S'5'-' >, ‘■‘•rji r A-J-a-: V^ •.«. : 'f Fv'-! v »* ’ t v*«*.»V- ti VVASHINGTON Zahod ne sme čakati na julijski vrh sedmih industrijsko najbolj razvitih držav sveta v Tokiu, da bi pomagal Borisu Jelcinu iz sedanje težke politične in gospodarske krize. S tem sta se v glavnem strinjala tako ameriški predsednik Bill Clinton kot njegov francoski kolega Frangois Mitterrand na prvem ameriško-francoskem vrhu po Clintonovi izvolitvi. »Jelcinu moramo ponuditi roko pred julijskim vrhom«, je navedel ameriški predsednik Clinton na skupni tiskovni konferenci v East Roomu Bele hiše. Ameriški predsednik pa se je ogradil od Mitterrando-vega predloga, da bi pred julijskim sklicali izreden vrh, ki bi ga v celoti posvetili ruskemu vprašanju in Borisu Jelcinu. »Morda bi bilo tako srečanje koristno«, je navedel ameriški predsednik, »a za to je še nekaj odprtih vprašanj: Japonci imajo na primer precejšnje pomisleke.« Po njegovem »obstajajo druge poti«, po katerih lahko pomagajo Jelcinu in Rusiji. Vsekakor se bo Bill Clinton ponovno sestal s francoskim predsednikom Mitterrandom, ko se bo ta vrnil z obiska v Rusiji, ki ga načrtuje že prihodnji teden. Z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom pa se bo Clinton sestal 3. in 4. aprila v Kanadi. »Po tem obisku, morda pa še prej, bom poskušal mobilizirati druge države za skupni nastop, pa naj bo to s sedmimi veliki ali pa ne.« Zamisel o izrednem vrhu sedmerice ni nova za Billa Clintona. Predvčerajšnjim mu jo je namreč predlagal bivši republikanski predsednik Richard Nixon, ki je novemu ameriškemu predsedniku povedal, da mednarodne monetarne organizacije niso v stanju same rešiti »ruskega vprašanja«. »Potrebujemo politično telo«, je poudaril Nixon, ki v sedmerici vidi tisti organ, ki lahko sprejme politične odločitve in ne samo finančne. S to zamislijo pa se Clinton ne strinja, ker bi povzročila preveč zapletov. Poleg Bosne, kjer je tudi prišlo do delnih razhajanj, sta se predsednika dotaknila tudi kočljivega vprašanja pogajanj GATT o svobodni trgovini. Clinton, ki je 30 let mlajši od Mitter-randa, je priznal, da je bila izmenjava mnenj koristna. »Mitterrand je predsednik že toliko časa... Naučil sem se marsikaj in sem cenil njegovo odkritost«, je izjavil »mladi Bill Clinton«. KOMENTAR Tostran in onstran stečajev Božo Kovač Slovenski državni račun se ni izšel in parlament je zavrl je rast plač, tako zmanjšal pritisk na prihodnji proračun ter obenem poskrbel, da bodo podjetniške bilance v državnem in družbenem sektorju nekoliko manj oskubljene.. Za takšno parlamentarno odločitev ni bilo težko najti pravih argumenta,v, ekonomisti pa so že nekaj časa prepričevali javnost, da so slovenske plače previsoke. Videti je, da jim ljudje verjamejo. Tako je vsaj za zdaj. Le sindikalni voditelji in zaupniki napovedujejo, da bodo posegli v sindikalno orožarno. Vlada si je vsekakor pridobila nekaj časa, da uredi svoje vrste in seveda bilance, vmes pa se bo pogajala s sindikalnimi voditelji o socialnem miru v prihodnjih mesecih. Vendar se ta zgodba ne more srečno izteči, če bo vlada dolgo čemela samo na včerajšnjem ukrepu in ga ne bo opremila z razvidno razvojno politiko. Ljudje hočejo vedeti, ali je onstran stečajev in težavnih časov kaj boljšega kot na tej strani. Takšno vprašanje pa potrebuje zelo razvejan odgovor, ki je za zdaj zavit v gosto meglo. Ce naj bo namreč onstran stečajev kmalu bolje, potem bi morali imeti vsaj sporazum z Evropsko skupnostjo. Odprli naj bi si nove trge, ki ne bi jemali samo najboljšega blaga, ampak bi bili nekaj vmesnega med nekdanjim jugoslovanskim ter zahtevnim zahodnim trgom. Vrata v Slovenijo naj bi bila široko odprta za tuji kapital, ki bi v Sloveniji videl ne le neokolonialistično priložnost za poceni delovno silo, temveč tudi izhodišče za skupno osvajanje novih trgov. Na vsa ta vprašanja bo treba kmalu odgovoriti, sicer obroča okoli parlamenta kmalu ne bodo več sestavljali samo sindikalni zaupniki, ki jih od daleč opazujejo radovedni Ljubljančani, na političnem prizorišču pa se bodo pojavile nove leve stranke, ki v parlamentu ne bodo glasovale za zaviranje rasti plač. ZRJ / PREVARANT HRVAŠKO - SLOVENSKI ODNOSI / NUKLEARKA KRŠKO Jezda je odšel, politiki so v zadregi Samozvani milijarder je vse potegnil za nos BEOGRAD - Približno 500.000 varčevalcev Jugo-skandik banke v Beogradu, katere lastnik, multimilijo-nar Jezdimir Vasiljevič, je v ponedeljek zapustil Jugoslavijo, se tesnobno sprašuje, kaj bo z njihovimi prihranki. Okenca Jugoskandik banke so bila v Beogradu v ponedeljek in torek zaprta, čeprav je Jezdimir Vasiljevič na tiskovni konferenci v Budimpešti izjavil, da jih bodo znova odprli v sredo, saj so prihranki varčevalcev »zavarovani« z 210 kg zlata, kar naj bi ustrezalo 8 milijonom nemških mark. Kljub temu se je stotine vznemirjenih varčevalcev začelo v ponedeljek ponoči zbirati pred vrati podružnic Jugoskandik banke v številnih mestih v Srbiji, zlasti v Novem Sadu in Ni- šu, kot je sporočila agencija Tanjug. Podružnice so v torek zjutraj odprli in »funkcionirajo normalno«, so Tanjugu sporočili predstavniki banke. Srbski in predvsem črnogorski mediji so beg samozvanega milijarderja, ki naj bi rešil njihovo gospodarstvo pred zlomom, pospremili s skromnimi agencijskimi vestmi, saj se je končno le izkazalo, da so vse hvalnice, ki so jih peli »podjetniku«, le dobro zrežirana prevara, na katero je nasedlo tudi državno vodstvo. Delavcem na Svetem Stefanu, ki ga je Jezda zakupil za 570 tisoč dolarjev, ki jih vlada nikoli ni videla, je Gazda obljubljal plače v devizah, dobili pa so figo pod nos, kot številni varčevalci ,v njegovih bankah. Po poročilih dobro obve- ščenih je Jezda okrog sebe zbral vkriminalce in vojne dobickarjhe iz nekdanje Jugoslavije, pa tudi širše, in se dodobra okoristil z naivnostjo črnogorskih politikov, ki so mu dali na razpolago celo naftna skladišča v Baru in Risnu, v katera je shranjeval pretihotapljeno nafto iz Izraela, Grčije, Romunije, namenjena pa je bila seveda - kam drugam kot - v Srbijo. Več kot razumljivo je da bodo skušali uradni mediji zadevo čim prej potisniti v pozabo, saj bi v nasprotnem morali razkriti tudi vse nepoštene posle srbskega in črnogorskega vrha, ki se jih je v zadnjih dveh letih nabralo kar lepo število, tudi če odmislimo vse tiste yozo-te, ki so jih počeli in jih še počno po Hrvaški in Bo-sni.(S.R„ AFP) Zagreb naj bi delno poravnal dolg do jedrske elektrarne Po hrvaških virih je bilo včeraj plačanih deset mio dolarjev dolga, kar je le četrtina dolgovanega zneska - Vplačilo pet minut pred dvanajsto Mre :uk - Goran Morav; ek LJUBLJANA, ZAGRB -Po podatkih, ki smo jih dobili na slovenskem sekretariatu za energetiko, Hrvaška do včeraj popoldne kljub ultimatu, da ji bo slovenska stran prekinila dobavo elektrike, ni nakazala del dolga Jedrski elektrarni Krško v vrednosti 662 milijonov tolarjev. Razlog za to je po vsej verjetnosti časovna stiska, saj so na sekretariatu za energetiko dobili pismo, v katerem hrvaški minister za industrijo, ladjedelništvo in energetiko Franjo Kajfež zagotavlja, da naj bi hrvaška stran že včeraj ali najkasneje danes poravnala dolg v vrednosti deset milijonov dolarjev oziroma v tolarski protivrednosti, s čimer bi deblokirali račun v krški elektrarni in omogočili izplačilo zaosta- lih plač. Kot je povedal slovenski sekretar za energetiko Boris Sovič, hrvaška stran obljublja, da bo ostale dolgove do ravni, ko bi se izenačila z dolgom slovenskih odjemalcev, poravnala do konca tedna. Hkrati pa hrvaški viri trdijo, da je elektrogospodarstvo sosednje države včeraj vplačalo 10 milijonov dolarjev. To je samo četrtina dolga, ki jih Hrvati dolgujejo elektrarni, vplačali pa so jih pet minut pred dvanajsto. Slovenska vlada je namreč, kot trdijo, zagrozila, da bo hrvaško tržišče odklopila, če ne bo do 9. marca poravnalo visokega primanjkljaja. Mihovil Bogoslav Matkovič, direktor urada za informiranje hrvaškega elektrogospodarstva, je povedal, da bo z delnim plačilom dolga deblokiran račun JE Krško in da bodo zaposleni končno dobili plače. Z Gospodarsko banko Zagreb, ki je s svojim posojilom omogočila delno plačilo dolga, se hrvaško elektrogospodarstvo pogaja o zagotovitvi dodatnih 5 milijonov dolarjev, tako da bi Hrvaška svoje dolgove zmanjšala na približno raven slovenskega dolga. Po podatkih HEP Hrvaška potem, ko je del dolga že plačala, elektrarni Krško dolguje še približno 30 milijonov dolarjev, Slovenija pa okrog 20 milijonov dolarjev. Tem zne- skom je treba dodati še zahtevek za 35 milijonov dolarjev za lanski remont nuklearke in okrog 20 milijonov dolarjev za nabavo goriva. Računajo, da bi Hrvaška in Slovenija pri JE Krško utegnili do konca leta vknjižiti okrog 80 milijonov dolarjev dolga. Po besedah Mihovila Bogoslava Matkoviča iz Slovenije še ni prišel uradni odgovor potem, ko je bil del hrvaškega dolga že plačan, v Zagrebu pa so prepričani, da bo sosednja država pokazala razumevanje za njihove elektroenergetske težave. Za rešitev sedanje zelo kritične preskrbe z električno energijo in zadreg s Slovenijo v zvezi s krško elektrarno na Hrvaškem napovedujejo podražitev električne energije. POGLEDI Vstajanje revnih in bogatih Na svetu sta dva naroda, med katerima ni nikakršnega občevanja in simpatije. Prav nič ju ne zanima, kakšne so misli, navade in občutja drugega - kot da bi prebivala daleč narazen ali celo na različnih planetih. Vsak drugače sta vzgojena, hranita se z drugo hrano, navajena sta različnih manir, ne ravnata se po istih zakonih... Kaj mislite, za katera dva naroda gre? V poskusih, da bi odgovorili na to vprašanje, lahko izkažete vse svoje znanje zemljepisa in zgodovine in na-štejete vse mogoče, med seboj razlikujoče se narode. Pa vam gotovo ne bo prišlo na misel, da bi odgovorih tako kot tisti, ki je avtor zgornje primere, angleški državnik Benjamin Disraeli: to sta naroda bogatih in revnih, ki se po njegovem razlikujeta bolj kot katerakoli druga dva! Ko je Disraeli razpredal svoje misli, se je pisalo leto 1845. Istega leta je Friedrich Engels končal svoje znamenito delo o položaju delavskega razreda v Angliji. To je bil čas zgodnjega kapitalizma in najhujše delitve na dve skrajnosti: eni so postajali vse bogatejši, drugi iz dneva v dan bolj obubožani. Na domnevi, da se bodo slednji uprli in prekucnili krivična družbena razmerja, se je nato zgradila nova ideologija, ki je poldrugo stoletje obvladovala dobršen del duhov tega sveta. In ga tudi prevračala, čeprav ne toliko v razvitem jedru kot na njegovem manj razvitem obrobju. Moralno sprevrženost zgodnjega kapitalizma in polarno nasprotnost položaja revnih in bogatih v njem je posebno duhovito dojel francoski pisatelj Anatole France. V kapitalizmu, je zapisal, so pred zakonom vsi enaki, revni in bogati. Ta vzvišena enakost prepoveduje tako enim kot drugim, da hi spali pod mostovi, beračili in kradli kruh. (1894) In še: »V vsaki omikani državi je bogastvo sveta stvar; v demokraciji je edina sveta stvar.« (1908) In tako naprej. Internacionala revnih se je namenila taki demokraciji upreti. Vendar jo je navidez sprta, a s skrivnimi kapitalskimi vezmi povezana loža bogatih, kar dvakrat zapored poslala v klavnico: v prvi in v drugi svetovni vojni. Po zadnji pa se je kapitalizem navadil samega sebe »mojstriti«. Namesto prejšnje polarizacije smo dobili nekaj vmesne- ga: univerzalni srednji sloj. Kaj pa danes? Trije otoki svetovne blaginje (evropski, severnoameriški in daljnovzhodni) se še naprej moj stri j o v umetnosti blaginje in prisegajo na demokracijo. Iz preostalega sveta pa prihaja vse več skrb zbujajočih znamenj, iz katerih je mogoče razbrati, da se pogreza v novo polarizacijo na revno večino in bogato manjšino. Taka znamenja se kažejo tudi v državi Sloveniji. Nova politična elita (skupaj z »-nouveaux riches«) prisega samo še na demokracijo in si sama določa plače; žalujoče ostale pa prepušča delovanju ekonomskih zakonitosti in milosti svojih političnih korektur. Demokracija je sveta stvar in pred zakoni, ki jih sprejema državni zbor, smo vsi enaki, tako bogati kot revni. V sociali- zmu, kakršenkoli že je bil, so imeli zadnji vsaj iluzije. Zdaj še teh ne bo več. Zdi se, da je upanje revnih spet prestavljeno na oni svet. Liberalci bodo, po svoji stari navadi, najprej poskrbeli zase. Krščanski demokrati bodo revne skušah potolažiti - z upanjem na plačilo v onstranstvu. Kaj pa levičarji? Nimajo nič besed? Ah celo dejanj? Miha Naglič OPRAVIČILO V včerajšnji Pošti, v prispevku z naslovom Za tvorno sožitje vseh državljanov Slovenije je v tiskarni pomotoma izpadlo ime avtorjaTo-neta Stefanca. Prizadetemu in bralcem se za napako iskreno opravičujemo . Uredništvo FILM / REŽISER FRANCI SLAK O SVOJEM PETEM FILMU IN O SLOVENSKEM FILMU NASPLOH Priprte oči kamere Slavnostna premiera je bila sinoči v Cankarjevem domu - Film v slovensko produkcijo uvaja kriminalko - V glavni vlogi debitira Petra Govc - »Prihodnost je na strani mlajših« Tone D. Vrhovnik KO ZAPREM OCI, Slo-^Mja, 1993 (produkcija TV Slovenija i Bindvveed Soundvision). Izvirni scenarij in režija: Franci Slak. Sodelavec pri scenariju; Silvan Furlan. Direktor fotografije: Sven Pepeonik. Glasba: Mitja Vrhovnik - Smrekar. jSrajo: Petra Govc, Mira Sardoč, Pavle Ravnohrib, Mario Selih, Valter Dragan, Ludvik Bagari, Dušan Jovanovič. Franci Slak je sinočnjo Premiero svojega novega nima, ki ga podpisuje kot scenarist, režiser in koproducent, pričakoval holj nervozen kakor ne. V x§ri je bilo ogromno neznank: od razvpite Super 16 tehnike TV Slovenija ma 36 - milimeterski trak ®o film skopirali v Budimpešti, in to po avtorjevem mnenju ne ravno briljantno) do zasedenosti lubljanskih dvoran, ki bodo sprejele film Ko za-Prem oci šele 8. aprila. V svojem opusu, ki sega okvirno od klasičnega slovenskega artizma (Eva, 983) mimo eksplicitne IKrizno obdobje, 1981; jmtnskala, 1985) do pou-dnrjene dokumentarnosti Rojstvo naroda, 1992), najnovejše delo paradoksalno datira na "začetek -ako nove postsocialistične proizvodnje pri nas akor novih tehničnih prožnosti. Podobno kot rLlzno obdobje je tudi ta plm nastal preko televizije. tokrat s povečavo ne s !6, pač pa s super 16 ^m.Takrat so pogum zbrali v beograjskem Art hlmu, zdaj pa je stroške v jninimalnem delu pokrilo Ministrstvo za kultu-ro, “ Pravi Slak.VeC poklicev hkrati ("Kar je absolutna biegalomanija! “) si je blak privoščil predvsem zato, ker gre za edino mo- žnost, da svoj projekt nadzira od začetka do konca, do