki mojstri in prvaki ZSSR. Ob Donu je zrastei znameniti po-kret »vcrošilovskih konjenikov«, ki je doigral neprecenljivo vlogo v razvoju sovjetskega konjeniškega športa. Z Dona so prišli tudi metalcj granat. Neštete športne prireditve v Rostovu so se odlikovale po svoji kulturnosti. Sovražnik je med vojno dvakrat zasedel mesto. Hitlerjevi razbojniki so povzročili veliko škodo. Toda čim je bilo mesto osvobojeno, so delavci takoj začeli z obnovo. Danes, po štirih letih od osvo-bojenja, Rostov spet zavzema vidno mesto v vrsti športnih središč Sovjetske zveze. 22 športnih mojstrov, 1540 mladincev in 19 prvakov ZSSR — tak je rezultat vztrajnega dela teh zadnjih let mesta Rostova. Uspešno se razvija tudi fizkultur-na mladina. Družine mladih lahko-atletov se prištevajo celo med najboljše v republiki, študentka medicine Valentina Vaslljevna je branila čast sovjetskega športa na tekmah za svetovno prvenstvo v Oslu. Motorista Jurij in Aleksej Stepanov pa sta zmagovalca v republiškem prvenstvu. Rostovski fizkulturnik; delajo in se izpopolnjujejo v 24 športnih panogah. Največ zanimanja je za telovadbo, lahkoatletiko, športne igre. rokoborbo in motociklizem. štiri športne otroške šole in ena za mladino stalno skrbe za nov naraščaj: letno vzgojijo 121 športnikov. Šola za kvalificirane fizkultur-ne vzgojitelje je dala po vojni že dve skupin; novih vzgojiteljev. 20 športnih družin Rostova šteje okoli 20.000 fizkulturnikov. V slaščičarski tovarni »17. oktober« se vsak dan vrše telovadne vaje mladih uslužbencev, seveda pod vodstvom inštruktorjev. V tej tovarni so ustanovljene fizkulturne mladinske stahanovske brigade, katerih člani redno sodelujejo v raznih športnih panogah. Značilno je, da te brigade vedno prekoračijo svoje postavljene norme. Lanska mestna parada fizkulturnikov in tekmovanje med posameznimi aktivi ter šolam; je znatno oživilo športno življenje v kolektivih. Samo v letu 1946 je bilo v Rostovu 115 tekem s 76.460 udeleženci. Posebno se zboljšuje kulturna stran tekmovanj in kakovost sodstva. V razsodniških zborih je združenih 406 sodnikov, od katerih jih ima 24 vsesovjetsko in republiško kategorijo. V letošnjem letu se je šport še bolj razmahnil, športni koledar pred. videva niz novih tekmovanj med posameznimi aktivi in šolami. Tudi zima je bila letos zelo ugodna za zim-sk; šport. V vsesovjetskem komsomolskem crosu je sodelovalo nad 26.000 smučarjev. Z vladnim odlokom je Rostov vključen v vrsto 15 ruskih mest, ki se morajo najprej obnoviti. V nekaj letih bo Rostov ne le obnovljen, tem. več bo še lepše in boljše urejeno mesto, kot je bil pred vojno. Fizkul-turniki Rostova dajejo svoje najboljše moči za to, da se bo te načrt uresničil in da bodo še povečali športni ugled svojega mesta. Nov svetovni rekord v dviganju uteži Športni mojster M. Rappoport, ki je nastopil 16. marca v športnem klubu leningrajskega Doma oficirjev, je postavil nov svetovni rekord v dviganju uteži z desnico sunkoma za atlete pol-fežke kategorije, ko je pri tretjem poskusu dvignil 94.5 kg. Ta rezultat je za 600 g boljši od svetovnega rekorda, ki ga je Rappoport postavil 15. februarja t. 1. na tekmovanju dvigalcev uteži v Leningradu v časi 26. obletnice pogranvojsk (obmejnih straž). Lastna teža rekorderja je bila ob postavitvi novega svetovnega rekorda 59.8 kg. Tekmovanje fiockeyistov Sovjetske armade V Kirovu so sa začele finalne tekme za prvenstvo oboroženih sil Sovjetske zveze v ruskem hoekeyu, v katerem sodeluje 6 moštev, k; so zmagala v izločilnih tekmovanjih Vse tekme potekajo v zelo ostri borbi. Po prvih treh kolih vodi prvak Sovjetske armade — moštvo Moskovskega vojnega okrožja, ki je z velikim naporom premagalo moštvo Tihooceanske mornarice z rezultatom 2:1 in igralo neodločeno 0—0 z meštvom Severne mornarice. Mornarji Tihooceanske mornarice so prepričljivo premagali izkušeno nir> štvo Leningrajskega vojnega okrožja z rezultatom 3:0. V smučarskem krosu ZSSR je sodelovalo 6 miljonov tekmovalcev Vsezvezni centralni sovjet Zveze sindikatov je objavil končne rezultate smučarskega crosa sindikalne mladine, ki je bil letos organiziran v januarju in februarju na vsern področju Sovjetske zveze. V krosu je sodelovalo skupno okoli 6 milijonov smučarjev. Nad 4 milijone tekmovalcev je izpolnilo norme za dosego fizkulturnega znaka »Pripravljen za delo {n obnovo ZSSR«. Po doseženih rezultatih je zasedel prvo mesto leningrajski Zenit, ki je prejel rdečo zastavico Vsezveznega centralnega sovjeta Zveze sindikatov. Lestvica moštvenega prvenstva ZSSR v hitrostnem drsanju 1. 2. 3. 4. 