distribucije in prodaje, ki ju Slovenci kot nalašč - ne glede na kvaliteto filma - praviloma ne znamo izkoristiti. Po herezi mladega režiserja Igorja Sterka na zadnjem srečanju filmskih delavcev (dejal je, naj filme pac snemajo mladi, na evropskih festivalih redno zmagujoči, ne pa starejši avtorji, kar je dvignilo precej prahu), se je zdelo Slaka pomembno povprašati, v katero generacijo sodi. Brez rezerve je na strani mlajših, predlaga celo, da bi razmerje 5 filmov na leto sploh obrnili na glavo. "Starejša generacija se najbrž ni ravno obnesla. Dejansko v zadnjih dvajsetih letih, po Hladniku, avtorski film ni dosegel tistega nivoja, ki bi ga moral, potem ko je bil vendarle dokaj solidno državno subvencioniran. Zato mislim, da bo v prihodnosti potrebno bistveno vec naravne selekcije, zato sem na strani mlajših." Z minulim delom lahko povežemo še eno avtorjevo posebnost: kakor je v Hudodelcih (1987) lansiral dva nova filmska obraza, Maria Seliha in Anjo Ruapel, tako tokrat stavi na absolventko igre Petro Govc. Slak trdi, da izbira igralce izključno po vlogi, ki jo povnanjajo, zato se morda ne zdijo pretirane napovedi, da imamo pred seboj novo zvezdnico - kriminalni žanr ima paC za glavno žensko vlogo jasne zahteve. "Kakor sam Čakam, da me kdo odkrije, tako sem vedno vesel, Ca lahko odkrijem se neizkoriščeno energijo, ki je je pri nas dovolj, in to na vseh področjih. Tako Ko zaprem oCi ne predstavlja samo odlične igralke. Odkriva tudi izjemnega komponista Mitjo Vrhovnika -Smrekarja in še koga. Vsak projekt mora dajati možnost novim poskusom in odpirati prostor. Vedno sem si na primer želel stalnega snemalca, pa mi to ni uspelo. Nasprotno: zgodilo se je celo, da sta dva snemalca delala isti film. Vem pa, da bi v naslednjem filmu spet želel delati s Petro Govc. Zdi se mi, da je še ostalo nekaj rezerve." Ko zaprem oči je kriminalka in s tem žanrom Slak orje ledino na Slovenskem, saj se razen s Kavčičevo Minuto za umor (1962) in deloma Zupanovo TV nadaljevanko Vest in pločevina (1974) ne moremo postavljati pred Britanci, Američani in Francozi. Dejansko je Slovenija že s pogoji (zgodba, milje, realnost) za žanr te vrste sila nepripravna, zato se je Slak potrudil in z velikim naporom namenoma stiliziral Ljubljano (”s pomočjo Plečnika, ki je resnično dramski") v urbano središče, igralske figure pa v klasične žanrske like. Ob realnem manku se seveda ni mogel spogledovati s priljubljenimi avtorji, predvsem Mamme-tom in Lynchom ter Mell-villom. Zelo pa ga veseli mnenje, da napovednik filma malce asociira na Bessonovo Nikito. Film spremlja še eno ’sumljivo‘dejstvo (vsaj po tem, da se je tovrstno sodelovanje pri JurjaševiCe-vi SrCni dami ni najbolje obneslo): sodelavec pri scenariju je Silvan Furlan, človek z druge strani platna. Franci Slak to dejstvo opravičuje s tem, da sta oba pripadnika iste generacije, s skupnimi izleti na zakotne festivale in s prijateljevanjem kroga, kamor sodita tudi Jože Dolmark (ob Marjanu Rožancu sodelavec pri Hudodelcih) in Filip Robar -Dorin. Sicer pa je mnenja, da kreativna filmska praksa na Slovenskem praviloma ne najde stika s teorijo oziroma kritiko, "delo je pac nadvse težavno in zahteva poseben segment razmišljanja o filmu, ki vključuje strahovite psihofizične sposobnosti. Dejansko pa žanrskega pisanja, kolikor vem, tudi v slovenski literaturi praktično ni.“ Toliko o scenaristu, režiserju in koproducentu najnovejšega slovenskega celovečerca Franciju Slaku. Koliko je Ko zaprem oci klasična kriminalka, koliko klasičen slovenski film in koliko film Francija Slaka, so nekateri lahko ugotavljali že sinoči, na spored ljubljanske Komune in v druga slovenska mesta pabo film prišel šele aprila. Ne glede na rezultat, bomo Slaku del "krivde" oprostili - že zato, ker se (seveda ironično) zavzema za državni dekret, ki bi vsaj za par let slovenski film enostavno prepovedal. Petra Govc v filmu Ko zaprem oči (Foto: arhiv) ŽIVLJENJE METROPOL - PARIZ Iluzija izbire v mestu kulturne hiperprodukcije Suzana Koncut magazine litteraire Mlchef Lei ris uinzame litteraire OU.ie AM 30 SEPT. 1V#/PFUX : » P IF.S. ■. « 00 - CON : 7Jt> Le Journal de Leiris J Entretieo j Patrick Modi Očitno dejstvo je, da velika mesta s svojim neustavljivim širjenjem vse bolj spominjajo na nekakšne rakaste tvorbe, saj se srečujejo s hudimi ekološkimi nevarnostmi, umazanijo in možnostjo epidemij, s problemi skladiščenja in 2 medčloveškimi napetostmi, ki preraščajo v težko obvladljivo nasilje in povzročajo stalen občutek utesnjenosti in ogroženosti. A kljub njihovemu tveganemu nihanju med vitalnostjo in neredom, zdravjem jn boleznijo, prefinjenostjo in korupcijo, mestom nihče ne oporeka njihovega velikega pomena kot prostora Srečevanja in izmenjave ’bej, in zato kot »zibelke ci-yilizacijske ustvarjalnosti in podjetnosti« (glej Sobotno prilogo Dela, 16. januar 1993). Hiter pretok informacij, spoznavanje najno-vejših produktov človeške Pameti in tekmovalni duh °b vseskozi prisotni konkurenci naj bi ljudi v mestih sPodbujali k novim izumom in domislekom, k mrzličnemu iskanju novega, boljšega tako na znanstvenem kot na umetnostnem Področju. Toda - mar tu ne obstaja neka meja, nad katero pride do prezasičeno-sti, mar intelektualna in umetniška hiperprodukcija ne predstavljata neke vrste mentalne »ekološke nevarnosti«? Pariz prav gotovo sodi med tiste urbane svetovne nevralgične točke, kjer je poleg velike koncentracije Prebivalstva, upravnih in ekonomskih funkcij še po-sebej poudarjena vloga me-sta kot kulturnega središča. Pri tem gre za skoraj fanta-zmatsko predstavo o neizčrpnem viru umetniške inspiracije, ki ga ponuja to mesto s svojim v vec plasti naloženim zgodovinskim spominom na velike Čase umetniških avantgard, boemskega življenja in ustvarjalnega druženja v sekte, krožke ... A Pariz dejansko predstavlja nekakšen »popek sveta«, skozi katerega se slej ko prej pretoči večina umetniških del in ustvarjalcev. K temu danes seveda veliko pripomore veli-kobesedna francoska kulturna politika, ki je - s sijočo podobo Jacquesa Langa v ospredju - postala pravi zaščitni znak nove francoske »plemenitosti« ter svetovljanstva in ki izdatno podpira delovanje izjemno široke pariške kulturne infrastrukture, ki je v Evropi skoraj brez primere. VeC kot 100 kinematografov, okoli 200 gledališči nešteto knjižnic, galerij in muzejev - si dogodkov željni kulturni porabnik lahko želi kaj lepšega? Pariscope, tedenski spored kulturnih prireditev, postaja obvezni brevir, po katerem na metroju brska že vsak tretji potnik, kajti v njem je menda za vsak dan in za vsakogar nekaj. Tudi tu naj bi se torej potrjevala optimistična teza francoskega sociologa Gil-lesa Lipovetskega, po kateri naj bi sedanje stanje potrošniške družbe s poplavo produktov vsakomur ponujalo možnost individualne izbire in graditve povsem samosvoje osebne drže. Toda - si mar lahko predstavljate fiktiynega, »neoma- deževanega« bralca, ki se znajde sredi najveCje pariške knjigarne FNAC in si med nepreglednim številom naslovov samozavestno izbere sebi najprimernejšo knjigo? Prej bi rekli, da se med vsemi tistimi platnicami počuti nekam Čudno nebogljenega. Zato so precej bolj razumljivi nenavadni pojavi, ko ti v enem mesecu (recimo v lanskem oktobru) vsak drugi sogovornik, ki ga povprašaš, Ce bere kaj zanimivega, odgovori, da je povsem po naključju odkril spomine Michela Lierisa, ki jih le redkokdo pozna. In ko se spomniš, da se je prejšnjo pomlad enako dogajalo z deli Fernarda Pes-soe, adaptacije katerih so uprizarjali vsaj na štirih pariških odrih naenkrat, v tej gledališki sezoni pa bodo ta rekord očitno potolkle uprizoritve del avstrijsko-madžarskega pisca Oedoe-na Von Horvata, se tolikanj opevana individualna izbira izkaze za nemogočo iluzijo. Ni nujno, da gre pri tem za enostavno pristajanje na modne trende; v hudourniku ponudbe je pravo olajšanje oprijeti se nečesa, kar (na videz le za nas) vsaj malo izstopa. Ob taki, skoraj vsiljivo veliki ponudbi umetniških stvaritev se kaže še en fenomen - da končno niti ni veC toliko pomembno, kaj beremo, gledamo, poslušamo, ampak le to, da beremo, gledamo, poslušamo in da to počnemo v Cim večji meri. Treba je torej biti na tekočem o vsem. A Ce je posledica onesnaženosti v mestih oslabljen Človekov imunski sistem, je posledica pretirane kulturne porabe oslabljen človekov per-cepcijski sistem. Nezmernost in eksces onemogočata vsako dalj Časa trajajoče Čustvo oziroma: množica produktov, fascinacij in informacij vodi v nekakšno bla-zirano ravnodušje, saj le še redkokaj uspe zares presenetiti ali pretresti. Pod pritiskom tako preparirane publike ustvarjalci vedno bolj pilijo svoje stvaritve, ki nato večinoma izpadejo kot do kraja sofisticirani, izumetničeni intelektualni produkti. Čistih, grobih an-tinomij (resnica-laž, lepo-grdo) ni vec videti, saj jih prekriva mreža »pomembnih« detajlov, o katerih naj nato publika razpravlja, jih secira in poskuša odkriti njihovo nezaslišano izvirnost. Ob taksnem iskanju dlake v jajcu se izgubijo močna prepričanja in jasna vrednostna merila, saj v tako minimalističnih delih ni nic dokončno dobro niti dokončno slabo. Gledano z ravnodušne distance (ki naj bi po Lipovetskem onemogočala avtonomno mnenje) vse postane enakovredno (-ali enako nepomembno). Razumljivo je torej, da si vsi menda želijo avtentičnosti in spontanosti, a ju pravzaprav, zaradi oblože-nosti z vsemi mogočimi kulturnimi obrazci in usedlinami, niso veC sposobni prepoznati oziroma sta zanje v resnici popolnoma nezanimivi. Zato sta tudi avtentičnost in spontanost fingirani in zaigrani, enkrat bolj, drugič manj poudarjeno. Lansko pomlad je bilo v Parizu na primer zelo moderno jokati v gledališču in marsikateri igralec je bil nadvse ponosen sam nase, Ce mu je uspelo na koncu predstave potočiti kako solzo. Po možnosti takrat, ko so se že prižgale luCi v dvorani. Takšna marljiva pripravljenost pustiti se uročiti, prepustiti se gledališki iluziji - ki je, mimogrede, povsem v nasprotju z modernističnim razkrivanjem odrske utvare - se kaže tudi v v veliki priljubljenosti predstav, ki s svojo eksotiko ali irealnostjo omogočajo sanjarjenje in nostalgična Čustva. Tako je recimo Konjeniška opera gledališča Zingaro, ki pravzaprav ne govori o realni, ampak o povsem imaginarini eksotiki, tujosti oddaljenih svetov, že drugo sezono kar naprej razprodana. In francoske igralke v vlogah arabskih pevk so se že privadile, da gledalci, ki jih po predstavi pridejo od bliže pogledat, raje poslušajo razlage o njihovi težki usodi brezpravnih arabskih žena, kot pa sprejemajo dejstvo, da so se svoje vloge le naučile. Kje je torej tu Se meja med realnostjo in iluzijo? NA KRATKO Podelili Cezarje, najvišjo francosko filmsko nagrado PARIZ - V prostorih pariškega Theatre des Champs Elysees so v ponedeljek že 18. podelili najvišjo francosko filmsko nagrado Cezar. Prvič v zgodovini podebtev Cezarjev se je zgodilo, da je film prvenec dobil nagrado za najboljši prvenec in hkrati za najboljši film, in to se je zgodilo s filmom Cyrila Collarda Les nuits fauves (Zverske noči). Cyril Colard, režiser, pisatelj in glasbenik, ki je v 35 letu starosti v petek umrl za posledicami aidsa, je francoska Akademja filmskih umetnosti počastila še z dvema Cezarjema - enega med njimi je dobila igralka Romane Bohringer kot najvecji mladi igralski up . Film je Collard posnel po lastnem istoimenskem romanu (napisal ga je leta 1989), ki ima tako kot film v Franciji kultni status, tema pa je hkrati vzrok njegove smrti. »V filmu nisem hotel govoriti o smrti, Čeprav se zavedam vse grozote aidsa. Odločil sem se, da bom o njem spregovoril s stališča življenja, da bi zbrisal vse tabuje, povezane s to boleznijo, irizbanaliziraT seropozi-tivnost,« je o filmu povedal Collard. Nagrado je v njegovem imenu sprejela producentka filma Nella Banti. Največ Cezarjev pa je dobil film Indochine (Indoki-na) Regisa VVargnierja, in sicer pet, med njimi tudi za najboljšo žensko vlogo (Catherine Daneuve) in najboljšo stransko žensko vlogo (Dominique Blanc). Cezarja za življenjsko delo pa so podelili Marcelin Mastroianniju, italijanskemu filmskemu igralcu, ki je v svoji 35-letni karieri igral v najmanj 140 filmih, med njimi tudi v filmih vseh pomembnejših italijanskih režiserjev (Fellinija, Viscontija, Antonionija, De Sice, Ferrerija, bratov Taviani...). (AFP) Ali bo Broadway res izumrl? NEW YORK - Ze drugo zimo zapored je broadwayska gledališča zaznamovala mrtva sezona, zato se producenti in vodje gledališč zanašajo na spomladansko poplavo premier, ki naj bi utišale govorice o tem, da Broadway umira. Gledališki kritiki in poznavalci se s temi govoricami ne strinjajo, vendar pa zatrjujejo, da Broadway ni vec tisto, kar je nekoč bil in da to tudi nikoli veC ne bo. Ze bežen pregled produkcij v zadnjih šestih mesecih jasno dokazuje, da se vsi broadwayski showi in mušicah Ze po nekaj predstavah izčrpajo in umaknejo s programa še isti trenutek, ko so bili premierno uprizorjeni. Kar nekaj novih postavitev musicalov v naslednjih dveh mesecih naj bi vrnilo vero zahrbtnim sumničenjem analitikov, ki trdijo, da broadwayski producenti sledijo svojim hollywoodskim vzornikom, ki postavljajo na spored tiste musicale, ki so nominirani za nagrado Tony, ki naj bi jo podelili v mesecu maju. Gledališka kritičarka in kolumnistka Časopisa Newsday Linda VViner ironično zatrjuje, da broadwayska gledališča razpolagajo s tolikimi dobrimi musicali, da producenti resnično nimajo potrebe po produkciji novih in dodaja, da se Broadwayu obeta nov fenomen-dvomeseCna sezona. Vendarle pa se ravnotežje utegne spremeniti v naslednjih dveh mesecih z novimi premierami. Poseben problem predstavljajo tudi ekonomski in produkcijski stroški. Zaradi tega so se povišale tudi cene vstopnic, producenti pa se trudijo pridobiti vedno nove investitorje, predsem tiste, katerih musicali so se še obdržali na broadwayski sceni. Med lanskoletne producente so se tako uvrstili tudi Japonci, ki so podprli danes najuspešnejša broadwayska musicala Guys and Dolls in Jelly’s Last Jam. Linda VViner žalostno ugotavlja, kako malo originalnega materiala še lahko najdemo v današnjih musicalih. “Rajši se opirajo na filme in starejše musicale, ” zatrjujeje VVinerjeva in dodaja, da so za to krivi Angleži, ki so v osemdesetih s svojimi megamusicali učili, da je za osnovo musicala potrebna družinska pripoved in glasba, ki jo poslušalci že poznajo. Del broadwayskega problema je generalen. Ljudje, ki so zrasli v 50. in 60., so hoteli postati pop zvezde in ne broadwayske. Pisatelji so raje odšli k filmu in televiziji, ki sta bila v tem trenutku popularnejša kot gledališče. Današnji Broadway je odraz te tradicije, ki se v tej sezoni prav gotovo še ne bo prekinila. (Reuter) Državno tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov LJUBLJANA - Komisija za glasbena tekmovanja, ki od lanske jeseni deluje pri Svetu za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije, je letos uvedla nov sistem glasbenih tekmovanj. Ena od novosti je tudi ta, da se bodo uCenci glasbenih šol v starosti do 15 let letos prvič pomerili na izbirnih predtekmovanjih. Državno tekmovanje bo potekalo aprila v Ljubljani in Velenju (direktno je prijavljenih 230 glasbenikov v starosti od 16 do 30 let). Predtekmovanj se bo v sedmih mestih Slovenije udeležilo približno 280 mladih glasbenikov iz skoraj vseh glasbenih šol Slovenije in iz slovenskih glasbenih šol na avstrijskem Koroškem ter v Italiji. Tekmovali bodo v igranju na pihala, trobila, harmoniko in v klavirskem duu. Za uvrstitev na državno tekmovanje bo treba doseči 80 odstotkov toCk.Prvo predtekmovanje je bilo v soboto, 6. marca, v prostorih. Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, in sicer v igranju na kljunasto flavto (26 tekmovalcev) in za klavirski duo (47 skupin). Naslednja predtekmovanja bodo 13. marca v glasbeni šoli v Kamniku (v igranju na klarinet, saksofon in fagot), 19. marca v CGV Koper (trobila), 20. marca na Vrhniki (harmonika) in v Trbovljah (trobila, drugi del), v nedeljo, 21. marca pa v Kranju in Mariboru (flavta). Tekmovalni duh bo tako zaživel v veC slovenskih glasbenih središčih, kar bo nedvomno vplivalo na večje zanimanje za glasbeno šolstvo v teh krajih. Izreden odziv glasbenih šol (najvecji doslej) pomeni, da se v glasbenih šolah vse bolj zavedajo pomembnosti tekmovanj, saj bodo tekmovalci, ki bodo aprila zmagali na državnem tekmovanju, imeli možnost sodelovati na evropskih glasbenih tekmovanjih in seminarjih. To jim omogoča članstvo Slovenije v Evropski zvezi glasbenih tekmovanj za mladino (EMC). Nedavna Evropska konferenca mednarodnih glasbenih tekmovanj za mlade, ki je bila od 26. do 28. februarja v Munstru v Nemčiji (udeležil se je je tudi predsednik organizacijskega odbora evropskega orgelskega tekmovanja v Ljubljani Lovro Sodja), je učvrstila mesto Slovenije v konferenci evropskih glasbenih tekmovanj. (P. R.) Sreda, 10. marca 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA _________________MILAN / PREISKAVE V ZVEZI S PODKUPNINAMI_ Aretirali predsednika ENI Cagliariju Širi se afera v zvezi z ustanovo Anas S Cagliarijem dolžijo korupcije tudi pooblaščenega upravitelja družbe Nuovo Pignone Ciattija Predsednik ENI Gabriele Cagliari (telefoto AP) Pooblaščeni upravitelj družbe Nuovo Pignone Ciatti (AP) MILAN - Seznam osumljenih zaradi podkupovanja se iz dneva v dan neizprosno daljša: vCeraj - do aretacije je sicer prišlo že večer prej - sta se raznim "odličnim" imenom pridružila Še dva "ugledna" predstavnika italijanskega eko-nomsko-politicnega sveta, in sicer predsednik državne ustanove za nafto (ENI) Gabriele Cagliari in pooblaščeni upravitelj družbe Nuovo Pignone iz Firenc Franco Ciatti. Milanski preiskovalci ju dolžijo korupcije z ob-teževalnimi okoliščinami, ker sta dejansko omogočila družbi Nuovo Pignone, da je dobila v zakup dobaviteljsko in inštaletersko delo za me-tanizacijo central ustanove ENEL. Oba so v noči med nedeljo in ponedeljkom prepeljali v milanski zapor San Vit-tore. Sirom po Italiji pa prihajajo/na dan nepravilnosti in prekrški v zvezi z delovanjem oziroma pridobivanjem del za državno ustanovo za ceste Anas: vCeraj je bilo na tem specifičnem področju raziskav veC novosti. Tako je npr. odstopil tajnik parlamentarne komisije proti mafiji posl. Francesco Cafarelli, svojo odločitev je predstavnik KD sporočil, ko je izvedel, da je vpleten v preiskave o licitacijah Anasa. Jamstveno obvestilo v zvezi z gradnjo hitre ceste Bocen-Meran (tudi to sodi v okvir preiskav Anas) je prejel krSCanskodemokratski senator Franco Bonferro-ni. Finančni stražniki pa so v glavnem mestu Sardinije aretirali podjetnika Antona Carla To-massinija Barbarosso, v Liguriji pa bivšega območnega direktorja Anasa za Sardinijo Giuseppeja Troccolija (trenutno je vodil Anas za Ligurijo). Obtožnica se nanaša na vrsto prekrškov v zvezi z izgradnjo novega sedeža Anas v Cagliariju. Hišni pripor pa so dosodili bivšemu odgovornemu za Anas v tem mestu Gennaru De Lui-seju, podjetniku Brositu Brogliolu in njegovi ženi Bruni Belle: vse tri, ki so jih aretirali 16. februarja letos, dolžijo predvsem združevanja v kriminalne namene in korupcije. V Anconi pa se širi krog osumljencev v zvezi z "darežljivostjo" centra Cenim (Centro inter-modale merci delle Mar-che): predvčerajšnjim ponoči so finančniki aretirali devet oseb, sodniki pa so izdali enajst jamstvenih obvestil. Med aretiranimi so znani krajevni industrijec Franco Ferranti, socialist Carlo Alberto Del Mastro, Al-fio Bassotti, bivši deželni tajnik KD, rimski arhitekt Dario Garcia To-mellini, elan DSL, Naza-reno Garbuglia, prav tako Član DSL, Bruno Strappa, finančni konzu-lent, in bivši podžupan Floriano Berettini, KD. In končno so štiri osebe aretirali še v Vicenzi: obtožnice tudi tokrat govorijo o podkupninah, s katerimi so si nekatera podjetja zagotavljala zmago na razpisih za javna dela. Včeraj proti veCeru se je v Milanu zaključil proces po hitrem postopku proti glasniku nekdanjega vsedržavnega tajnika KD Arnalda Forlanija Enzu Carri. Sodniki so ga obsodili na dve leti jeCi pogojno in brez vpisa na kazenski list. Po oceni sodnikov je bilo pričevanje Graziana Mora, ki ga dolžijo korupcije, v tem primeru vseeno verodo- stojno in zato so presodili, da je Carra vseeno vpleten v primer visoke podkupnine (5 milijard), ki jo je prejela Krščanska demokracija. Zaradi znane afere o okovih, s katerimi na rokah so prvi dan procesa pripeljali v sodno dvorano osumljenca Carro, med včerajšnjo zaključno obravnavo, na kateri je tožilec zahteval nekoliko višjo kazen, fotografi in sne- malci niso smeli v dvorano. Novica dneva pa je včeraj nedvomno bila aretacija predsednika mogotca Eni Cagliarija in vodilnega človeka družbe Nuovo Pignone Ciattija. Oba so finančni stražniki aretirali na njunih domovih v nedeljo zveCer oziroma ponoči: Cagliarija v Milanu, Ciattija pa v neposredni bližini Firenc, oba so takoj prepeljali v milanski zapor San Vittore. VCeraj so ju preiskovalci dalj Časa ločeno zasliševali; priznala naj bi, da sta sodelovala pri razgovorih o podkupninah, Ciatti pa naj bi izjavil, da je tudi prejel zahteve za plačilo podkupnin. Njuni imeni naj bi prišli na dan med zaslišanjem Bartolomea De Toitie, ki ga predstavljajo kot "inkasanta” PSI na področju energetike, preiskava pa načenja primere podkupovanja v okviru delovanja ustanove Enel. Ustanove Eni ni treba posebej predstavljati, kot so tudi znani načini upravljanja, ki jih je že v začetku uvedel njen ustanovitelj En-rico Mattei. Pot družbe Nuovo Pignone je bila težja, vsekakor je tudi usoda tega obrata tesno povezana z Matteiem, ki je družbo - takrat se je imenovala še samo Pignone - prevzel leta ’54 in je postala Nuovo Pignone. VCeraj so v milanskem zaporu San Vittore zaslišali tudi bivšega funkcionarja KPI Prima Gre-gantija, ki so ga aretirali prejšnji teden pod obtožbo, da je sodeloval pri korupciji in da je v zvezi z licitacijami del Enel kršil zakon o javnem finansiranju strank. V trenutku, ko poročamo, je zasliševanje še v teku. BIVŠI TAJNIK PSI V TEŽAVAH AliboCrad ostal brez imunitete? RIM - Bivši socialistični tajnik Bettino Craxi ni prepričal elanov odbora za odvzem parlamentarne imunitete. Po dolgi razpravi je odbor sklenil, da bo priporočil poslanski zbornici, naj odvzame parlamentarno imuniteto bivšemu socialističnemu voditelju in dovoli sodno preiskavo v zvezi z vsemi tremi hipotezami kaznivih dejanj, ki so jih navedli milanski sodniki: kršitev zakona o javnem finansiranju strank, korupcija in posest ukradenega blaga. Odbor priporoča tudi, naj zbornica dovoli osebne in hišne preiskave. Prvo dejanje afere, ki bi lahko stala zapor bivšega socialističnega tajnika in ki skoraj gotovo označuje konec njegove politične kariere, se je končala s pekočim porazom Bettina Cra-xija, ki je sklep odbora ocenil kot dokaz politične krivice. In poraz je tem bolj pekoč ob upoštevanju dveh dejstev: da je bilo priporočilo za odvzem imunitete tako glede kršitve zakona o javnem finansiranju strank kot glede korupcije sprejeto z ve-Mko večino glasov (glede kršitve zakona o finansiranju so bib elani odbora soglasni, glede korupcije pa so bib proti samo socialistični predstavniki), obenem pa je poročevalec Roberto Pinza (KD) dobesedno demontiral Grajaj e v samozagovor. Samo glede tretjega kaznivega dejanja - posest ukradenega blaga - se je odbor razbil na dvoje (10 proti in 10 za), po pravilniku komisije pa je ob takem izidu glasovanja prevladalo mnenje, ki je bilo nasprotno poročevalčevemu. Roberto Pinza je v svojem poročilu odboru razčlenjeno zavrnil samozagovor, ki ga je bivši socialistični tajnik imel prejšnji teden pred komisijo in ki ga je včeraj zjutraj ponovil s pismom komisiji. Craxi je v bistvu trdil, da so pričevanja zoper njega povsem lažna, poleg tega pa je iz preiskave razviden jasen namen sodnikov, da ga napadejo. Toda Pinza je bil drugačnega mnenja: obtožbe bi bile povsem izmišljene, Ce bi se izkazalo, da so vsa pričevanja neosnovana, medtem ko so vse izjave dokaj soglasne. Pa tudi nobenega proti-craxijevega duha ni zaznati v delu sodnikov, kajti preiskava je doslej zdržala preverjanja raznih sodnij- sirili ravni fVT) NOVICE RIM / DO KDAJ BO LAHKO AMATOVA VLADA SE VZDRŽALA? Milanskemu sodniku Antoniu Di Pietru grozi ugrabitev? RIM - Milanskega sodnika Antonia Di Pietra doleti ista usoda kot demokršCanskega predsednika Al da Mora, toda najbolj znanega italijanskega sodnika ne ugrabijo rdeCe paC pa reakcionarne brigade. Provokacijo si je izmislil tednik »nove desnice« Italia, ki je za naslovno stran svoje včerajšnje številke pripravil fotomontažo z Dipietrovo fotografijo in v ozadju transparent s peterokrako zvezdo in napisom reakcionarne brigade. »Naša je nedvomno izmišljena kronika, a ne povsem brez osnove,« je v pojasnilo provokaciji zapisal odgovorni urednik tednika Marcelin Veneziani, »saj v državi, v kateri si vsi zamenjavajo vloge, lahko zgodi prav vse. V Italiji se je Cossiga pridružil Segniju, novinarji, ki so podpirali preiskavo o podkupninah, so se kar naenkrat zjokali nad usodo Enza Caere, vrednostna lestvica je postavljena na glavo. In zato je povsem možno, da bi včerajšnji heroji lahko postali žrtve novih rdečih brigad. Zato je vse možno, tudi nemogoče.« »Maščevanje tangentopolisa« je naslov izmišljeni kroniki ugrabitve, ki navaja tudi nekaj hipotetičnih reakcij politikov na tak dogodek, morda pa kot šala ni najbolj posrečena. (VT) Deželna skupščina FJK počastila spomin Marije Bernetič TRST - Podpredsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Angelo Spagnol se je vCeraj spomnil nedavno umrle nekdanje poslanke KPI Marije BernetiC - Marine. Poudaril je, da je bila pokojnica med protagonisti tržaškega političnega in družbenega življenja. Svetovalka Demokratične stranke levice Perla Luša (Berneticeva je po razpustu KPI pristopila v DSL) pa je spregovorila o njenih nenehnih prizadevanjih v obrambo pravic slovenske manjšine v Italiji in za enakopravnost delavskega razreda. Berneticeva bi prav vCeraj praznovala 91 let. Predstavništvo SSk pri tržaškemu prefektu TRST - Deželni svetovalec stranke Slovenske skupnosti in njen deželni tajnik Ivo Jevnikar ter tržaški pokrajinski tajnik stranke Martin Brecelj sta v ponedeljek obiskala novega vladnega komisarja Furlanije - Julijske krajine in tržaškega prefekta Luciana Cannarozza. Predstavnika SSk sta seznanila prefekta z nekaterimi odprtimi vprašanji slovenske narodnostne skupnosti, zlasti kar zadeva pravico do rabe slovenskega jezika v javnosti. Dotaknila sta se tudi vprašanja zagotovljenega predstavništva manjšine v vsedržavnih in deželnih izvoljenih telesih ter vprašanja pogajanj med Italijo in Slovenijo glede manjšinskih pravic. Težaven dan za italijansko politiko ali kako zdraviti raka s kamilico Vojmir Tavčar RIM - Zdravljenje raka s kamilico. To je, kot kaže, vse kar premore 'trenutna italijanska politična scena. In zato je Giu-liano Amato, na katerega bi vCeraj dopoldne nihCe ne stavil počenega groša, popoldne še bil predsednik vlade in nadaljuje svoj mandat. Nebo je bilo včeraj zjutraj jasno, toplo sonce in lahen vetrič sta dajala Rimu poseben spomladanski šarm. Politični barometer pa je kazal v nasprotno smer: časopisi so z velikimi naslovi poudarjali težaven položaj in osamljenost predsednika vlade, palaCo pa je že navsezgodaj pretresla novica o aretaciji predsednika državnega kemijskega koncerna ENI Gabriele j a Cagliarija. Poslanska zbornica je imela na dnevnem redu razpravo o moralnem vprašanju, vsaka skupina je že predložila svojo resolucijo. Toda ob 10. uri je predsedujoči podpredsednik Tarcisio Gitti spremenil dnevni red: v pričakovanju, ali bo vlada sprejela zahtevo opozicije in poročala o spornem odloku o podkupninski aferi, so redki prisotni začeli z razpravo o kmetijski problematiki. Ob 10.30 naj bi se sestali načelniki skupin, da bi dopolnili dnevni red. Toda sestanek je bil najprej odložen na 15. in nato na 17. mo. Vlada, ki naj bi se prvotno sestala zjutraj, je napovedala svojo sejo za 13. mo. Plaz slabih novic pa se je medtem stopnjeval: aretaciji Cagliarija je sledila aretacija upravitelja podjetja Nuovo Pignone, sodniki so izstrelili vsakodnevni rafal sodnih obvestil, zaradi velike negotovosti je borza začela popuščati, lira je zgubljala na vseh tržiščih. ■ Politični kronisti, ki so se malo pred 13. uro zbrali pred vhodom v palaCo Chigi, da bi iz bežnih izjav prihajajočih ministrov razbrali, kako kaže politični barometer, so s pikro ironijo in ščepcem cinizma komentirali dogodke zadnjih dni. Kot prvi je na vladno sejo prispel finančni minister Franco Reviglio, za njim pa so »prikapljali« še ostali. Toda usta vseh so bila zašita, stekla avtomobilov se niso spustila. NihCe ni hotel Črhniti niti besedice, saj je bil v tem Času premier Amato še na Kvirinalu na posvetu z državnim poglavarjem. In medtem ko nekateri zaman telefonarijo tiskovnemu madu predsedstva vlade, da bi ugotovili, ali je Amato že prišel, drugi ugibajo in modrujejo o vlogi predsednika republike, ki se ne zdi več tako kristalno Cista kot v nedeljo. Predsednik republike je najbrž vedel za pot vladnega odloka in ji ni nasprotoval, v nedeljo pa se je ustrašil reakcij in sklenil, da ga ne podpiše, vendar z utemeljitvijo, ki ni postavila na laž vsebi- ne ukrepa. Medtem se je Amato že vrnil, vlada se zbere k posvetu. Teleprinterji pa začenjajo odtipkavati izjave strank vladne koalicije v oporo premiera in njegovemu kabinetu. Praznina, ki bi nastala z Amatovim odstopom, jih je preplašila. Minute v tiskovnem središču palače Chigi postajajo dolge, Čakanje je izčrpalo dovtipe, ugibanje in značilni novinarski cinizem. Ob 15.50 po zvočniku napoved: vlada je nekaj minut prej končala sejo. Se nekaj minut in za konferenčni pult stopi podtajnik Fa-bio Fabbri, miren in nasmejan, medtem ko je bil dopoldne mrk in zaskrbljen. »Vlada umika odlok o podkupninski aferi, sprejema ugovore predsednika republike in si pridržuje pravico, da z amandmaji prispeva k oblikovanju zakonskega osnutka na isto temo, o katerem razpravlja senat.