5. G. Moskva I. RSFSR I. Leningrad Moskva II. Bela Rusija Estonija 2499,559 točke 2511,406 točke 2558,744 točke 2631,007 točke 3015,455 točke 3088,207 točke Mladinska prvakinja ZSSR v liitrost-nem drsanju Klavdija Ljvova Fizkultura na Srednji gospodarski šoli v Ljubljani Kakor ostalim fizkulturnim parro. gai.i se je naša mladina na Srednji gospodarski šoli (bivša Trgovska akademija) skupno s profesorji posvetila tudi namiznemu tenisu. Pred kratkim sta bila prirejena dva turnirja za prvenstvo dijakov ter dvoboj med dijaki in profesorji. Slednji se je končal zmago dijakov 5:0 z naslednjimi rezultati: Šalehar : prof. Toš, 21:14, 21:14; Steklasa : prof. Vidmar 21:6, 21:6; prof. Toš - Vidmar : šalehar - Stekla, sa 14:21, 21:18, 6:21; Steklasa : prof. Toš 21:17, 20:22, 21:18; šalehar : prof. Vidmar 21:16, 21:9. Tudi v tekmovanju za prvenstvo šole so nastopili trije profesorji od katerih se je najboljše odrezal prof. Toš. Vrstni red po končanem tekmo, vanju je bil naslednji: 1. šalehar, 2. Steklasa, 3. prof. Toš, 4. Delobst, 5. prof. Vidmar, 6. Gorjanc, 7. Hrovat, 8. Urek. Turnirju je prisostvoval tudi direktor dr. Pirjevec in del profesorskega zbora. Zvone. LETOŠNJI WASA TEK NA ŠVEDSKEM »Robne zanimivosti V začetku marca ie padlo na Švedskem toliko snega, da ie bilo mogoče govoriti o pravi severni zimi. Dotlej pa so vozili na Švedskem in Norveškem na vagonih sneg na skakalnice, da so mogli tekmovati. Dne 9. marca je bila prirejena tradicionalna švedska prireditev VVass tek na smučeh na 55 km dolgi progi. Nastopilo je 160 tekmovalcev. V prvih vrstah so bili na startu tekmovalci, za njimi pa smučarji - turisti, ki si postavijo za cilj: zdržati, ne glede na čas, pa tudi ne glede na to, če pridejo na cilj 5 ali več ur za zmagovalcem. Pri 28 km je bila okrepčevalnica na dolgih, dobro založenih mizah, Borovnična juha, prepečenec, mleko, pomaranče, so bile jedi, ki so šle naj. bolj v slast. Kmalu za okrepčevalnico se je sprednja skupina razkropila na napornih gozdnih poteh, pri 50 km pa je štela le še 8 mož. Kondicija Vseh je bila odlična. V vodstvu sta se menjavala Niis Karlsson in Andres Tornouist, oba doma iz mesteca Mora, ki je cilj Wasa teka. Pri 77 km sta pojačiia tempo in ostala sama na vodstvu. V mestecu sta si podala roki Skakalnica v Holmenkollnu na Norveškem in skupno prešla cilj. Oba sta imela čas 5:59.35. Žreb je odločil za Karls-sona, ki je postal že četrtič zmagovalec v tem teku. Branil se je tega na- slova, češ, da ga Tornauist enako zasluži, ker pa ni mogel izpremeniti reda, si je dragoceno zlato kolajno delil s tovarišem. Po zmagi na tekmah v Holmenkollnu si ie priboril še zmago v Wasd teku. 12. KANDAHAR TEKME Deset raznih držav ie imenovalo svoje predstavnike za letošnje Kandahar tekme v Miirnu v Švici. Proga v smuku je bila 3215 m dolga in je imela 800 m višinske razlike. Tekmovalcev je bilo 63. Zmagal je Colo Ženo (Ital.) s časom 3:38.4 min. 2. Alvera (Ital.) 3:39. 3. Couttet (Franc.), 4. Blanc (Franc.), 5. Brchel (ČSR) 3:45.6, 6. Oreiller (Franc.) 3:46.2. Med ženskami je zmagala Seghi (Ital.) v času 3:18.2,2. Beiser (Avstr.) 3:22.2, 3. Mittner (Švica) 3:23.2, 4. Nekvapilova (ČSR) 3:26. V slalomu je zmagal Tenz (Franc.) 181.4, 2. Oreiller (Franc.) 182.6, 3. Couttet (Franc.) 184.8. 4. Brchel (ČSR)v 185.8. V ženskem slalomu je zmagala Beiser (Avstr.) 211.7, 2. Seghi (Ital.) 217, 3. Nekvapilova (ČSR) 217.9. V moški kombinaciji je zmagal Couttet. v ženski Seghi. V MAJU BO PRVENSTVO EVROPE V BOKSANJU Dne 11. maja se bo začelo v Dublinu na Irskem prvo povojno prvenstvo Evrope v bok. sanju za leto 1947, ki ga priredi Irish Amiateur Bokstfng Associaticn. Tekmovanja za prvenstvo Evrope bodo izvedene v osmih kategorijah. Vsaka evropska država, ki je članica AIBA.e, lahko nastopi z enim repre. zentantom v vsaki kategoriji. Ofid-elno tehtanje tekmovalcev bo prvi dan tekem ob 9. uri dopoldne. V na. daljevanju tekem bodo tekmovalci tehtani vsak dan ob 9. uri dopoldne. Vsi ki ne bodo imeli pravilne teže bodo izključeni cd nadaljnjega tek. movanja. Prijave k tekmovanju so brezplačne. Zmagovalci v vseh osmih ŠPORTNO ES TELOVADNO ORODJE za vse fizkulturne panoge vam nudi FIZKULTURNI MAGAC1N LJUBLJANA, MESTNI TRG 10 disciplinah bodo prejeli diplome. Poleg tega bodo prvi trije v vsaki kategoriji prejeli kolajne in umetniške trofeje. Nagrado bo dobila tudi država, katere tekmovalci bodo dosegli najboljše razmerje točk. Točke se bodo računale tako, da bodo zmagoval, ci v vsaki tekmi dobil; po eno točko. Zmagovalec v finalni tekmi vsake kategorije pa bo dobil 3 točke, premagani pa 2 točki. Termin za predhodne prijave