« Podtajnik vstane in odbrzi, gluh za vsako vprašanje, češ da mora nujno na sejo načelnikov skupin v poslansko zbornico. Večina je zadovoljna, opozicija protestira, dopoldanski skorajšnji odstop se je z blagoslovom s Kvirinala spremenil v podaljšanje mandata. Dan se nagiba h koncu, ko Amato doda še zadnji obližek zamenjave Ripe di Meane z Valdom Spi-nijem. Za danes vladna orehova lupina še pluje, njena šibkost je tudi njena moC. Toda do kdaj? Novi minister za okolje, socialist Valdo Spini (AP) RIMINI / TERAPEVTSKA SKUPNOST V San Patrignanu aretirali še osmega osumljenca RIMINI - VCeraj so priprli še osmega elana skupine, ki je delal v mesnici terapevtske skupnosti v San Patrignanu, kjer so na osnovi obtožnice dne 5. maja 1989 ubili mamilaša iz Palerma Roberta Maranzano. V zapor so odpeljali Franca Griffardija iz Cor-sica (Milan), ki je bil trenutno zaposlen v terapevtski skupnosti Tolen-tino (Macerata), ki jo vodi Vincenzo Muccioli. Griffardi je dejal, da je včeraj zagledal svoje ime na nekem Časopisu v zvezi s tem dogodkom in zato sklenil, da se pro- stovoljno predstavi sodnikom. S sodne palače so Graffardija odpeljali na komisariat, kjer so mu ratificirali ukaz o varnostnem priporu zaradi sodelovanja pri nenamernem umoru in prikritja trupla (gre za iste. obtožbe, zaradi katerih so predvčerajšnjim priprli sedem oseb). Griffardi je zavrnil vse obtožbe, ravno tako pa je zavrnil obtožbe, ki bremenijo njegove sodelavce. Po njegovih besedah ni prišlo v San Patrignanu tistega usodnega dne do nobenega pretepa. SREDNJEEVROPSKI PROSTOR / POSVET NA POMORSKI POSTAJI Za širše sodelovanje v turizmu TRST - Tako Trst kot celotno njegovo območje v osrčju Evrope preživljata “magični" trenutek. Izkopalo se je iz marginalnosti in vstopa v povsem novi svet sodelovanja med Zahodom in Vzhodom tudi na turističnem področju. Italijanska vlada je vedno delovala za razvoj obmejne politike (kot je primer off shora), danes pa se zavzema tudi za razvoj turizma v tem srednjeevropskem prostoru. Obstajata pa še dva problema: za izvajanje take politike se poslužuje starih metod, poleg tega pa ne gre pozabiti na konfliktualnost med političnimi silami, ki Trgovinski zbornici onemogočajo, da bi bila glavni sogovornik pri reševanju številnih vprašanj. Tako je vCeraj na posvetu na Pomorski postaji poudaril predsednik TZ Giorgio Tombesi, na njem je bil govor o številnih vprašanjih, ki pretresajo ta sektor. Posveta so se udeležili turistični delavci, poleg njih pa tudi župan Staffieri, generalni direktor ministrstva za prireditve dr. Torda: zaradi bolezni pa se srečanja ni udeležila ministrica Margherita Boniver, zaradi drugih obveznosti pa je bil odsoten tudi deželni odbornik Gioacchino Fran-cescutto. Splošno je bilo poudarjeno, da je poleg drugih dejavnosti tudi sodelovanje v turističnem sektorju v srednjeevropskem prostoru velike važnosti. Trst se namreč nahaja v idealni geografski legi za turistične izmenjave. Pri tem ne gre pozabiti, da v vzhodnih državah prihaja do velikih sprememb, zaradi Cesar je treba nanje gle- dati v prepričanju, da se bo z njimi lahko razvilo sodelovanje tudi v tem sektorju. Ta pobuda nastaja -kot je podčrtal dr. Torda v imenu ministrstva za turizem- v okviru novih odnosov med Zahodom in Vzhodom. Zato je treba tudi na tem področju rekonstruirati Evropo; treba je ustvariti pogoje za izboljšanje turističnih relacij. In prav zaradi tega je bila potrebna ustanovitev “borze", ki naj bi svoj sedež imela - po predlogu italijanskih ustanov - prav v Trstu. Vsekakor pa je bilo vče- raj napovedano, da bo o vseh teh vprašanjih g°' vor od 14. do 16 aprila v našem mestu. Po besedah turističnega operaterja Edija Krau-sa, ki se je udeležil včerajšnjega zasedanja, bo borza lahko zadobila velik pomen v tem specifičnem delu Evrope' Obenem je Kraus poudaril, da pobuda omogoča turističnim operaterjem, da se lahko med seboj povežejo in izmenjujejo turistične ponudbe. Gre za pobudo, v kateri se prepletajo in povezujejo razne turistične in kulturne ponudbe. SODIŠČE / V ZVEZI S TRŽAŠKIM PRISTANIŠČEM PORDENON / PODKUPNINE piše Boris Simoneta »Julija lani sem dopolnil 60 let, vendar pa se nisem upokojil, ker sem se v podjetju dogovoril, da delam še dve leti. Zanima me, če mi to preprečuje, da vložim prej prošnjo za pokojnino. Slišal sem namreč, da sedaj upokojenec ne sme vec biti zaposlen.« S.G. Do lanskega leta je veljal predpis, da mora odvisni delavec ob predčasni upokojitvi (vsaj 35 let zavarovalne dobe) obvezno tudi prekiniti delovno razmerje. To je bil temeljni pogoj, ki pa ni zadeval ostalih oblik upokojitve. Pred nekaj meseci oblikovana pokojninska preosnova pa je raztegnila to omejitev tudi na odvisne delavce, ki po 1. januarju 1993 uveljavljajo pravico do starostne pokojnine. V vsakem primeru mora prenehati zavarovalno razmerje in starostna pokojnina je za nove upokojence postala nezdružljiva z zaposlit- vijo. Ta omejevalni predpis velja le za odvisne delavce, medtem ko ga zaenkrat ne upoštevajo za samostojne delavce, ki lahko opravljajo svojo dejavnost in so zavarovani tudi po upokojitvi. Odvisni delavci, kmečki delavci in družinske pomočnice morajo ob predstavitvi prošnje za starostno upokojitev tudi izjaviti, da niso vec zaposleni. Naš bralec pa ima na izbiro dve možnosti. V vsakem primeru lahko uveljavite starostno pokojnino z vso dozorelo zavarovalno dobo, vendar pa le od naslednjega meseca po prekinitvi delovnega razmerja. Ce pa se poslužite po zakonu štev. 155/81 predvidene opcije, da vprašate retroaktivno priznanje starostne pokojnine od 60. leta dalje, (od 1. avgusta 1992), pa se izjemoma ne izvaja novi normativ in v tem primeru bi lahko obdržali zaposlitev. Problem manjšine ni šlevičnosl ampak njen podrejen položaj Zanimiva pričevanja iz štirih različnih zornih kotov TRST - »S svojim delovanjem želimo izpričevati vero na kulturnem področju, izvajati kritično ločevanje, kar prinaša posredovanje med vero in zgodovino, med vero in kulturo. Zato sodelujemo z vsemi za uveljavljanje Človeške osebnosti.« Tako je podčrtal Michele Zanetti, predsednik gibanja »Movimento ec-clesiale per Fimpegno democrati-co«, v svoji uvodni besedi na okrogli mizi, ki jo je gibanje organiziralo predvčerajšnjim v prostorih semenišča na temo »Biti ali se Čutiti pripadnik manjšine«. Zanetti je še podčrtal, da v Trstu deluje »bratsko gibanje«, Društvo Slovenskih izobražencev, katerega so povabili k sodelovanju pri okrogli mizi in ki se je vabilu rade volje odzvalo. Namen okrogle mize, o kateri smo na kratko že poročali, pa ni bila razprava o zahtevah ali pravicah manjšine, temveč narava manjšine same. Predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor je s svoje strani naglasil potrebo, da v Trstu govorimo o manjšinah, saj so vsi dosedanji poskusi, na raznih ravneh, propadli. Trst je vedno skušal zavračati takšna srečanja o manjšinah, zato je izrazil zahvalo gibanju, ki mu predseduje Zanetti. Sledila so štiri zanimiva pričevanja, ki so z raznih zornih kotov podala kompleksno sliko, kako pripadniki manjšine doživljajo to svojo pripadnost. Prvi je posegel germanist Clau-dio Magris, ki je podčrtal, da je manjšina širok pojem. Z njim označuje skupino (ne samo nacionalno), kateri ni bila v zadostni meri priznana pravica, da živi po lastni želji ali se postavi izven splošnih teženj (kulturne manjšine) ali pa je v konfliktu (jehovci). Tudi glede samih narodnostnih manšin treba razločevati med tistimi, ki živijo v stiku z matičnim narodom, in tistimi, ki so povsem ločene, itd. Načel je vprašanja notranjega konflikta (konfliktni po- ložaji lahko bogatijo ali siromašijo, pri Čemer je navedel primer bosanskega pisatelja, ki ga je šele vojna prisilila, da se je vprašal, kaj je pravzaprav), odnos med večino in manjšino, kompleks manjšine, ki se zapre vase in taka ostane tudi tedaj, ko ni več potrebno. Magris je zaključil svoj poseg z ugotovitvijo, da je treba premostiti problem manjšine v smislu, da tak položaj doživljamo mimo, spontano. Hrvaški profesor Tonko Ma-rojevič, ki sicer poučuje tudi na tržaški univerzi, je izhajal iz ideje, da imajo Hrvatje globoko prirojen pojem o lastni identiteti, ne pa o. državi. V sedanjih razmerah, ko gospodarsko, politično, vojaško niso posebno močni, se sami počutijo kot manjšina in pozabljajo na druge manjšine, ki jih je na njihovem ozemlju kar šestnajst. Po njegovem mnenju je Evropa prav glede bivše Jugoslavije izgubila priložnost, da bi tistega, ki ima orožje v rokah, prisilila ne k popuščanju, ampak k drugačnemu zadržanju. On sam je doživel svoje brvaštvo kot ga ni nikoli v življenju, a sedaj želi, da bi spet postal to, kar je bil: skromen Hrvat in skromen Evropejec. Novinarka Barbara Gruden je izhajala iz lastne izkušnje in želje, da bi se počutila istočasno Slovenka in Italijanka, kar pa je zelo težko, saj obe skupnosti živita loCeno: govori se o sožitju (sama beseda sožitje je nevarna, saj pomeni le to, da živimo eden zraven drugega), manjka pa integracija z izjemo gospodarskega področja. Vprašala se je, Ce ima lahko manjšina zgodovinsko vlogo. Se pred leti je zagovarjala zamisel, da manjšina, ki ne more opravljati vloge mostu, nosilca, lahko mirno neha obstajati, kar po njenem lahko mimo velja tudi za Trst. Tako Slovenci kot Trst so po njenem mnenju zamudili vec priložnosti, ker niso razumeli svoje zgodovine. Vsak del mesta gleda na zgodovino s svojega zor- nega kota in mu ne uspe, da bi svojo gledanje vgradil v skupni mozaik, iz katerega bi izhajala celovita slika, ki bi omogočila nadaljnji dialog. Iz te nesposobnosi izhajajo nasprotstva. Vsekakor, tudi Ce je kritična do Slovencev, večje breme sloni na ramenih večine. Zastopnik italijanske manjšine na Hrvaškem, novinar Ezio Giuricin, je v občutenem posegu spomnil, da vprašanje manjšine ni samo v njenem številu, temveč v njenem podrejenem položaju: manjšini se ne zpoperstavlja večina, temveč dominacija (Albanci na Kosovu, Črnci v Južni Afriki). To je osnovni problem dmžbe! Zatem je spomnil na besede slovenskega pisatelja Cirila Zlobca, da položaj manjšine pogojujeta »prekletstvo in upanje« (prek-letsvo, ker si majhen, in upanje, da te bodo spoštovali). Giuricin oboje doživlja na lastni koži, saj na Reki ne more govoriti v svojem jeziku, posmehujejo se mu, a prav jezik bi moral biti del družbenega okolja, učiti bi ga morali v šolah: »Prekletsvo je v tem, da živiš na nekem teritoriju, a si istočasno iz njega izkoreninjen, mesto samo je šlo proč, nikjer se vec ne počutimo doma.« Manjšina pa je tudi upanje, je privilegij, je nadaljeval Giuricin, ker prej kot drugi opazi probleme (»ne bi govoril o mostu,« je pripomnil, »ker moramo vedeti, kdo hodi po tem mostu, a po njem hodijo države).« Zatem je naglasil, da sedanji položaj ni ugoden za »upanje«, saj se vse bolj krepi ideja o državi kot narodu, ki ne priznava nie drugega kot lastno nacijo. Manjšine tvegajo, da izginejo, zato je potrebno premostiti idejo o etnični državi, doseči razvejano demokracijo. A manjšine same, je še dejal na koncu Giuricin, Čeprav moCne, ne morejo premostiti svojega položaja, svoje zagrenjenosti, agresivnosti, potrebna jim je pomoč države, družbenih sil. Turellov odbor ostane Svet zavrnil nezaupnico Ostop deželne vlade so zahtevali predstavniki Demokratične stranke levice in Zelene liste Sandor Tence TRST - Predsednik Vidici0 Turello bo ostal na krmilu deželne vlade vse do junijskih volitev. Deželni svet Furlanije -Julijske krajine je nam-jec včeraj z 18 glasovi za ui s 34 glasovi proti zavrnil nezaupnico odboru, ki so jo predložili svetovalci Demokratične stranke levice in Zelene Dste. Dolga politična razprava je bila precej dolgočasna in je znova dokazala, da večinske stranke ostajajo pod isto (politično) streho le, ker zunaj dežuje in ker tre-uutno nimajo druge uiše, v katero bi se lahko zatekli. Za spremembe, ki bodo najbrž zelo radikalne, bo treba torej Počakati na volitve. Načelnik DSL Trava-nut je v utemeljitvi nezaupnice poudaril, da je urellova vlada popol-uoma nesposobna za reševanje moralnega vprašanja in hude gospodarske krize, ki pesti tudi ueželno stvarnost. Do sprememb mora priti akoj, saj ljudje pri-akujejo od institucij - v |em primeru od Dežele -a^°isnje odgovore na sedanjo hudo situacijo, ecina svetovalcev pa, °t rečeno, ni bila tega Umenja in je osvojila sta-1Sce, naj o spremembah, ® do njih mora priti, odločajo volilci. T° je v svojem posegu Potrdil tudi Turello. Zagotovil je, da bo odbor ar ®o da nepristransko ft° deželno upravo (udi med volilno kam-Panjo) in pred iztekom akouodajne dobe spre- Včerajšnje seje deželne skupščine se je udeležil tudi bivši odbornik Benvenuto, ki je bil v zaporu v Tolmeču. jel nekatere važne ukrepe. Mednje je spet omenil zelo sporno "preureditev" gorskih skupnosti. Predsednik je dal znova zelo jasno razumeti, da ne misli več kandidirati za mesto deželnega svetovalca. V razpravi se je oglasil tudi Ivo Jevnikar (SSk), ki je glasoval proti nezaupnici leve opozicije. Dejal je, da sedanji odbor nima alternativ, nadaljnje zadržanje njegove stranke pa bo odvisno od stališč, ki jih bo Dežela zavzela do slovenske manjšine. S tem v zvezi je pozval Turel-la, naj ne kloni pritiskom desnice (posebno Liste za Trst), ki zahteva, da Dežela vloži priziv na državni svet v zvezi z dvojezičnim poslova- njem nekaterih goriških občin. Za kroniko naj še dodamo, da se je socialist Bulfone vzdržal, ker je prepričan, da se je levosredinska koalicija dokončno izčrpala. Za efektivnega odbornika je bil izvoljen socialdemokrat Cisilino, ki je prevzel resor za delo socialista Riga ter za sedaj ohranil tudi odbor-ništvo za šport. Slednji je prejel jamstveno obvestilo in je zarad tega takoj odstopil. Skupščina pa včeraj ni izvolila dveh odbornikov su-plentov in bo to naredila na eni izmed prihodnjih sej. Deželne seje se je udeležil tudi bivši odbornik Benvenuti, ki je bil do pred kratkim v zaporu v TolmeCu in je sedaj na začasni svobodi. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061 -322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska, 75 Sežana, tel. 067 - 73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 |P||7S Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG INIv] ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sreda, 10. marca 1993 Bivši direktor EAPT Rovelli in konzul CULPT Marinelli v hišnem priponi DSL opozarja pred razsulom in »čistko«, ki naj ne bo le instrumentalnega značaja TRST - Bivši glavni direktor Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče (EAPT), Luigi Rovelli, je od včeraj v hišnem priporu. Tako je odredil glavni pravdnik Pri tržaški preturi Mar-cello Perna, ki je včeraj zjutraj zasliševal Rovel-lija. Slednji je bil odpuščen novembra lani, Potem ko je bil vpleten v Preiskavo tržaškega sodišča v zvezi s poneverbo, nova obtožba pa go-v°ri o prevari v obtežil-uih okoliščinah. Ista usoda je doletela tudi bivšega konzula Enotne družbe pristaniških delavcev (CULPT), Vincen-za Marinellija. Kot se je zvedelo, naj bi sodnik P6 Nicolo proučeval tudi možnost, da Rovelli j a poleg prevare obtoži še drugih prekrškov, kot na Primer izkoriščanja uradne funkcije ter fakturiranja neobstoječih Postavk. Včeraj so zaslišali še funkcionarja RAPT Sergia Fasana, ki ®° ga najprej aretirali, a kasneje po' daljšem pričevanju izpustili na svobodo. Z zasliševanji bodo nadaljevali danes. Afera v zvezi s tako imenovanim dogovorom Menegon, ki je bil skalen med EAPT in U.ULPT in za katerega je razen neposredno zain-eresiranih malokdo ve- deL je izbruhnila že Pred. Časom. Jamstvena Bivši generalni direktor Avtonomne ustanove tržaškega pristanišča Luigi Rovelli Bivši konzul Enotne kompanije pristaniških delavcev Vincenzo Marinelli ovestila je prejelo 6 oseb: poleg omenjenih Rovellija, Marinellija ter Fasana so jih prejeli še funkcionarja Cuomo in Salvini ter podkonzul CULPT Menegon. Na osnovi dogovora, ki so ga sklenili leta 1989 in ki ga upravni svet EAPT ni potrdil, naj bi pristaniški ustanovi omogočil izredno plačevanje delavcev Culpta: prejemali naj bi namreč višje zne- ske, kot so jim pripadali glede na dejansko opravljeno delo, in sicer na VIL pomolu. Ker je bila organizacija dela oz. njegova porazdelitev med uslužbenci EAPT in CULPT vselej predmet sporov, so nesoglasja skušali urejevati z dogovori, a eden od teh je bil tudi dogovor Menegon. Delovne ekipe na VII. pomolu so sestavljali po štirje uslužbeni prista- niške ustanove in štirje uslužbenci enotne kompanije, ki naj bi proti dodatnemu plačilu opravljali tudi drugačne zadolžitve. Dodatni znesek (govori se o 500 milijonih lir v treh letih) pa naj ne bi šel delavcem, temveč v blagajno kompanije, ki pa trdi, da ni nikoli fakturirala dela, ki ni bilo opravljeno in da je bil dogovor Menegon povsem ragularen. S svoje strani je Demokratična stranka levice včeraj izrazila solidarnost konzulu Marinelliju v prepričanju, da bo sodstvo odkrilo pravo resnico o njegovem početju, ki je po mnenju DSL imelo kot edini cilj korist delavcev tržaškega pristanišča. Z druge strani, nadaljuje DSL, sta tako bivši predsednik EAPT Fusaroli kot glavni svet ter upravni svet večkrat razpravljala o organizaciji dela na VIL pomolu in nista nikoli oporekala pozitivni vlogi delavske kompanije. Preseneča pa, pravi še DSL, da se je tržaško sodstvo lotilo delavcev, Čeprav ne manjka številnih prijav in prepričljivih govoric o podupni-nah tudi na krajevni ravni. V nekem drugem sporočilu DSL poudarja, da tako imenovana »operacija čistoče« v luki vse bolj odkriva svoj instrumentalni značaj: sodstvu naslavjajo dokumente, ki se nanašajo na znane dogodke glede organizacije, a istočasno vlada molk o zapravljanju javnega denarja in drugih nič kaj jasnih zadevah. Pri tem DSL opozarja na vrsto vrašanj, ki terjajo odgovor, kot na primer, Cernu je koristilo 150 milijonov lir (poleg povračila stroškov), ki jih je prejemal neki svetovalec Fusarolija, ali pa, koliko je predsednik potrošil za svoje premike z letalom, kako je delovala revizija cen za zakupe, itd. Predno luko zajame popolno razsulo, trdi še DSL, je potrebno nemudoma imenovati novega predsednika ali komisarja ter glavnega direktorja in se na podlagi resnih načrtov lotiti možnosti prenove luke in njenega zagona. V zaporu bivši poslanec De Carli Socialistični predstavnik baje obtožen v zvezi z rekonstrukcijo Humina po potresu PORDENON - Preiskave o podkupninah v Furlaniji - Julijski krajini ciljajo visoko. Včeraj je bil na svojem domu v Pordenonu aretiran Francesco De Carli, bivši socialistični poslanec, ki je v preteklih letih bil med najbolj vplivnimi politiki dežele, saj je bil med drugim deželni tajnik PSI ter podpredsednik deželnega odbora. De Carlija, ki je star 55 let, so aretirali agenti Finančne straže po nalogu pordenonskega sodstva. Menda ga obtožujejo izsiljevanja z javnega položaja (concussio-ne), vendar vsebina obtožnice še ni znana. Seveda pa o tem obstajajo domneve in najbolj logična je ona, ki povezuje De Carlijevo aretacijo z istočasno izpustitvijo na svobodo furlanskega gradbenika Claudia De Ec-cherja, ki naj bi plačeval podkupnine za vrsto velikih javnih (predvsem cestnih) del v deželi. Dejstvo, da so podjetnika osvobodili brez vsakršne omejitve, naj bi dokazovalo, da je sodeloval s sodniki, ki so za nekaj dni zasliševali o nekaterih delih v pordenonski, pa tudi v tržaški pokrajini (velike cestne povezave). De Carlija pa naj bi spravile v zapor nepravilnosti ob rekonstrukciji Pušje vesi (Venzone) po potresu leta 1976, ko je bil De Carli podpredsednik Dežele. Bivši poslanec PSI iz Pordenona Francesco De Carli DEŽELA / POLITIČNA DEBATA TRST / »BITI ALI SE ČUTITI PRIPADNIK MANJŠINE« PATRONAT INAC SVETUJE Nezdmžljivost dela in starostne pokojnine TRST Sreda, 10. marca 1993 TRST / ZUPAN NAPOVEDAL ODSTOP OBČINA / O SLOVENŠČINI Kriza tržaške občinske uprave Spet veter predčasnih volitev Odborniki PSI odstopili, pred podobno odločitvijo tudi krščanski demokrati Pismo uredništvu na občinski seji Staffieri spet prekinil Pahorja (SSk) Sandor Tence Tržaška občinska u-prava je dejansko v krizi. Župan Staffieri je pred-sinocnjim napovedal odstop, Ce rimska vlade ne bo do konca meseca rešila pomorske družbe Llo-yd Triestino, socialistični odborniki so že odstopili, podobno potezo -Čeprav z različnimi utemeljitvami - pa napovedujejo tudi demokristjani. Na županstvu je naenkrat spet silovito zapihal veter komisarske uprave in predčasnih volitev. Ko je Staffieri napovedal odstop, verjetno ni pričakoval, da bo sprožil krizo ali pa je - kot menijo nekateri - nalašč povzročil zmedo, da se bo potem z njo Cim bolj okoristila Lista za Trst. Kakorkoli že, je njegov poseg popolnoma presenetil KD in PSI ter (vsaj navidez) tudi same li-starje, ki zatrjujejo, da so za županovo potezo zvedeli v občinskem svetu. Predstavniki KD so takoj zahtevali in dosegli prekinitev seje, za dodatno presenečenje pa so poskrbeli socialisti, ki so napovedali takojšen odstop vseh svojih odbornikov. Županovo namero je treba takoj udejaniti, da ne bo vse ostalo le pri besedah, je dejal Seghe- Tržaški župan Giulio Staffieri, ki je napovedal odstop ne, proti Staffierijevemu odstopu pa so kasneje odločno nastopili demokristjani. Rinaldi je Zupanovo potezo označil kot neumestno, nepremišljeno in nekoristno, po nočnem razmisleku pa je KD - kot kaže - revidirala svoja stališča in je sedaj mnenja, da je kriza očitno neizogibna. Opozicija je Staffie-rijev poseg soglasno ocenila kot tipično dema-goško gesto, ki odpira pot volilni kampanji. Načelnik Demokratične zveze Treu je mnenja, da vsi ti odstopi pričajo o katastrofalni politiki te- ga občinskega odbora, ki doslej ni naredil ničesar koristnega. To je dejansko tudi mnenje republikancev in zastopnikov Komunistične prenove. Pahor (SSk) je kritičen do socialistov, ki po njegovem ne bi smeli odstopiti, pokrajinski tajnik njegove stranke Brecelj pa je prepričan, da ni šlo samo za Zupanov spodrsljaj, vse skupaj se po njegovem uokvirja v znano politiko zaprtosti, ki jo pooseblja sedanja uprava. Upamo, da bo ta kriza - piše v izjavi SSk -priložnost za globlji raz- mislek za KD in PSI, ki sta zaveznici LpT. Gher-sina (Zelena lista) upa, da ni šlo samo za običajno predvolilno potezo in zato predlaga takojšnjo izvolitev nove uprave, saj si mesto v tem trenutku ne more dovoliti upravnih in političnih praznin. Severna liga se zavzema za takojšnjo umestitev odbora tehnikov in strokovnjakov, ki ne smejo biti vezani na stranke. Ostop predstavnikov PSI ne pomeni še dejanskega odstopa župana in uprave. Reforma krajevnih uprav namreč določa, da odbor izgubi mandat le ob (formalnem) odstopu župana oziroma večine odbornikov. To se bo zgodilo le, Ce bodo, poleg socialistov, formalno odstopili tudi vsi odborniki KD. Potem bo imel občinski svet dva meseca Časa, da izvoli nove upravitelje, nakar pride vladni komisar, pristojna telesa razpustijo skupščino in skličejo volitve. Položaj je zelo zmeden in v tem trenutku je nemogoče napovedati, kaj se bo pravzaprav zgodilo. Gotovo ni vec Časa za slepomišenja, za spletkarjenje in za običajne medstrankarske igre in igrice. Vsakdo naj si ob belem dnevu prevzame svoje odgovornosti. Mesto, ki si lahko privošči Staffierija.. Za župana Staffierija je bil ponedeljek res ”velik“ dan. Na popoldanskem zborovanju ezulskih organizacij je izrazil upanje, da bodo pogajanja za revizijo Osima trajala od petnajst do dvajset let, na večerni občinski seji pa je napovedal odstop, Ce Rim ne bo do konca meseca rešil umirajočega Lloyda. Zupan se je znova izkazal kot spreten demagog, a tokrat na koži celotne tržaške skupnosti. Najmanj kar lahko reCemo o županovih ”o-simskih" izjavah je, da so neodgovorne in v teh Časih tudi skrajno nevarne. Namesto, da bi vodja uprave spodbudil rimsko vlado, da, skupno z Ljubljano in Zagrebom, pospeši pogovore za podpis novega in resnega meddržavnega sporazuma in s tem Cimprej odpravi vsakršno trenje na tej (delikatni) meji, moramo iz njegovih ust slišati neverjetne izjave o Istri. A to nas ne preseneča, ker ga dobro poznamo. Boli pa nas molk njegovih zaveznikov v občinskem odboru, kjer ni nihče Čutil potrebe, da nekaj reCe in da se ogradi od županovega nacionalizma in sedaj tudi revanšizma. Z mejami in s podobnimi zadevami (glej tragedijo na jugoslovanskih tleh) se posebno v teh trenutkih ne gre na noben način šaliti, razen ce nočemo, da bo Balkan še bližji, kot je v resnici. Drugo pa je afera Llo-yd Triestino. Zupanova poteza je tipično dema-goske narave in pomeni dejansko uvod v volilno kampanjo za občinske volitve. Tudi za morebitno zaprtje pomorske družbe bo itak kriv Rim, Čeprav je podminister za trgovsko mornarico listar Camber... Staffieri naj odide in mi ga seveda ne bomo pogrešali. Upati je le, da bo to zadnja farsa v tem nemirnem mestu, ki si lahko privošči take župane. Vsakdo ima sicer vlado, ki so jo zasluži. To bo že res. Morda pa spadamo med nepoboljšljive optimiste, ko (na tihem) upamo, da se bo to mesto - in sedaj je morda skrajni Cas - vendarle uprlo svojemu propadanju. Da bo znalo politično obračunati z raznimi Staffieriji. In ne samo z njimi, (ST) Kronika ponedeljkove burne seje tržaškega občinskega sveta beleži poleg napovedi odstopa župana Staffierija in dejanskega odstopa štirih socialističnih odbornikov še dva razburljiva dogodka, ki se neposredno tičeta manjšine. Odbornik za kulturo Perelli je ironično in zasmehoval-no odgovoril na vprašanje svetovalke DSL Anamarije Kalc o rabi slovenščine v dopisovnju Občine, svetovalec SSk Samo Pahor pa se je spomnil na mednarodni dan o zaščiti manjšin, a ga je župan prekinil, ko je zaCel brati citat v francoščini. Kalceva je vložila vprašanje o zadevi, o kateri je naš dnevnik poročal prejšnji teden. Gre za vprašanje štirijezičnega obrazca faxa, ki ga uporablja odborništvo za kulturo Tržaške občine pri svojem dopisovanju, v katerem pa že spet ni prostora za slovenščino. Svetovalko DSL je uvodoma presenetilo takojšnje reagiranje odbornika za kulturo Perellija na vprašanje. Doslej je namreč vložila občinskim možem že marsikatero vprašanje, a je morala Čakati dolge mesece na odgovor (v zadnjih osmih mesecih je prejela le en odgovor). V ponedeljek pa jo je župan seznanil, da Zeli odbornik Perelli odgovoriti takoj. Bivši pokrajinski tajnik PSI je KalCevi uvodoma napovedal, da ji bo kar prebral odgovor, ki ga je o istem argumentu poslal odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika. Kalceva je protestirala nad takim izvajanjem, saj njeno vprašanje ni novinarski članek in zahteva nekaj konkretnih odgovorov (»ali ni morda tako zadržanje Občine žaljivo do slovenskih ljudi?