je bil določen do 25. marca, definitivne prijave pa morajo bit; podane najkasneje do 25. aprila. Prireditelji se obvezujejo plačat; za vsakega tekmovalca hrano in stanovanje ter poleg tega za različne Izdatke v času tekmovanja vsakemu udeležencu še 8 šilingov. Poskrbel; bedo tudi za popust za skupine na železnicah, ladjah in letalih. Najboljši urugvajski nogometni igralec Od južnoameriških držav je našim športnikom gotovo najbolj poznan Urugvaj. Po prvi svetovni vojni so namreč urugvajski nogometaši presenetili ves svet s svojimi zmagami na svetovnem nogometnem prvenstvu. Cez dve let; bo zopet svetovno prvenstvo v nogometu. Kakšno vlogo bodo igrali urugvajski nogometaši? Ali so med vojno napredovali ali nazadovali? To nam trenutno ni znano, čeprav nogometaše gotovo zelo zanima. Napišemo pa lahko nekaj o njihovem najboljšem igralcu, srednjem napadalcu, Faleru, o katerem bomo gotovo slišal; na svetovnem prvenstvu. NICOLAS F/VLEKO je ime najboljšemu urugvajskemu Igralcu, ki je začel igrati nogomet kot reven deček na travniku v predmestju, kot toliko njegovih slavnih sovrstnikov. Danes ga nazivajo zaradi izredno močnega strela »topničar«. Lani so ga prvič postavili v državno reprezentanco, kjer pa ni takoj izpolnil pričakovanj, ker se n; takoj mogel privaditi novim igralcem, s katerimi do takrat še nt igral. Kljub temu je danes eden najslavnejših In najbolj znanih nogometašev v Urugvaju. Doma je iz Montevidea, to je tistega mesta, v kate. rem se je jugoslovanski nogomet v svetu tako proslavil, kakor nikjer drugje. Že kot dečka so ga občudovali njegov; sovrstniki zaradi njegovega izredno močnega strela. Nekega dne ga je opazil trener nogometnega društva »Vaparaisa« ter ga odvedel v imenovano društvo, kjer pa je moral od začetka igrat; tekme še z navadnimi čevlji. Prave usnjene nogometne čevlje je dobil šele pr; vstopu v centralno društvo svojega rojstnega mesta. To je vsa zgodba njegove nogometne kariere. Kot sam pravi, je njegov edini resni nasprotnik igralec Attiljo Garcia, dočim mu drugi igralci niso kos. Najrajši igra na ne preveč suhi zemlji, od stadionov pa jnu najbolj prija teren na »Estadio Centenario«, na katerem je dosegel največje uspehe. Nioolas Falero 1 PRVENSTVO AMERIKE v lahki atletiki v dvoranah je bilo pr.rejeno v Madison Square Gardenu v New Yorku. Doseženi so bili nasiednjj rezultati: skok v višino Vislocky 200 cm, skok v daljino Douglas 745 cm, met krogle Dreyer 17,00 m, tek na 1 miljo Dodds 4:12.7 min., tek na 3 milje (pribl. 4800 m) Stone 14:22,6 min. V finalu teka na 60 yardov so se kval ti-cirali štirje črnci, od katerih je zmagal Conwell. BERNARD IN BOROTRA, znana francoska teniška igralca, sta prispela v Ameriko, kjer bosta odigrala turneje po raznih velemestih. Dobiček bo šel v fond za gradnjo pokritih teniških igrišč v Parizu. ki so bila med vojno uničena. V New Yorku bodo njuni nasprotniki bivši prvak ZDA Donald Mc Neil, Frank Shlelds in Sydney Wood. Igrala bosta v naslednjih mestih: New York, Boston, Pitts-boargh, Cinncinati In Saint Louis. ANGLIJA je premagala v rugbyju v Lon. donu škotsko pred 70.000 gledalci z rezultatom 24:5. NOGOMETNA SEZONA bo letos v Angliji podaljšana do 14. Junija. URUGVAJSKI NOGOMETAŠI se po vesteh švedskega dopisnika iz Montevidea pripravljajo za turnejo po Evropi. Najprej bodo odigrali dve do tri tekme koncem pomladanske sezone na švedskem, nato pa odpotovali v Srednjo Evropo. HERB McKENLEY, tekač Iz Jamajke, ki pa študira na univerzi v Illinoisu (ZDA), je postavil nov ameriški rekord v dvoranah v teku na 400 m v času 47,9 sekund. Prejšnji rekord se je glasil 48 sekund. KONGRES odbojkašev je sklican v Parizu v dneh od 18.—20. aprila. Na kon« gresu bodo predložena v odobritev nova pravila, kl jih je predlagala češkoslovaška. Nadalje bo na sporedu določitev kraja svetovnega prvenstva, za kar se potegujeta češkoslovaška in Francija ter diskusija o možnosti tekmovanja odbojkašev na prihodnjih olimpijskih igrah. ROMUNSKI boksarski prvaki Ion Chi-riac. Ion Popa in Popescu bodo odšli v Pariz, kjer bodo nastopili na raznih tekmah. CECILE COOLIDGE, bivša svetovna prvakinja v umetnem drsanju, je letos postala prvakinja Anglije med profesio-nali. SOVJETSKI STROKOVNJAK za dviganje uteži Ustovalov, je sestavil tabele najboljših evropskih dvigalcev uteži. Od vseh šestih kategorij so na prvem mestu v petih dvigalci ZSSR, na šesti pa svetovni prvak Šved Andersson. Od skupnega števila 60 dvigalcev jih pripada 36 Sovjetski zvezi. 11 švedski, 5 Angliji, 2 Danski, 2 češkoslovaški in 4 Franciji. HOCKEVSKO PRVENSTVO ANGLIJE še vedno ni zaključeno, kljub temu pa Je žo znan zmagova'ec, ki bo društvo Brigh-ten Tygers, ker je s svojo zadnjo zmago nad Nottingham Panthers 8:5 pridobilo 9 točk naskoka. Wembley Monarchs so premagali Harringaw Racers 6:4. V VELESLALOMU V CHAMONIXU za »Coupe Louis Agnel«, je zmagal Ccutlec v času 3:07,8 min. 2. Leduc 3:13,6, 3. In 4. Penz in Allard 3:14,2. Z?radi izredno slabega vremena so prevozili progo samo enkrat. V tekmovanju žensk za »Coupe Cecile Agnel« je zmagala Thiol-lierova v času 3:42 min. 2. G:gnouxova 3:50,8, 3. Tourennsova 4:04 min. SOVJETSKI DESETEROBOREC Kuzne-cov je Skočil v dvorani v Moskvi 6,89 m daleč, čudipa pa je skočila pri treningu 1,50 m v višino. CONSOLINI, svetovni rekorder v metu diska, se namerava preseliti v Braz lijo, od koder je dobil ugodno ponudbo. Italijanska lahkoatletska zveza se temu seveda upira. NA TENIŠKEM TURNIRJU v Nassau je zmagal Američan Billy Talbcrt. ki je v finalu premagal Ekvadorčana Parcha Se-guro 6:4, 7:5. V semifinalni igri pa Je premagal Talbert Kramerja, kar je bilo veliko presenečenje. V igri parov sta zmagala Kramer in Segura nad Talbertcm in Mulloyem v treh setih 4:6, 7:5, 6:1. E. J. HOLT bo verjetno imenovan za vodjo organizacijo lahkoatletsk h tekmovanj na olimpijskih igrali v Londonu leta 1948. Holt je srdi j generalni tajnik Mednarodne lahkoatletske amaterske zveze. WOODCOCK Jo v Manchestru nasUpil proti Francozu Oleku V boksarski tekmi za evropsko prvenstvo v težki kategoriji. Zmagal je po 15 kolih po točkah. Wood-cock je tehtal 90,1 kg, Olek pa 84.3 kg. DUNAJSKI RAPID je Izgubil te1 mo v Belgiji s Charlerol 2:3, v Luxembargu pa je zmagal nad Jeunesse Esch 9:1 Ta tekma je bila od grama zvečer pod reflektor,)!. FRANCOSKI SODNIK Dellasalo bo »cd I nogometno tekmo Anglija—Škotska, ki bo odigrana 12. t. m. na wembleyskem stadionu v Londonu. Jugosiavijo in ZSSR na prvenstvu Evrope v košarki od 26. iV. do 3. V. v Pragi Nouometua prvenstva v republiških ligah I. skupina Od 26. aprila do 3. maja bo v Pragi prvenstvo Evrope v košarki. Po svetovnem prvenstvu v hockeyu na ledu in evropskem prvenstvu v roko. borb; bo prvenstvo Evrope v košarki tretje veliko tekmovanje v glavnem mestu Češkoslovaške. Za tekmovanje so se prijavile na>-slednje države: Sovjetska zveza, Jugoslavija, Češkoslovaška, Albanija, Poljska, Romunija, Madžarska, Francija, Belgija, Nizozemska jn švjea. Pričakujejo še prijavi Bolgarije in Italije. Avstrija je vložila pro. šnjo za sprejem v Mednarodno federacijo za košarko jn v slučaju, da bo njeni prošnji ugodeno, bo avstrijska reprezentanca sodelovala tudj na tem tekmovanju. Anglija in Portugalska sta odpovedali svoje sodelovanje. Prvenstvo Evrope bodo igrali po istem sistemu kot lansko leto. Države bodo razdeljene v več skupin, pač po tem, koliko bo udeležencev, štiri najbolje plasirane ekipo bodo nato igrale po cup-sistemu. Nosilci posa- Konec mednarodnega teniškega turnirja v Aleksandriji V torek je bil v Aleksandriji zaključni dan velikega mednarodnega teniškega turnirja, na katerem so sodelovali tudi naši teniški igralci Mitič, Punčec in Palada. Čeprav so se plasiral, v finalne borbe, niso pokazali uspeha, ki so ga doslej redno dosegali na teniških tekmovanjih. Upoštevati moramo, da so na turnir prišli skoraj brez treninga po zimski sezoni, v kateri niso imeli prilož. nosti za igro. V finalni igrj moških parov se je naš par Mitič-Punčec srečal s francoskim parom Cochet-Abdeselam. Igro, v katerj se je odlikoval stari Cochet, sta naša Igralca izgubila z rezultatom 1:6, 0:6, 3:6. šele proti koncu igre sta nudila resen odpor Francozoma. Naše igralce je posebno ovirala velika vročina, na katero ni. so navajeni. V finalni igri mešanih parov se je je vodila borba med parom Mitič (Jugoslavija) - York (Anglija) in angleškim parom Hughes - Pantier. Po naporni borb; je zmagal par Hu. ghes-Pantier z rezultatom 6:2. 5:7, 8:6. Kakor na turnirju v Kairu, tako sta se tudi v Aleksandriji v finalni btrbi posameznikov srečala Francoza Cochet in Abdeselam. Tudi tokrat je izkušeni Cochet potrdil svojo veljavo v tenisu in zmagal z rezultatom 6:3, 2:6, 6:3, 8:6. Posamezno prvenstvo med igralkami je osvojita Bossi (Francija), ki je v finalni igri premagala Angležinjo Pantier z rezultatom 5:7, 7:5, 6:2. Na pomiadanskem krosu v Zagrebu bo tekmovalo 25.000 fizkulturnikov Pomladanski kros v LR Hrvatskr bo 13. aprila. Ljudska fronta mesta Zagreba se je na svoji III. konferenci obvezala, da bo na pomladanskem kresu tekmovalo 25.000 fizkulturnikov. Mestn odbor FISAH.a je sprejel to obveznost. Priprave za organizacijo te velike fizkulturne