«,«ali namerava Občina Cimprej popraviti to pomanjkljivost«?). Svetovalka DSL je tudi povedala, da je bilo pismo - z ustreznim telegrafskim odgovorom -že objavljeno v Primorskem dnevniku, kar je Perellija presenetilo, ker očitno ni bil seznanjen z objavo. Socialistični predstavnik je kljub temu prebral izredno slab prevod Članka našega dnevnika in odgovor-pismo uredništvu, pri Čemer je s svojim zasmehovalnim tonom in izrazom še potenciral ironičnost, za kar je požel le... odobravanje fašistov (vzklikali so mu »Bravo, bravo«) in njihov aplavz. (V pismu uredništvu je - seveda ironično, a vendarle dobesedno - zapisal, da je »znani protislovenski fašist, preoblečen v socialista, Cigar edina misel je že leta ta, kako bi žalil, getizi-ral in iztrebil Slovence«...) Kalceva je na tak za-smehovalen odnos do njenega vprašanja odgovorila zelo ostro. Pri tem se je obregnila prav ob zaključni stavek odbornikovega odgovora-pisma uredništvu, ko Perelli pravi-piše, da naj bi članek našega dnevnika »znova potegnil na plan in priznal verodostojnost Trstu, kakršen je izšel iz prve televizijske oddaje, ki jo je vodil Gad Ler-ner«. Svetovalka je spomnila Perellija, da je pravzaprav on šef odbomištva za kulturo, in ga vprašala, kaj je doslej storilo in kaj še bo storilo »njegovo« odborništvo, da premostimo tako sliko Trsta. Skratka: za javnega upravitelja Perellija bi bilo mnogo bolj primemo, da bi se ukvarjal z upravnimi zadevami, ki mu pri tičejo, kot pa da bi poceni zganjal sarhazem v občinskem svetu. Svetovalec SSk Samo Pahor je hotel na ponedeljkovi seji spomniti na mednarodni dan zaščite in varstva manjšin, namera pa mu je le polovično uspela. Dokler je govoril v italijanščini, je bilo vse v redu, komaj pa je zaCel s prebiranjem citata v francoščini, mu je župan, odvzel besedo. Seveda vedno pod znano pretvezo, da je v dvorani tržaškega občinskega sveta dopuščeno le izražanje v jeziku večine. NOVICE KULTURA / POBUDA SSK ZDRAVSTVO / OBIČAJNA SEZONSKA NADLOGA Brana Zorani Spetič o Perellijevem odgovora Občinska svetovalka Bruna Zorzini Spetič (SKP) je ogorčeno komentirala protislovenski izpad odbornika za kulturo Perellija, tako v odgovom »Primorskemu dnevniku« kot na seji občinskega sveta. Ni šlo za ironijo, pac pa za aktivno soudeležbo socialističnega predstavnika v splošnem protislovenskem vzdušju, ki v občinskem svetu v Trstu prihaja do izraza tudi na najbolj prostaške načine. Perellijevo obnašanje je samo obsodbe vredno. »Obenem pa je to poduk tistim silam, tudi med Slovenci, ki so prav s Perellijem in njegovimi somišljeniki ustvarjali pogoje političnega zavezništva, ceš da se tako oblikuje napredna reformistična fronta«. V Trstu - zaključuje Zorzinijeva - je odnos do Slovencev še vedno meja, ki ločuje napredne sile od reakcionarnih. SSk o prizivu na DUS proti volilnemu sistemu v tržaški pokrajini Stranka Slovenske skupnosti prireja tiskovno konferenco, na kateri bodo njeni predstavniki orisali pomen rekurza na Deželno upravno sodišče proti volilnemu sistemu za tržaški pokrajinski svet. Tiskovna konferenca bo danes, ob 11. uri, na sedežu tiskovne agencije ANSA v Trstu. SSk izhaja iz ugotovitve, da ni pravega sorazmerja med številom izvoljenih v Trstu in v okoliških občinah tržaške pokrajine. Predavanje o framazonstvu Kulturno združenje “La Talpa“ prireja zasedanje na temo “Framazonstvo v Trstu - mračne in tranz-verzalne sile, ki pogojujejo naše mesto". Posegel bo prof. Fausto Monfalcon. Srečanje bo drevi, ob 20.30, v dvorani študentskega doma “Nuovissima", na Rebri Monte Valerio 3/4 (8. nadstropje). Soočanje med kritikom in umetnikom Institut Gramsci nadaljuje s ciklusom predavanj “Branje... soočata se umetnik in kritik". Jutri, ob 17.30, bosta v dvorani muzeja Revoltella (Ul. Diaz, 27) o tem vprašanju razpravljala Giuseppe Zigaina in Gillo Dorfles; razprava se bo odvijala na temo: opazovati likovno umetnino. Vzdrževalna dela v sesljanski šoli V ponedeljek sta devinsko nabrežinska občinska uprava in gradbeno podjetje Vallev erde iz Trsta podpisala na županstvu pogodbo za izvedbo izrednih vzdrževalnih del na poslopju srednje šole Car-lo de Marchesetti v Sesljanu. Dela zajemajo obnovitev termične centrale, povečanje zmogljivosti centralne kurjave, izredno vzdrževanje zunanjih oken in vrat s postavitvijo dvojnih šip ter izboljševalna dela na teh zadnjih, za skupni znesek 262 milijonov lir. Posvet o perspektivah osrednjih slovenskih kulturnih ustanov Posvet v dveh delih bo v petek, 12.t.m. popoldne v Motelu Agip pri Devinu Epidemija gripe izpraznila šole ter delovna mesta in napolnila bolnice Bolezen se pojavlja z visoko vročino - Zdravnik priporoča mnogo počitka Deželna komisija Slovenske skupnosti za kulturo in občila prireja v petek, 12. marca širši posvet o kulturi, kjer bi skupno razmišljali o vlogi in poslanstvu slovenskih kulturnih ustanov v Italiji ter o njihovih perspektivah in o odzivih ter zanimanju, ki ga vzbujajo pri umetniških ustvarjalcih, kulturnih delavcih in širši publiki. Posvet bo v Motelu Agip pri Devinu in se bo pričel ob 16. uri. Razdeljen bo v dva dela. V prvem delu bodo po uvodnih mislih deželnega tajnika SSk Iva Jev-nikarja obravnavali položaj in perspektive osrednjih kulturnih ustanov, uvodne misli pa bodo podali predsednik SSG Rafko Dolhar, pred- sednik NSK Jože Pirjevec, predsednik GM Adrijan Semen, predsednica Centra za glasbeno vzgojo »E. Komel« Franka Žgavec in ravnatelj SLORI Emidij SusiC. Po razpravi in kratkem odmoru se bo posvet ob 18.45 nadaljeval z okroglo mizo »Ustvarjalna in umetniška moC naše kulture«. Pri okrogli mizi bodo sodelovali glasbenik in glasbeni pedagog Bogdan Kralj, igralec in profesor na AGRFT Vladimir Jurc, pisatelj Alojz Rebula, zgodovinar in publicist Tomaž Simčič, prosvetni delavec iz Kanalske doline Salvatore Ve-nosi, predsednik društva I. Trinko v Čedadu Marino Vertovec in gledališki in prosvetni delavec na Goriškem Franko Žerjal. Gripa spravila bolnišnice v kaos (foto S. Ferrari / Kroma) KNJIGE / PREDSTAVITEV DELA »SVETNIKI V SLOVENSKEM IMENOSLOVJU« _ Prof. Pavle Merku v Društvu slovenskih izobražencev O avtorju in njegovem delu spregovorila tudi priznana imenoslovca Franc Jakopin in Janez Keber Helena Jovanovič Prof. Pavle Merku (f. Ferrari) »Svetniki v slovenskem imenoslovju« je naslov knjige prof. Pavleta Merkuja, ki jo je letos izdala tržaška Mladika. Delo so v ponedeljek predstavili v Društvu slovenskih izobražencev. Prisotni so bili sam avtor, ki je povedal nekaj zanimivih podatkov o svojem težavnem raziskovalnem delu, ter imenoslovca iz Ljubljane Franc Jakopin in Janez Keber. Prof. Merku je uvodoma poudaril, da je imenoslovje posebna panoga, ki zahteva dobro poznavanje zgodovine obravnavanega področja, saj v nasprotnem primeru lahko pride do samovoljnih in zelo netočnih interpretacij. Dejal je še, da njegova knjiga »Svetniki v slovenskem imenoslovju« želi biti podlaga za bodoče raziskave, saj bo treba še marsikaj poglobiti in natančneje proučiti. Gre namreč za zelo obširno snov, ki zahteva tudi izredno naporno iskanje gradiva. O avtorju in predvsem njegovem delu je nato spregovoril tudi prof. Franc Jakopin. Dejal je, da se je prof. Merku v tej raziskavi lotil kompleksnih in zelo zapletenih vprašanj, ki povezujejo tri velika območja imenoslovnega raziskovanja, nemreC krstna (rojstna) imena, priimke in zemljepisna imena. »Gre za pogled in obdelavo izkušenega imenoslovca, ki se lahko pohvali s stotinami objavljenih prispevkov,« je še poudaril prof. Jakopin. Ob koncu je spregovoril dr. Janez Keber, ki je med drugim opozoril, da je Merkuje-va knjiga »Svetniki v slovenskem imenoslovju« delo temeljne važnosti, mimo katerega bodoči imenoslovci ne bodo mogli. Prof. Merku se je na ponedeljkovem veCeu v Društvu slovenskih izobražencev tudi zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri delu s strokovnimi nasveti ter tudi prijateljema iz Ljubljane Francu Jakopinu in Janezu Keberju, avtorjema pripomb k njegovi najnovejši knjigi. Marjan Kemperle Izpraznila je vrtce in šole, zdesetkala delovna mesta in napolnila bolnišnice. Govorimo seveda o gripi, naši običajni zimski sopotnici, ki se tudi letos - Čeprav nepoklicana - ni izneverila »srečanju« z našimi kraji in našimi ljudmi. Tržaška Krajevna zdravstvena enota je izdala vCeraj tiskovno poročilo, ki spominja na vojni bilten: Na Tržaškem je na pohodu epidemija gripe, ki se opira na pomoč zanjo ugodnih vremenskih razmer (vetrovno vreme z nizkimi temperaturami). Najbolj pod udarom je starejše prebivalstvo. Gripa je spravila v postelje na stotine ljudi, mnogo so jih morali prepeljati v bolnišnice. Nekateri oddelki v bolnišnici na Ka-tinari so v pravcatem emergencnem stanju: da bi bili kos navalu bolnikov, so morali urediti postelje tudi v prostorih za oddih in sprejem sorodnikov. Tudi v bolnišnici za pljučne bolezni pod Obeliskom so pripravili dodatne postelje. Ob tem je treba dodati, da je spravila gripa na kolena tudi po cele oddelke v drugih bolnišnicah. Krajevna zdravstvena enota zato poziva bolnike, naj se obrnejo na družinske zdravnike in naj sledijo njihovim navodilom za uspešno zdravljenje, saj so bolnišniške strukture takorekoC zasičene z o-bolelimi. Gripa, ki je v teh dneh dvignila temperaturo Tržačanom, nosi letos ime po Japonski. Pojavila se je nekje tam po pustu in sedaj bohotno razsaja v postu. Po mnenju zdravnika Marjana Spetiča je letošnja »influenca« zelo nadležna: »Pojavi se nenadno, lahko v teku dveh ur, z visoko temperaturo tudi do 40 stopinj in še Cez. Glavobol, bolečine v sklepih in mišicah, v grlu in kašelj so njeni simptomi' Pogostoma pride lahko do komplikacij, na primer do vnetja ušesa.« Letošnja gripa ima vse značilnosti »družinske bolezni«: najprej zboli en družinski elan, za njim pa kot na tekočem traku še vsi preostali' Kraji okužbe so že klasični: vrtci, šole, delovna mesta. Kako boriti se proti tej februarski in marčevski nadlogi? Dr. Spetič je kategoričen: »S preventivnim cepljenjem v jeseni. Sedaj je namreč že prepozno. Cim veC ljudi se bo cepilo, tem manj jih bo zbolelo, Ce pa cepljen Človek zboli, bo zbolel za blažjo obliko gripe. Zdravnik priporoča bolnikom takoimenova-ni »sirup rjuh«: počitek-Zdravljenje z antibiotiki je priporočljivo le v res hudih primerih in ob komplikacijah. Sicer je bolje poseči po aspirinu ali takipirinu, a le ob visoki vročini, saj je - konec koncev - tudi vročina oblika telesne obrambe proti virusu. Ce vročino potlačimo, te obrambe ni. GLASBA / JUTRI V GLEDALIŠČU Ml ELA Koncert Godalnega kvarteta GM Na sporedu klasika Devienne in Mendelssohn ter sodobnika Pavle Merku in Kirn Tesakov Luisa Antoni Jutri ob 20.30 bo v gledališču Miela koncert Godalnega kvarteta GM. Komorna skupina je sestavila program veCera s točkami, ki so v svoji neobičajnosti zelo zanimive. Spored bo odprl zamejski skladatelj, ki ga Godalni kvartet posebno rad izvaja, t.j. Pavle Merku. Kvartet GM je že igral in snemal vse tri njegove kvartete. Na sporedu bo njegov tretji kvartet, ki je bil dokončan 1. 1987. Sledil bo prvi kvartet rz op. 44 Felixa Men- delssohna-Bartholdyja (1809-1847). Gre za skladatelja, katerega posebne stilne značilnosti, umerjena eleganca, uravnovešenost stila in simetričnost stavka niso bile Pogodu vsem: Debussy ga je imenoval "lahkotni notar”. Kljub navidezni lahkoti skladanja, pa je Mendelssohn mnoga dela zelo dolgo pisal: njegova simfonija ”Skot-ska je bila zaključena 1. 1841- Čeprav je prva misel nanjo iz 1. 1829. Z naslednjo skladbo programa se nam bo odprl svet francoske glasbe VIII. stol. Skladatelj je rancois Devienne (17--1803). Le-ta je bil vir-uoz flavte, ob kateri je rgral tudi fagot. Sicer pa Godalni kvartet s solistom Francescom FurlanichemO sredi) je njegov skladateljski opus namenjen predvsem pihalom. Njegova glasba je zelo prijetna in spevna. Pisal je tudi opere, ki so doživele dober uspeh. Kvartet, ki ga bomo poslušali, je namenjen fagotu, violini, violi in čelu. Zadnja točka pa je bje-loruski skladatelj Kim Tesakov (r. 1936). Godalni kvartet GM je prišel v stik z glasbo tega skladatelja na svojem potovanju v Minsku za Mozartov festival. Tesakov je zaključil glasbene študije na fakulteti za kompozicijo v Novosibirskem Konservatoriju ”M. Glinka”. Napisal je dve operi, štiri simfonije (za četrto mu je bila podeljena državna nagrada republike Bjelorusije), tri oratorije, tri kantate ter tri instrumentalne koncerte: dva za cimbale in enega za oboo. Uglasbil je tudi skladbo za simfonični orkester, zbor in instrumentalni folklorni bjeloruski orkester. Iz naštetih del veje pozornost, s katero Tesakov sprejema bjelorusko folklorno tradicijo. Tudi četrti kvartet, ki ga bo Godalni kvartet Glasbene matice izvajal, se navdihuje ob narodni folklori. Sicer pa skladatelj uporablja različne kompozicijske tehnike, ki so tipične za godalni kvartet. BAZOVICA / HARMONIKARSKI KONCERT Nastop Vladimira Zubickega 'izjemno glasbeno doživetje Poleg koncerta je veliki ruski mojster vodil dvednevni seminar Koncertna ponudba v naši bližnji okolici je običajno zelo skopa s karmonikarji in sploh z glsbenimi dogodki, ki bi vrednotili to že polnopravno, vsestransko glasbilo. Prejšnji petek pa smo lahko le prisostvovali celovečernemu koncertu enega izmed največjih mojstrov harmonike, Vla-dimiru Zubickemu, ki sodi obenem med najvažnejše sodobne ruske skladatelje. Na koncertu, ki ga je prejšnji petek zvečer v župnijski dvorani v Bazovici priredil ansambel Miramar, je Zubicki ponudil dostojen vpogled v lastno ustvarjalnost, saj so koncertni spored obsegale prav skladbe Zubickega: od Otroške suite do Žalne glasbe v spomin Zolotarjovu (slo je za poklon genialnemu moj-stu harmonike), od Karpatske suite do koncertnih partit in odlomkov iz' Bulgarskega zvezka. Zubicki je svoj nastop odlično in pravzaprav zelo prijetno dopolnil s predstavitvijo posamezne skladbe, sproti je opisal njen nastanek oziroma vir navdiha in jo s tem približal tudi »neizobraženim« poslušalcem. Vladimir Zubicki se je izšolal na konzervatoriju v Kijevu, kjer je diplomiral iz harmonike, kompozicije in dirigiranja. Leta 1975 je v Helsinkih zma- Vladimir Zubicki gal svetovni pokal, ob bogati koncertni dejavnosti se Zubicki posveča tudi neutrudnemu pedagoškemu delu: poučuje namreč na kijevskem konzervatoriju in redno vodi izpopolnjevalne tečaje Sirom po svetu (ZDA, Poljska, Bolgarija, Francija itd.) Obisk Zubickega je šel dlje od zgolj koncertnega dogodka, saj je v soboto in v nedeljo ruski harmonikar vodil tudi dvodnevni seminar posvečen prav temu glasbilu. Slo je za prvi seminar, ki ga Glasbena matica posveča harmoniki, udeležilo pa se ga je veliko število gojencev in pedagogov z obeh strani meje. DAMLANA OTA ___ POGOVOR / V ZADRUŽNEM CENTRU ZA SOCIALNO DEJAVNOST_ Hvalevredno delo slovenskih ustanov pri reševanju socialnih problemov Pomoč pri izpolnjevanju davčnih obveznosti in zdravstvenih določil Neva Lukes Z vidika izpolnjevanja davčnih obveznosti in določil na zdravstvenem področju nam bosta mesec januar in februar osta-la Se dolgo v slabem spo-ttdnu, saj smo v tem času preživljali ogromno časa v vrstah pred raznimi uradi. In vse še ni za nami. Marsikdo še ni izpolnil vseh formalnosti, ko se nam že obetajo novi odloki glede zdravstvenih uslug, zaradi katerih je bilo med javnostjo ogromno kritik, upravičene zaskrbljenosti in nezadovoljstva. Nevenka Pečar, ki vodi Zadružni center za socialno dejavnost, nam je sla ua roko in nam organizirala srečanje kar z lepim Številom Starejših obča-b°v, ki se za vse nasvete m pomoč pri reševanju številnih težav, pa tudi Pri izpolnjevanju raznih obrazcev obračajo na omenjeni center, na Patronat INAC, Kmečko zvezo in na Slovensko deželno gospodarsko združenje, kot tudi seve-a na Sindikat upokojencev CGIL, ki ima v mestu, Pa tudi v predmestju svoje urade. Razgovora so se udeležili Evfrazija Kravos, hlena Verč, Nada Može, Ivana Negode, Cvetka Medvešček, Mirko in Ma-jaja Cok, Rožica Počkar, ogomil Nibrant in Stane Raztresen. . Razgovor, pri katerem 16 sodelovala tudi Nevenka Pečar, je stekel betormalno, v sproSče-bem pogovoru o vsem, ar nas v teh težkih časih žuli, o številnih poteh in sitnostih, ki jih moramo prenašati vsi, ki pa Se zlasti bremenijo starejše osebe. »Ge smo Slovenci še vedno obravnavani kot drugorazredni državljani, ki se moramo znova in znova boriti za svoje pravice, razpolagamo na srečo z ustanovami, ki so nam z nasveti in pomočjo vedno na roko, in ki so nam bili in so nam Se prav v tem času izredno koristni in potrebni«, je bila ugotovitev, ki so jo udeleženci srečanja najprej izrazili. »Seveda ni bilo lahko razumeti novih ukrepov. Morda tudi vseh podrobnosti nismo razumeli. Zato pa je hvalevredno delo naših ustanov, ki so nam z nasveti in pomočjo vedno na razpolago. Tako vemo, da so bili vsi naSi obrazci pravilno izpolnjeni, da smo vse v roku opravili, da se nismo mrazili v dolgih vrstah.