manifestacije v Zagrebu se bližajo zaključku. Intenzivna agitacija za letošnji kros se vrši preko stenčasov, parol, lepakov in predavanj. Terenski odbori, fizkulturni aktivi, podjetja, ustanove, tovarne in šole so začeli že prejšnjo nedeljo s treningom. V gozdičku v Maksimiru, na Savi in v Tuškancu redno trenirajo fizkultur- meznjh skupin bedo določeni na podlagi lanskega prvenstva, ki je bilo v Švici, in sicer Češkoslovaška, Madžarska, Francija Ja Italija (če bo igraila). Te države so lani igrale v finalnih borbah. Po sporedu bodo igrali vsak dan štiri tekme. Dve tekmi bosta dopoldne, dv pa zvečer. Tekmovanje bo v dvoranj Sokola v Pragi, k; je največja in najlepša športna dvorana na češkoslovaškem ter lahko sprejme 6000 gledalcev. Naj več ji favoriti so Cehoslovaki, k j se marljivo pripravljajo, da ohranijo naslov evropskega prvaka. Največji nasprotniki čehoslovakom bodo verjetno Francozi, kj so decembra lanskega leta premagali čehoslovake v Parizu z rezultatom 37:30. Veliko vlogo na tem prvenstvu bo imela tudi ekipa Sovjetske zveze, ki prvič sodeluje na evropskei- prvenstvu. Češkoslovaški tisk podčrtava tudi, da z zanimanjem pričakujejo sedelo, vapje Jugoslavije. Naši košarkarji uživajo po uspešni turneji v Franciji v-’!' ugled v Pragi. niki, ki so sprejeli svoje obveznosti za nastop na letošnjem krosu. Prejšnjo nedeljo je treniralo v Maksimiru 3000, v Tuškancu pa preko 1500 fizkulturnikov. Tudi na Savi je nastopilo veliko število fizkulturnikov, med katerimi je bilo največ veslačev zagrebških društev. Zima je to leto bogato zamedla naše gore. Strmine in grebeni so zasneženi in že prihaja sončna pomlad, ki jih napolnuje z morjem sončne luči. Smuk v gorah je v (em času doživetje posebne vrste. Malo jih je, Iti bi doživeli pomladansko smuko v takem razkošju kot so jo oni, ki so smučali preko snežnih planot v bogastvu pomladnega sonca. V cilju, da se kar najbolje privadi jo visokogorskemu smučanju, namera vajo podjetni alpska jeseniški smučar ji in alpinisti priredili v nedeljo, dne 20. aprila turno vožnjo. Na ta edinstveni izlet vabijo le najresnejše naše alpske vozače, da jim pokažejo pre-čudežen alpslti svet, katerega do sedaj zaradi krivičnih meja nismo smeli in niti mogli dobro spoznati. Pred videna tura bo vodila smučarje alpiniste v raskošni smučarski svet Križ-kih podov. Gorniki Jesenic vabijo vse druge tovariše, ki se čutijo sposobne, da si ogledajo ta edinstveni svobodni svet, ki nam bo vsem skupaj dajal novih možnosti za plemenito gorniško udejstvovanje. Potrebno je, da pridejo v to tovarišijo res samo oni, ki so sposobni obvladati vse nevarnosti po mladne gorske narave. Vsekakor je priporočljivo, da se naši gorniki na takih skupnih izletih dodobra spoznajo med seboj in si urijo svoje znanje in sposobnosti za velike cilje bližnje in daljne bodočnosti. Vsi, ki žele absolvirati tik pred Triglavskim smukom dober trening, naj čimpreje pošljejo prijave na planinsko skupino FD Joža Gregorčiča, Jesenice. Število udeležencev je vsekakor omejeno, ker Aljažev dom v Vratih lahko sprejme le 30 gornikov. S seboj je treba prinesti odejo, vso prehrano, dereze in cepin ter mnogo spretnosti in sposobnosti v alpskem smučanju. Vsi prijavljeni udeleženci se zbero v soboto proli večeru v Vratih, dne 19. aprila in prenoče v stari Aljaževi koči na slami, zjutraj zarana pa odpotujejo skupinsko proti Luknji in dalje preko Skoka, od koder je edinstven pogled na silno severno steno Triglava, do sedla med Stenarjem in Sovatno, kjer se jim bo pokazala vsa prostranost smučišč Križkih podov. Nekateri se bodo od tu povzpeli ali V vseh ljudskih republikah so v polnem teku ligaška nogometna prvenstva. Prvaki posameznih republik bodo potem tekmovali v kvalifikacijskem cupu za vstop v zvezno ligo namesto društev, ki bodo po končanem državnem prvenstvu izpadla iz nje. 1IRVATSKA V hrvatski ligi je bila prejšnjo nedeljo poleg tekme Tekstilne : Prole-ter v Belišču, ki se je končala z zmago Tekstilca 6:2 (0:3), odigrana v Pulju še tekma Metalne : USO, v kateri so Zagrebčani zmagali z rezultatom 5:0 (2:0). Med tednom je bila odigrana v Splitu tekma med FD Zagreb in FD Split, ki se je končala z zmago Zagreba z rezultatom 2:1 (1:1). Sedanje stanje v lestvici hrvaške lige je naslednje: Metalac 11 10 1 0 30: 8 ni Tckstilac 12 7 2 3 32:14 10 Slaven 13 7 2 4 21:23 10 Zagreb 12 7 1 4 35:20 15 Split 12 7 0 5 20:14 14 Na pri jed 13 4 3 G 10:25 11 L SO ' 11 2 1 8 25:33 5 Udarnik 8 2 1 5 7:14 5 Proleter 12 0 1 11 11:48 1 SRBIJA Nogometno prvenstvo Srbije je razdeljeno v Iri skupine. Rezultati tekem prejšnjo nedeljo in sedanje lestvice v posameznih skupinah so naslednje: na lahko pristopno Sovatno ali Stenar, drugi pa na Križ. Bogastvo sonca in razkošje tega smuškega svela zmore navdušiti in osvojili še tako razvajenega gornika. Nato bo skupen povratek iz Stenarjevib vratc pod Bolkovo špico v Vrata in nato dalje v Mojstrano na vlak. ki odpelje ob pol 18. uri. Stenar — Stenarjeva vratca — Križ Vsekakor bo ta skupinski izlet naših gornikov veliko pripomogel k čim tesnejši povezavi, ki je v gorniških vrstah nujno potrebna in priporočljiva. Koristni zaključki iz te pomladne smuke bodo najbolje vplivali na izpopolnjevanje naših alpinskih kadrov. Vsi gorniki so dobrodošli. Pridite občudovat pomladno naravo Križkih podov, čim več nas bo sposobnih uspešno opraviti to turo, tem več bomo doprinesli za masovno zajetje planinstva. Pripravljeni pa bodite na vse. kar pomladna visokogorska narava zahteva od človeka, ki si želi doživeti njene čare. Pošljite čim preje za žaljene prijave, snežne kakor vremenske prilike se odlično obetajo. Na svidenje v Vratih na večer 19. aprila. , »Ž« Dinamo (Pančevo) : Jediustvo (Vršac) 5:0 (1:0), Polet (Sombor) proti Srem (Sremska Mitroviča) ,2:0 (1:0), Jedinstvo (Novi Sad) : Zrenjanin 3:2 (1:0), Jedinstvo (Bela Palanka) proti Sioboda (Subotica) 2:0 (0:0), Sloga (Novi Sad) : Železničar (Zrenjanin) 8:0 (3:0). Sloga Dinamo 17 13 2 o 01:10 28 17 1.3 1 3 59:25 27 Sioboda 17 9 3 5 53:25 21 Srem 17 9 1 7 40:20 19 Železničar 10 7 3 ti 35:30 17 Polet 16 G 4 6 29:29 10 Milieionar 10 0 3 7 27:33 15 Jedinstvo, N.S. 10 5 5 0 27:38 15 Zrenjanin 17 5 1 11 40:55 12 Jedinstvo,Vrš. 10 4 3 9 27:49 11 Jedinstvo, B.P. 17 4 3 10 27:01 11 Beograd 10 2 2 12 20:48 0 II. skupina Nikčevič (Svetozarevo) : Jedinstvo (Smederevo) 5:1, Radnički (Beograd) proti Mladi radnik (Požarevac) 4:3, Budučnost (Valjevo) : Borac (Cačak) 3:0. Podrinje 14 10 3 1 51:12 23 Jedinstvo 15 10 I 4 51:21 21 Radnički 14 9 1 4 42:28 19 Borac 15 7 3 5 20:22 17 Sioboda 13 4 5 4 25:22 13 Nikčevič 14 G 1 7 23:21 13 Budučnost 14 4 2 8 17:36 10 Mladi rad. 14 2 2 10 20:53 G Sandžak 12 1 2 9 10:49 4 V lestvici ni upoštevan rezultat tekme Sandžak : Sioboda. III. skupina Radnički (Kragujevac) : Proleter (Pirot) 5:0 (2:0), FD Bor : FD TopJi-čanin 2:2 (2:0), Napredak (Kruševac) proti Budučnost (Peč) 4:0 (2:0), K. Slamenkovič (Leskovac) : Dinamo (Vranje) 1:1 (0:1). Radnički 15 11 3 1 51:15 25 Napredak 14 8 1 5 41:27 17 Stamenkovič 15 0 5 4 28:30 17 Proleter 14 G 2 G 27:25 14 To ptiča mi n 14 4 G 5 27:29 13 Bor 14 5 3 0 22:32 13 Jedinstvo 14 4 4 0 23:23 12 Budučnost 13 2 G 0 24:30 10 Dinamo 14 2 3 9 20:48 7 BOSNA IN IIKRCEGOVINA Velež : Borne 1:0, Torpedo : Jedin- =tvo 10:0, Čelik : Sioboda 1:0. Velež 12 9 1 2 27:19 19 Torpedo 12 9 0 1 40:19 18 Borac 12 8 1 3 37:13 17 Čelik 12 7 1 1 20:20 15 Bratstvo 12 4 1 7 17:32 9 Sioboda 12 3 2 7 22:30 8 Jedinstvo 12 3 0 9 17:15 G Proleter 12 1 1 10 10:30 3 Mladost je mladinski nogometni prvak Hrvatske V predigri prvenstvene nogometne tekme Crvena zvezda : Crvena lokomotiva je bila povratna tekma za mladinsko prvenstvo Hrvatske \ nogometu med zagrebfiko Mladostjo in suSaSkim Primorjem. Zmagala je ponovno Mladost, In sieer z rezultatom 2:1 (0:1). Tako je Mladost osvojila mladinsko prvenstvo Hrvatske v nogometu. Reprezentanci Zatjreb:Tabany v boksu 9:5 V boksarskem dvoboju med reprezentancama Zagreba in Tatabanjja na Madžarskem so zmagali gostje z rezultatom 9:5. Jozlč, Barbadoro III., Krleža in Marši so premagali svoje nasprotnike, Harkovie se Je boksal neodločeno, Bulat In Jakopovič pa sta izgubili; borbi. Ti-Čič ni nastopil zaradi poškodbe. NOGOMETNO OH UST V O madžarskih železničarjev bo 13. In 14. aprila gostovalo v Sofiji. V OPATIJI bodo tekme za prvenstvo Istre v tenisu. Kot gostje bodo nastopili zagrebški, beograjski in reškl igralci. GORNIKI GORENJSKE VABIJO NA TUF HO VOŽNJO PARTIJE NimcoviCeva indijska obramba Beii: Eeshev*ky Črni: H. Steiner (šampionat ZDA 1946.) 1. d2—d4, Sg-8—f6, 2. e2—c4, e7 ^-e6, 3. Sbl—c3, LfS—b4, 4. e2 -e3, d7—dS, (Tudi 0—0 prihaja v poštev, zadnje čase pa je Cesto v rabi poteza v partiji.) 5. a2—a3. (To je ostrejše [n najbrž tudi boljše kot Sf3, ker bo beli skakač stal bolje na e2.) 5____Lb4:c3-b 6. b2:c3, 0—0? (Botvinnik misli, da je sedaj bolje takoj c5, da črni pravočasno pride do protiigre v središču ;n na damskem krilu.) 7. Lfl—d3, c7—c5, 8. c4:d5. (Doslej so običajno igrali 8. Sge2, nato a4 in La3. Res!hevsky pa je cčividno našel nov sistem, k[ je boljši.) 8____e6:d5, 9. Sgl—e2, Sb8—c6. Tudi nadaljevanje b6 in nato La6 se v praksi ni obneslo za črnega, orn; se zato drž; drugega sistema, kj so ga ameriške analize ocenile kot ugodnega za črnega.) 