« Seveda ni šlo vse brez zapletov. Tako je bilo treba že januarja rešiti vprašanje izbire družinskega zdravnika. Mnogi so na primer izgubili svojega zdravnika, ker se je le-ta odločil za delo v bolnišnici. In ker po novih predpisih ne sme opravljati dveh služb, se je pač moral odločiti za eno ali drugo. Kar precej je bilo tako ljudi, ki so si morali poiskati drugega zdravnika. Na težave so mnogi naleteli tudi v lekarnah, predvsem v prvih dneh, ko so posamezniki začeli uporabljati zdravstvene GLASBENA MATICA TRST KONCERTNA ABONMAISKA SEZONA 1992/93 jutri, 11. t.m., ob 20.30 v gledališču Miela v Trstu Trg Duca degli Abruzzi 3 GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE in FRANCESCO FURLANICH - fagot Merku, Mendelsson, Devienne in Tesakov Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. IZREDNA RAZPRODAJA Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20 Obiščite nas, ne bo Vam žal! KINO ARISTON - 17.15, 21.00 »Malcolm X«, r. Špike Lee , i. Denzel Wa-sbington, Angela Bassett. EXCELSIOR - 17.00, 18.45. 20.30, 22.15 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Svvinton. EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20. 22.00 »Sex and Zen, il tappeto da preghiera, di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »2013 -La fortezza«, i. Christopher Lambert. NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Trap-pola in alto mare«, i. Števen Seagal. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 2015, 22.15 »Giochi d’adulti«, r. Alan Pakula, i. Kevin Kline, Mary E. Ma-strantonio. GRATTACIELO - 17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »La notte e la citta«, i. Robert De Niro, Jessica Lange. MIGNON - 16.30. 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suo-ra«, f. W. Goldberg. EDEN - 15.30, 22.10 »Porca ... e selvaggia«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.00 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Domini e topi«, r. Gary Siniše, i. John Malkovich. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La morte ti fa bella«, r. Robert Zemezkis, i. Meryl Streep, Bruce Wil-lis, Goldie Hawn, Isabella Rosellini. RADIO - 15.30, 21.30 »Gustose... di calore bestia-le», pora., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 10. marca 1993 40 MUČENIKOV Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 18.04 - Dolžina dneva 11.33 - Luna vzide ob 21.13 in zatone ob 7.01. Jutri, ČETRTEK, 11. marca 1993 RASTKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,3 stopinje, zraCni tlak 1023,3 mb narašča, veter 12 km na uro zahodnik, vlaga 48-odstot-na, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matteo Toscano, Gabriele Prodam, Giulia Dapretto, Marco Pipa, Stefano Fabbro, Massi-miliano Ferluga, Veronika Sgubin. UMRLI SO: 102-letna Luigia Koeraus, 72-letni Guido Cocianni, 71-letni Gino Fuser, 59-letni Silvano Martino, 84-letna Adda Ungaro, 90-letna Antonia Premeri, 83-letna Rosalia Daris, 83-letna Maria Gardi, 88-letna Carla Sabadin, 69-letna Luigia Scarpa, 82-letna Pierina Fonda, 83-let-na Antonia Petronio, 80-letni Libero Giraldi, 53-let-ni Dario Orlando, 75-letni Vittorio Zambon, 95-letna Ernesta Boscolo, 65-letni Bruno Niccoli, 93-letni At-tilio Gudovinovich, 80-let-ni Bruno Fontanot. C ^ LEKARNE Od ponedeljka, 8., do nedelje, 14. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Rojan - Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33. OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mLrtNOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do' petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. PRIREDITVE FOTO TRST 80 prireja VEČER DIAPOZITIVOV O PUSTU s posnetki s kraškega, breškega, tržiške-ga, cerkniškega in ptujskega pusta. VeCer bo v petek, 12. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni! SKD BARKOVLJE vabi na veseloigro NASI GRAJU kupone (bollini della sa-nita), s katerimi so določene kategorije bolnikov, predvsem starejše osebe, oproščene plačevanja zdravil. »Ob tem je pomembno, da poiščemo lekarno, kjer nas lekarnarji vsaj nekoliko poznajo, da nam svetujejo, v kakšnem primeru naj uporabimo te kupone, da jih ne damo po nepotrebnem v promet že za zdravila, ki niso tako draga,« je bil prvi nasvet. V lekarnah je bilo v prvih dneh veliko zmede. Sedaj, ko so se stvari že nekoliko utekle, se že govori o novih predpisih, ki naj bi novo zakonodajo o zdravstvu uredili na pravičnejši način, predvsem pa tako, da ne bi bili prizadeti najšibkejši sloji, kot so kronični bolniki, ostareli, upokojenci. »Mnogi starejši slabo vidijo, slabo slišijo, pa jim marsikatero obvestilo lahko uide, ali pa ga narobe razumejo. Zato smo bili ustanovam hvaležni, saj so nas celo pismeno obvestili, da se zglasimo v njihovih uradih in z njihovo pomočjo uredimo vse potrebno.« »Za nas lahko rečemo, da smo v glavnem zadeve uredili, čeprav nas že v kratkem čakajo davčna bremena«, so nato razmišljali nekateri naši sogovorniki. »Toda kako bo z brezposelnimi, ki jih je tudi pri nas vedno več? Je zakonodajalec pomislil tudi nanje? Je pomislil na študente, ki so v glavnem še v breme staršev? Kaj pa fizično ali psihično prizadeti, ki imajo sicer svoje centre za mentalno zdravje, ali posebne socialne službe, ki pa večkrat ne zmorejo opraviti vsega, kar te osebe potrebujejo?« Od prijaznih sogovornikov smo se poslovili s prijetnim spoznanjem, da vemo, kam se lahko v sili in potrebi obrnemo, kje se lahko tudi pogovorimo, kje najdemo dobro besedo, pameten nasvet in potrebno pomoč. i # # informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonska računa za 2. dvomesečje 1993 i V kratkem zapade rok za plačilo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1993. Opozarjamo vse, ki še niso poravnali računa, naj to store čimprej in se tako izognejo prekinitvi telefonskega servisa. Račun lahko poravnajo na pošti z doplačilom predvidenega davka ali kateremkoli bančnem zavodu z doplačilom komisijskih stroškov, ali brezplačno na avtomatičnem servisu »BANC0B0L«. VAZNO OPOZORILO Na telefonskem računu so na posebnem mestu razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun. Obveščamo imetnike poštnih tekočih računov, da lahko poverijo poštno upravo, da avtomatično izplačuje telefonske račune z dvigom zneska iz imetnikovega tekočega računa. Za ta servis poštna uprava zaračunava 1000 lir komisije letno (ali 500 lir za obdobje krajše od semestra). Nekateri bančni zavodi nudijo, že nekaj časa, podoben servis imetnikom tekočih računov in to brezplačno ali z zaračunavanjem komisij, kot jih predvideva bančni zavod. j Societa ti altana per H sercu to \\X\\\\\\\\vvN detle Telecomunica/iom p. a. NA RADIO v izvedbi amaterskega odra J. Stoka s Proseka in Kontovela v nedeljo,. 14. t. m. v župni dvorani v ul. Moncolano. Začetek ob 17. uri. PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 14. . m. na CELOVEČERNI KONCERT mladinskega godalnega orkestra Glasbene šole Postojna in mladinskega zbora vzgojnega centra iz Planine. Izvajali bodo skladbe Bacha, Handela, Grobminga, Arniča in Haydna. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA se bodo žene iz Prebenega srečale na DRUŽABNEM VEČERU v petek, 12. t. m., ob 20. uri. Pedagoški licej Slomšek nas bo za kratek c as popeljal v pravljični svet Smetanovih kolačkov v režiji Draga Gorupa. □ OBVEStiLA ODBOR SKD TABOR sklicuje v petek, 12. t. m. 25. REDNI OBČNI ZBOR. Ob 20. uri prvo sklicanje v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni elani! JADRALNI KLUB CUPA vabi elane na 21. REDNI OBČNI ZBOR društva, ki bo v petek, 12. marca ob 2Q.OO v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v šport-no-rekreacijskem centru v Vižovljah (cesta za Ce-rovlje). Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. poročila predsednika in odbornikov, 3. pozdravi gostov, 4. razprava, 5. razreš-nica odboru, 6. izvolitev novega odbora, 7. razno. ' SK BRDINA organizira predstavitev sanitarnih artiklov, ki bo v sredo, 17. t. m., ob 20. uri v Domu Brdi-na na Opčinah. POZNAMO skok v višino, skok v daljavo ... mi pa najraje skačemo v svet igre, ustvarjalnosti in družabnosti, v katerem se dogajajo najcudnejše stvari. Ce se nam želiš pridružiti, pridi vsako sredo v KD Škamperle k Sv. Ivanu (pri Stadioni 1. maj), ob 16. uri za otroke 3. letnika vrtca, 1. ali 2. razreda osnovne šole, ob 17. uri za otroke 3., 4. ali 5. razreda osnovne sole. IZLETI VII. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJE CUK bodo v nedeljo, 14. t. m. na Črnem vrhu pri Idriji. Prijave za izlet z avtobusom sprejemamo v uradih sklada na Narodni ul. 126 med 9. in 12. uro. Planinski odsek SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 14. t.m. na tradicionalni zimski vzpon na Snežnik. Odhod iz Bazovice ob 7. uri izpred spomenika padlim. Za informacije: tel. 226283 - Stopar ali št. 200236 - Skerk. SK BRDINA organizira v nedeljo, 14. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki tržaškega prvenstva. Informacije na tel. št. 215859. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča neuCno osebje, da 11. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za premestitve . Morebitne informacije kot tudi obrazce dobite na sedežu sindikata v Ul. Carducci 8. □ ČESTITKA Danes praznuje 14. rojstni dan ROBERT DEBELIŠ. Vse najboljše in da bi se mu uresničile vse želje mu želijo mama, oCe in brat Alex ter vsi sorodniki. MALI OGLASI AGRITURIZEM pri Kukukovih v Doberdobu ( cesta za Dol 1) bo odprt še do konca marca. Vabljeni! V BRISCAH pri Križu sta odprla osmico Mirko in Cvetka BrišCak. Točita belo in Črno vino z domačim prigrizkom . OSMICO je odprl Mahnič v Borštu št.l. OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in Črno vino. OSMICO ima Ostrouška Zvonko - Zagradec. OSMICO je odprl Dušan Guštin v Repnu št. 22. Vnaprej se zahvaljujemo za obisk! OSMICO je odprl Pepi Žigon v ul. Flavia di Strani are 87/A. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju St. 123. OSMICO je odprl Jožko Colja - Samatorca 21. OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu St. 44. PRODAM avto lada ni-va, letnik 1989, bele barve, najboljšemu ponudniku. Tel. št. 229476 ob uri obedov. PRODAM renault 11, turbo, letnik 1986. Tel. št. 422128 v večernih urah. PRODAM motor honda dominator, 650 kc, letnik 90 oproščen supertakse v odličnem stanju. Na razpolago za poskušnjo. Tel. St. 51853 ob uri obedov. PRODAM citroen viša 2 club s komaj opravljeno revizijo za 1.500.000 lir. Tel. št. (040) 214893. PRODAM vespo PK 50, letnik 1982 za 550.000 lir. Tel. št. (040) 214893. PRODAM motor jamaha xt 600 v odličnem stanju, letnik ’90. Tel. št. (040) 228333. PRODAM A 112, v odličnem stanju, komaj opravljena revizija, prevoženih 87.000 km., cena 2.000.000 lir. Tel. 213889 od 18.30 do 20. ure. PRODAM stanovanje v Ul. Flavia, 60 kv.m. Tel. st. 229234 ali 383713 v večernih urah. V BLIŽINI nove univerze je naprodaj zazidljivo zemljišče. Tel. na št. 51853 v jutranjih urah. MEDICINSKA SESTRA isce delo na domu za varstvo in nego bolnika. Tel. 828251. MLADO 21-letno dekle z veliko volje do dela išCe kakršnokoli zaposlitev. Tel. št. 200542 ali 200882 ob uri obedov. HIŠNO POMOČNICO iščemo enkrat tedensko. Tel. St. 723010 ob večernih urah. VINOGRADE oddajamo. Tel. št. 231859 ob uri kosila. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. St. 212688. NUDIM lekcije in slovenskega jezika in matematike za srednje in višje šole (bienij). Tel. št. 312935. PRISPEVA Ob 8. marcu darujejo Članice telovadne skupine SPDT, Maver, Barbiero, Tomšič, Vol-pi, Škerl, Vigini, Gerdol in Va-loppi 240.000 lir za Slovenski dijaški dom v Trstu. Nosilci krste Marije Pieri darujejo 150.000 lir za FC Primorje. V spomin na dragega Vladimira Legiša darujeta sestrični Olga in Paula z družino Sirca 100.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na prerani grob Tommyja Grilanca darujeta Ada in Marica 30.000 lir za zgoniško cerkev. V spomin na Ivanko Svetlic darujeta družini Colja in Gregori 100.000 lir za Mladinski odsek KD RdeCa zvezda. Namesto cvetja na grob Milkota Sosiča darujejo Anica, Justa in Valerija Danev 50.000 lir za popravilo orgelj v openski cerkvi. Za pok. Ivanko Grilanc por. Svetlic darujeta Zdenka in Danilo Grilanc 50.000 lir za MePZ RdeCa zvezda. Nepričakovano nas je zapustila naša draga Kati Kaučič vd. Regent Pogreb bo danes, 10. t. m., ob 12.15 iz mrtvažni-ce glavne bolnišnice na Kontovel. Žalostno vest sporočajo hci Miranda, zet Zmago, vnuka Elvi in Franko z Arianno, Vida in drugi sorodniki. Kontovel, Križ, 10. 3. 1993 (Pogr. pod. Ul. Zonta 3) Zapustila nas je naša draga Pierina Fonda vd. Žagar Pogreb bo jutri, 11. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ba-zovsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčeri z družinama in sestra Bazovica,'JO. 3. 