10.f2—f3, Tf8—e8, 11. 0—0, DdS cT. 12. Tal—bi! (Beli, ki ima prednost dveh lovcev. za enkrat samo pozicijsko oja-čuje svoj položaj. Zasedba b-linije se pozneje izkaže kot izredno važna.) 12. ... Lc8—d7, 13. Ddl—el, TaS i—dS. 14. g2—g4! (Pričetek presenetljivega napada, ki verjetno ovrže vso črno igro. Ker črni v doglednem času nima možnosti protiigre na drugem krilu, je tak napad možen.) 14___h7—h6, 15. Kgl—fel, Ld7 c&. 16. Tfl—gl, g7—g5 ? (črni se je ustrašil grožnje prodora z g5, pa si zato zopet oslabi pozicijo. Boljše izglede na obrambo je dajalo Sh7.) 17. Del—g3, Dc7—e7. (Po zamenjavi dam bi imel črni zaradi slabe točke f5 in dveh belih, lovcev zelo slabo končnico. Tako pa se mu bo godilo še slabše, ker po-stane beli napad nevarnejši. 18. Dg3—f2, Kg8—g7, 19. Se2— g3, Te8—h8, 20. Ld3—f5! Pravilno ponudi belj lovca v zamenjavo. S tem bo točka f5 brez obrambe, povrh pa še pridobi pritisk bele trdnjave na točko b7 na pomenu.) 20.... Lc8—e6, 21. e3—e4!, Kg7 —f8, (Morda je bilo vseeno bolje menjati na e4 in nato vzeti kmetu d4, čeprav oživi potem beli lovec .na diagonali b2—g'7.) * 22. e4—e5, Sf6—e8, 23.Lf5:e6, f7:e6, 24. f3—f4. (Beli seveda takoj napade črnega kralja, Id stoji na f-Iiniji slabo.) 24____ g5:f4, 25. Df2:f4-)-, Kf8— g8, 26. Sg3—h5, Th8—h7. (Druge obrambe proti g5 ni bilo.) 27. g4—g5, h6:g5, 28. Tgl:g5-|-, Kg8—h8, 29. Tbl:b7! (Končno odloči ravno napad na točko b7 kombiniran s kraljevim napadom! Zaradj takojšnjega mata seveda ni mogoče trdnjave vzeti. 29____ Se8—c7, 30. Tb7:c7! črni se vda. (Po Dc7: pride 31. Df6+ itd.) (Botvinnik v svojem komentarju v sovjetskem časopisu zelo hvali odlično igro ameriškega prvaka v tej partiji.) ŠTUDUA GORENJSKA Občni zbor Gorenjskega okrožnega šahovskega odbora bo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 8. v II. nadstropju hotela Evropa v Kranju. Prvenstvo Ljubljane Turnir za individualno prvenstvo Ljubljane je bil končan 4. t. m. Končni rezultat je naslednji: I. Slokan 41/!, II. Levačič 4, III. Sušnik 3‘/2, IV. Mlinar 3. Slede: inž. Petrič 2'/!, Kranjc 2. Gregorš l'/s. Kljub majhnemu številu udeležencev so bile partije bojevite in dobre. Sindikalno moštveno prvenstvo Za turnir za moštveno sindikalno prvenstvo Ljubljane se je doslej prijavilo 20 moštev, za moštveni brzo-turnir dne 13 t. m. pa tudi 20 moštev. Brzoturnir dne 13. t. m. se 1)0 začel ob 8.30 v Sindikalnem domu, tako da bo vsak udeleženec lahko preje izvršil svojo voiivno dolžnost. Podrobna navodila za turnirja bodo objavljena v dnevnem časopisju. Prvenstvo Zagreba Po 13. kolu je na turnirju za prvenstvo Zagreba še vedno v vodstvu Udovčič z 9 in pol točkami. Na drugo mesto se je z 8 točkami povzpel Bonert, ki je premagal mojstra šu-bariča. Slede Labura 7 ;n pol (1), Šubarič, Timet 7, Tagirov 6 in pol (1), Lužajič e in pol, Filipčič 6 (3) itd. Šah v Murski Soboti šahovska ekipa FD Sobote je vzbudila med prebivalstvom Murske Sobote veliko zanimanje. Udeležba tur- nirja za naslov prvaka Sobote za mesec marec 1947 je bila večja kot v mesecu februarju. Naslov prvaka za mesec marec je osvojil Cisar Aleksander, ki hrani prehodni pokal, ki ga je poklonilo FD Sobota najboljšemu šahistu. šahovski brzoturnir med ekipama FD Nafte in FD Sobote se je končal z zmago FD Sobote, ki je v Murski Soboti zmagala z rezultatom 110.5:85.5, v povratnem turnirju, ki se je vršil dne 22. t. m. v Dol. Lendavi, pa z rezultatom 150:125. Mednarodne vesti TURNIR V VARŠAVI V času od 16. do 30. aprila bo v Varšavi večji mednarodni mojstrski turnir. Na povabilo Poljske šahovske zveze bo na turnirju sodeloval tudi mojster Gligorič kot predstavnik FLR Jugoslavije. Med udeleženci bodo še poljski, sovjetski, madžarski in češki mojstri. Češkoslovaška reprezentanca v sestavi 10 najboljših igralcev bo v prihodnjih mesecih gostovala v zapad-ni Evropi. Predvideni so matchi s Švico, Francijo, Holandijo, Belgijo, in Veliko Britanijo. Motch Denker-Kesbevsky za prvenstvo ZDA bo v septembru. Igranih bo 12 partij. Denker je izzval sedanjega prvaka in je položil 2000 dolarjev za zmagovalca. V Belgiji je šahovska zveza izdala posebno znamko v spomin pokojnemu mojstru E. Colleju, ki je znan tudi našim šahistom kot udeleženec mednarodnega turnirja na Bledu leta 1931. Srednješolsko prvenstvo Slovenije 8 V 6 5 4 8 5 1 Po šahovskih rubrikah kroži pravkar lepa študija malo znanega komponista D. Josepha, kj jo kaže diagram. (Beli: Kd8, kmetje b6, h7; črni: Kb8, kmetje b7, a2.) Beli na potezi dobi. Prva poteza belega je seveda: 1. h”—h8D Ne bj na pr. imelo smisla postaviti na h8 lovca. Beli bi sicer dobil a-kmeta, ne b; pa mogel pregnati črnega kralja iz kota in partija bi bila remis. Pa tudi tako ima črni še odgovor. Igra namreč: 1___a2—alD če beli damo vzame, je črni kralj pat! Tudi 2. Dh2-(- ne pomaga. Po Ka8 bi bil potem črni kralj zopet pat, erna dama bi grozila z večnim šahom in bel; napad ne bi prišel naprej. Preostanejo samo poteze z damo na 8. liniji, z grožnjo, da se kralj umakne in da mat. Tei a poglejmo! Na 2. De8 igra črni Dg7 in beli kralj ne more vleči. Po zamenjavi dam je partija remi, ker se črn; kralj ne umakne iz kota. Na 2. Df8 pa pride Da3, beli zapet zaradi pata ne sme vzeti dame, pa črna dama z Dd6-}-, Dd4-|- ali Ddl-f, izsili remi. Edina poteza je torej: 2. Dh8—g8! Dal—a2 3. Dg8—e8! Sedaj črn j nima več poteze Dg7, ki bi jo imel, če bi bli šel beli takoj z damo na e8. Ker je treba preprečiti potezo z belim kraljem, mora igrati črni: 3. ... Da2—a4 Tu pa sled; zaključni manever: 4. De8—e5 Kb8—a« 4. D<‘8—e.j-l_ Kb8—a8 Dama se je torej vrnila na prvotno polje, toda črni kralj ne stoji več na b8, temveč na a8, pa se črna dama. ne sme več postaviti na al. Groženj Kc7, d7 alj e7 mat ni mogoče več kriti. Na Df4 sledi 6. Dal-f- ter Da7 mat. | DOMAČE « YrESTl Gkrsžfii občni zbori CELJE Dne 30. marca je bil v Celju občni zbor Celjskega okrožnega šahovskega odbora. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik tov. Mirnik, člani odbora tov. Kocmur, Lorbek, Šnaj-der, Fajs, Pipan, Oder. V nadzornem odboru so inž, Lah (Celje), prof. Grašer "(Rogaško Slatina), Cesar (Rogatec). Za ŠOS je bil navzoč tov. Erker. Na turnirju prvenstva Slovenije v Kranju bosta zastopala okrožje prof. Grašer in Modic. MARIBOR Občni zbor Mariborskega okrožnega šahovskega odbora je preložen na nedeljo, 20. aprila. V četrtek popoldne se je v šahovskem domu v Ljubljani pričel prvi turnir za, srednješolsko prvenstvo Slovenije.'Udeležence je ob otvoritvi pozdravil podpredsednik ŠOS-a dr. Bajec. Prispel; so vsi prvaki okrožij in je dalo žrebanje naslednji razpored: 1. Bajec V. r. gimn. Vič - Ljubljana 15 let, 2. Hočevar VI. r. gimn. Celje, 17 let, 3. Njegovan, II. r. klas. gimn. Maribor, 13 let, 4. Zupančič IV. r. gimn., Domžale, 15 let, 5. Sita, H. r. gimn., Novo mesto, 12 let, 6. Vrhovec, VII. r. gimn. Vič -Ljubljana, 17 let. Prinašamo tabelo z vsemi rezultati: 12 3 4 5 6 Toč. M!•*to 1. Baje« ■ % 1 1 1 % 4 I.-II. 2. Hočevar % ■ 1 1 1 V2 4 I.-II. 3. Njegovan 0 0 ■ 1 1 1 3 IH. 4. Zupančič 000«1%1% 5. 5. Sila 0000«00 6. 6. Vrhovec % % 0 % 1 ■ 2y2 4. Zmagovalca bosta odigrala naknadno maitch za naslov prvaka. Podrobnejše poročilo o turnirju bomo objavili v prihodnji številki. PRVENSTVO LJUBLJANE V sredo je bi! zaključen finalni turnir za srednješolsko prvenstvo Ljubljane. Končni rezultat je naslednji: i. Vrhovec 13 (iz 14), 2. Bajec 11 in pol, 3. Krivec 11, 4.—5. Bras, Sivec 10 in pol, 6. Zor 10, 7. Gabrovšek 9 in pol. Slede: Fajdiga, Kovač, Ribarič 7 in pol, Miljutinovič 5, Hočevar, Kranjc, Smerdu 4, Goslar 2 in pol. ZVEZINI RAZ6LASI NOV RAZPORED Zaradi pomanjkanja terminov in fuzije FD Partizana se odredi nov razpored prvenstvenega tekmovanja okrožja Ljubljana — Kamniška skupina, s pričetkom 13. 4. 47, in sicer: I. kolo: Kamnik : Litija, Domžale : Mengeš, Duplica : Rdeča zvezda. — II. kolo: Rdeča zvezda : Domžale, Kamnik : Mengeš, Duplica : Litija. — lil. kolo: Duplica : Mengeš, Kamnik : Domžale. Litija : Rdeča zvozila. — IV. koio: Kamnik : Duplica. Litija : Domžale, Rdeča zvezda : Mengeš. — V. koio: Kamnik: Rdeča zvezda. Domžale : Duplica, Mengeš : Litija. Vse tekme se igrajo na igrišču prvoimenovanih. Morebitne pritožbe glede razporeda je treba javiti okrožju v roku 8 dni Vsa društva se pozivajo, da najkasneje do 6. 4. 47. dostavijo seznam vseli verificiranih igralcev in sicer: dan nastopa, po fizkulturni legitimaciji ,in številko fiz. legitimacije. Uvede sc tekmovanje I. moštev ljubljanskih društev, kateri že tekmujejo v slovenski ligi. V prvenstvenem tekmovanju bodo I. moštva nastopala istega dne kot njihove rezerve. V T. moštvu ne smejo nastopati več kot 3 igralci I. moštva. Isti dan ne sme isti igralec nastopati v dveh tekmah. V nedeljo 13. t. m. so določeni za vodstvo tekem naslednji: Kamnik : Litija — Pucihar; Domžale : Mengeš — Kolarič; Duplica : Rdeča zvezda — Mikluš. Sekretar: Perko Božidar TISK TISKARNE .SLOVENSKEGA POROČEVALCA* V LJUBLJANI. - GLAVNI UREDNIK ZDENKO VAHTAR - UREDNIŠTVO TN UPRAVA: LJUBLJANA. TABOR. TELEFON 33-85. OB NEDELJAH POPOLDNE 55-22. — ČEKOVNI RAČUN UPRAVE 60-4045-21.