1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) Žalovanju se pridružuje družina Batagelj GORICA Sreda, 10. marca 1993 NOVICE OBČINA / SSK PREŠLA V OPOZICIJO r GORIŠKA / VOLILNI SEZNAMI n GLEDALIŠČE / ZA SOLE IN VRTCE Izteka se rok natečaja na temo Ženske ob meji Izteka se rok natečaja Zenske ob meji - ”Donne di frontiera”, ki ga je razpisala goriska pokrajinska uprava in ki ob praznovanju 8. marca dobiva še poseben pomen. Rok poteCe 20. t.m. ob 12. uri. Natečaja se lahko udeležijo novinarke ali publicistke iz naše dežele in sicer s članki, ki se nanašajo na žensko stvarnost v FJK in ki so bili objavljeni v dnevnem tisku, revijah ali drugih publikacijah v letu 1992. Prispevke bo ocenjevala posebna komisija, v kateri bosta tudi poslanka Tina Anselmi in znanstvenica Margherita Back. Podelitev nagrade - sredstva je zagotovila Goriška hranilnica - bo 29. marca. Podrobnejša pojasnila nudijo na Pokrajini, pri odbomištvu za uveljavljanje enakopravnosti, kjer je na razpolago tudi razpis natečaja. Na procesu o upepeljevalniku tudi zahteva po odškodnini Na procesu, ki bo 26. t.m. proti nekdanjemu go-riškemu županu dr. Antoniu Scaranu in upravitelju upepeljevalnika pri Sovodnjah, bosta nastopili tudi zasebni stranki. Ze ob prijavi, januarja leta 1989 se je kot civilna stranka, v imenu sovodenj skega odbora proti upepeljevalniku, prijavil Andrej Fajt. Včeraj pa smo izvedeli, da se je kot zasebna stranka prijavil tudi Bogdan ButkoviC, v lastnem imenu. Od nekdanjega upravitelja namerava namreč, v kolikor ga bo sodišče spoznalo za krivega, zahtevati izplačilo odškodnine. Obsojen na šest mesecev, ker je splezal v stanovanjski blok Na šestmesečno (pogojno) zaporno kazen so včeraj obsodili 26-letnega Carla Paolettija, s stalnim bivališčem v Firencah. Paolettija so prijeli 5. maja leta 1991, potem ko je v Čudnih okoliščinah priplezal v notranjost večstanovanjske hiše v ulici Duca d’Aosta 52 in pri tem razbil šipo na stopnišču ter se tudi porezal. V stavbo naj bi Paoletti priplezal po žlebu. Za tem dogodkom so nekaj podobnih dejanj ugotovili tudi na drugih območjih mesta, ljudje so zaceli govoriti o "človeku pajku”, zaradi izrednih atletskih in akrobatskih sposobnosti storilcev. Srečanje krvodajalcev V Foljanu bo zadnjo nedeljo v marcu praznik krvodajalcev tržiškega območja. Srečanje med katerim bodo podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim elanom in v svoji sredi pozdravili številne delegacije, prirejajo tokrat že sedemintridesetic. Krvodajalci na Tržiškem in nasploh v naši deželi pa so že pričeli s pripravami na vsedržavni kongres krvodajalcev, ki bo čez dva meseca v Gra-dežu in ki se ga bo udeležilo okrog tri tisoč delegatov. Koalicija pred težkimi izbirami Vztrajati, popustiti DSL sprejeti MSI? Volitve: junija 1700 volilcev več kakor lani Porast za 1,5 odstotka Niz predstav za najmlajše PDG Nova Gorico nastopa z Andersenovim Slavčkom Marko Marinčič Vlado Klemse V goriškem političnem kotlu vre. Pojutrišnjem je sklicana seja občinskega sveta, na kateri bi se župan Tuzzi utegnil že znajti brez večine ali vsaj brez dovolj solidne večine, ki bi mu dovoljevala kolikor toliko spodobno upravljanje. Slovenska skupnost je v bistvu že odrekla podporo večinski koaliciji: potem ko je župan pod pritiskom zlasti KD odvzel odbornikoma Del Benu in BrešCaku njuna pooblastila v upravi, je SSk sprejela že napovedan sklep. Predsinoci se je sestalo vodstvo mestne sekcije in sklenilo, da se stranka umakne iz večine na občini. Sklep je šel sinoči še v razpravo pokrajinskega tajništva, kjer pa ni pričakovati presenečenj. Odprto vprašanje je kvečjemu le to, ali bo stranka prešla v opozicijo samo na občini ali pa tudi na pokrajini, ki jo upravlja drugačna, širša koalicija in kjer odstop odbornika SSk najbrž ne bi povzročil večjih pretresov. O tem so bila mnenja včeraj pred sejo tajništva še deljena. Na občini je torej SSk v opoziciji in se vCeraj popoldne njen tajnik ni udeležil seje strank večinske koalicije na sedežu KD. Na tej seji (ko poročamo, je še v teku) naj bi tajniki skušali preveriti, kakšno je stanje na občini, kjer naj bi uprava razpolagala le še z 20 ali 21 glasovi na 40, odvisno paC od zadržanja predstavnice PLI, ki je pred dnevi že napovedala prehod v opozicijo in ga nato preklicala vendar le za določen Cas in pod določenimi pogoji. Kakorkoli že, tudi 21 glasov, kolikor jih lahko zbere v najboljšem primeru, ne more zagotoviti Tuzziju mirnih dni. Iz vrst večine je bilo zaradi tega že vec ponudb DSL za vstop v upravo. Del stranke bi po zgledu podobne operacije na pokrajini bil najbrž tudi pripravljen sprejeti tako rešitev, svetovalska skupina DSL na občini pa ni pripravljena za vsako ceno mašiti luknje v potapljajoči se barki večinske koalicije. Kot pogoj za morebitno sodelovanje postavlja oblikovanje povsem nove koalicije z zamenjavo ljudi v upravi in predvsem z nekaj bistvenimi spremembami v upravnem programu. Na pi*vem mestu je vprašanje fi-nancarske šole, glede katere DSL vztraja, da je treba - ne glede na očitno zainteresirano in vsekakor ne merodajno mnenje obrambnega ministrstva o problemu vojaške tajnosti - izvesti referendum. Malo verjetno je, da bi DSL odstopila od tega stališča, tudi ker tvega, da jo prav glede financar-ske šole prehitijo na levi bivši demokristjani in socialdemokrat, ki so osnovali novo skupino “Per Gorizia”. Besedo imajo torej stranke večine, ki lahko računajo na podporo DSL, samo Ce sprejmejo nekatere njene pogoje in med temi referendum. Za tako rešitev se je te dni opredelil še vedno vplivni veljak KD, deželni odbornik Mario Brancati. Če taka rešitev ne bo prodrla, se bo morala večina paC zadovoljiti s tem, kar ima, ali pa se obrniti na desno, kjer so misovci zavohali priložnost in že ponujajo svojo “nesebično in brezpogojno” podporo, ki pa marsikomu v še tako okrnjeni večini ne more biti dobrodošla. V tej zapleteni situaciji nekateri ne izključujejo možnosti predčasnih volitev že to pomlad, ko bomo obnavljali tudi pokrjainski in deželni svet. Čez tri mesece bodo deželne volitve, na Goriškem tudi volitve za pokrajinski svet in v nekaterih občinah tudi volitve za obnovo občinskih svetov. Se prej pa bomo kot vse kaže, šli na volišča Cez dober mesec, za referendum. Ni mogoče niti izključiti predčasnih parlamentarnih volitev, saj se je vlada prav te dni močno zamajala. Na Prefekturi so nam te dni postregli z najnovejšimi podatki o številu volilcev v pokrajini. Na podlagi zadnjega rednega pregleda volilnih seznamov (prve dni marca) ima aktivno volilno pravico 121.852 občanov (64.506 žensk in 57.346 moških). Zanimiv je podatek, da se je število volilcev, v primerjavi z lanskimi parlamentarnimi volitvami povečalo za skoraj poldrugi odstotek. Volilno pravico za poslansko zbornico je aprila lani imelo 120.150 oseb, 1702 vo-lilca manj. Na prvi pogled se številka zdi nepomembna, vendar pa odgovarja skupnemu številu volilcev srednje velike občine na Goriškem, recimo Zagraja. Zanimiva je ugotovi- tev, da je v vseh občinah, z izjemo Medee, veC volilcev kakor pred približno enim letom. Tako je seznam v Gorici daljši za 375 volilcev, 278 volilcev vec imajo v Tržiču, 141 v Gradežu, po 138 v Starancanu in Romansu itd. Rahel porast števila volilcev je tudi v Doberdobu (32), Steverjanu (17) in Sovodnjah (10). Ob tem se postavlja vprašanje, kako da narašča število volilcev, medtem ko število prebivalstva stagnira ali celo upada. Prva ugotovitev, ki pride v poštev, je naraščanje, oziroma podaljševanje življenjske dobe, leto 1974 pa je bilo kar se števila rojstev tiče, eno od bogatejših. Otroci rojeni takrat in v naslednjem letu so že, oziroma bodo do junija, oziroma do volitev dopolnili osemnajst let in s tem so pridobili aktivno volilno pravico. Do volitev utegne priti še do malenkostnih sprememb, saj se zadnja revizija volilnih seznamov opravi dva ali tri dni pred datumom volitev. Do takrat pa nas ločijo samo trije meseci in v tem Času predvidoma ne bo velikih sprememb. Ansambel Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice začenja danes turnejo po goriških šolah z otroško predstavo Hansa Christiana Andersena “SlavCek”, v režiji in priredbi Marka Sosiča. Nastopata Nevenka VranCiC in Tone Solar, avtor glasbe je Aleksander Vodopivec, kostumografka Giuliana Gerdol, dramaturginja Diana Ko-loini, lektor pa Srečko Fišer. “Slavček” je eno izmed najlepših besedil danskega pisatelja, ki je s svojimi pravljicami, ki jih odlikujeta bogata domišljija in neizčrpna vera v zmago dobrega, zaslovel po vsem svetu. Z uprizoritvijo “Slavčka” je želelo gledališče iz Nove Gorice na svojstven način približati Andersenov Čudoviti pravljični svet najmlajšim. Predstava je oblikovana tako, da je primerna za kakršenkoli prostor in traja približno 40 minut. Dva igralca in njun pomočnik vstopijo v vsakodnevni prostor skupine otrok in s seboj prinesejo vse, kar potrebujejo, da ustvarijo gledališko Čarovnijo, v kateri zaživi pravljičnost. Nastopi se bodo zvrstili po vseh slovenskih osnovnih šolah in vrtcih po Goriškem. Niz dvanajstih predstav se začenja danes v Pevmi ob 9.30 v vrtcu in ob 11.15 v osnovni šoli. Naslednje predstave se bodo zvrstile po sledečem vrstnem redu: jutri ob 9.30 v Doberdobu (osnovna šola P. Voranc in vrtec) in ob 11.15 v Romjanu (osnovna šola in vrtec); v petek, ob 9.30 v Sovodnjah (za vrtec iz Sovodenj in Rupe) in ob 11.15 vedno v Sovodnjah za osnovne šole iz Sovodenj, Rupe in Vrha. V sredo, 17.3., bo na vrsti Gorica in sicer ob 9.30 v vrtcu ul. Brolo in ob 11.15 na osnovni šoli O. Zupančič; v četrtek, 18., bo predstava v Stan-drežu (osnovna šola in vrtec - ob 9.30) in ob 11.15 v vrtcu v ul. Max Fabiani v Gorici. Zadnji dan v petek, 19., pa bo PDG gostovalo najprej ob 9.30 v Krminu, za tamkajšnji vrtec in šolo na Plešivem, nato pa v Steverjanu ob 11.15 (za osnovno šolo I. Gradnik in vrtec). Predstavo “SlavCek” prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom iz Gorice, Slovensko stalno gledališče iz Trsta ter Primorsko dramsko gle-dališCe iz Nove Gorice. Naj v zaključku še omenimo, da sta obe zamejski organizaciji priredili za naše najmlajše letos že dve predstavi in sicer “Ptice nočnega vrta” in “Cesarjeva nova oblačila”. ŠTANPREŽ-PODGORA-PLEŠIVO / KULTURNI VEČERI Številne prireditve dokaz živega kulturnega utripa V Štandrežu /pevski večer, v Podgori in na Plešivem recital - Jutri in v petek napovedane še tri prireditve Na Goriškem se še vrstijo prireditve povezane s slovenskim kulturnim praznikom. Včeraj smo poročali o večeru v Dolu, jutri bo prireditev v Revmi, v petek v Romjanu in Sovodnjah (prireja KD Zupančič iz Štandreža). V soboto in nedeljo pa so bile še tri prireditve. V Štandrežu so v domu Budal priredili koncert, na katerem sta nastopila zbor Oton Zupančič in Fantovski oktet iz Dornberka. Prosvetno društvo Podgora pa je pripravilo recital Hodil po zemlji sem naši, ki so ga uprizorili dramska skupina, mešani in mladinski zbor. Najprej so ga popoldne predstavili v Podgori, pod večer pa še na Plešivem, kjer so se nastopajočim pridružili še tamkajšnji mladinci. Na slikah: zbor Oton Zupančič in občinstvo na Plešivem (foto Studio Reportage). Kljub krizi nove pobude Kljub zaostrovanju gospodarske krize, se na Goriškem uresničujejo tudi nove gospodarske pobude, čeprav manjšega obsega. Tako so na zadnji seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice, kjer odločajo o prispevkih za spodbujanje gospodarstva, razpravljali in odobrili posege v korist dveh pobud na industrijskem področju in dveh pobud na področju vinogradništva, oziroma mesne industrije. Prva dva posega bosta pomagala ohraniti, oziroma odpreti 57 delovnih mest. Razširjeni odbor Trgovinske zbornice je odobril za 716 milijonov lir prispevkov, vrednost investicij, ki se bodo s tem aktivirale, pa je 8, 5 milijard lir. Zbornica v svojem poročilu navaja, da se je v drugi polovici lanskega leta bistveno znižalo število prošenj za dodeljevanje prispevkov. Po drugi strani pa je po svoje zanimiv podatek, da se je na Goriškem povečalo število registriranih industrijskih podjetij za okrog 2, 5 odstotkov, medtem ko je v deželnem okjviru trend povsem nasproten. V istem obdobju se je za dva odstotka znižalo število podjetij v trgovinskem sektorju. KZE / TICKET ZA ŠPORTNIKE Samoprispevek tudi za pregled Predpis zadeva amaterski tekmovalni šport - Kdo plača? Reforma javne zdravstvene službe bo prizadela tudi športna društva, oziroma športnike, smo zapisali v soboto, v Članku o pismu, ki ga je Zupan Tuzzi naslovil deželnima odbornikoma Brancatiju in Calandrucciu. Od 1. marca morajo namreč tudi amaterski športniki prispevati del stroška za kritje zdravstvenih storitev. Gre za obvezne zdravniške preglede v zvezi z njihovo športno dejavnostjo. Strošek pa, kakor smo se podrobneje pozanimali pri goriški KZE znaša največ sto tisoč lir. Običajno je nižji, nam je je razložil dr. Fazi. Sicer pa predpisi razlikujejo tri skupine oseb, ki se ukvarjajo s športno dejavnostjo. Pregledi za osebe, ki se ukvarjajo z netekmovalno športno dejavnostjo so brezplačni. Pri tekmovalnih dejavnostih predpisi razlikujejo dve skupini, z ozirom na starost: do osemnajstega leta so pregledi brezplačni, starejši športniki pa morajo prispevati "ticket” za strošek, razen seveda, Ce niso, ob upoštevanju višine dohodka, oproščeni, na podlagi samoizja-ve. Tretja skupina športnikov zajema takoimeno-vane profesionalce, vendar pa se ti v glavnem poslužujejo posebne zdravniške službe, izven KZE. Z ozirom, da je dejavnost skoraj vseh naših športnih društev tudi tekmovalska, se za aktivne športnike, oziroma društva napovedujejo težki Časi. Glasba v živo v pubu Pieffe V Gorici se v zadnjem Času množijo lokali, ki zlasti ob koncu tedna ponujajo izvajanje glasbe v živo z nastopi ansamblov iz bližnje in širše okolice. Lokalom v Gorici (glasbeno sta še posebej aktivni pivnici na Travniku in na trgu Cavour) ter v Stan-drežu se nocoj pridružuje “Pieffe pub” v LoCniku, ki je sicer že v preteklosti ponudil podobna srečanja. Drevi in naslednji sredi, 17. in 24. marca, bodo s pokroviteljstvom občine priredili koncerte goriških jazz, blues in rock skupin. _________PISMO UREDNIŠTVU__________ Prispevek je iz Sklada za Bih Denar za novinarje v Sarajevu ni bil zbran samo na Vrhu Spoštovano Uredništvo! V zvezi s člankom “V Bosni ne gre za državljansko vojno ampak za agresijo”, objavljenim v Vašem cenjenem dnevniku dne 7.3.1993, zasledimo tako v podnaslovu, kot v tekstu netočnost, ko poročate da so “Vrhovci prispevali za sarajevske novinarje”. Na srečanju z novinarjem A. Mlacem na Vrhu smo mu dejansko izročili finančni prispevek (milijon lir) za pomoC novinarjem iz Sarajeva. Prispevek pa je del nabranih sredstev v okviru “Solidarnostnega sklada za pomoč beguncem in proti vojni v Bosni in Hercegovini”, ki smo jih na pobudo goriške SKGZ in njenih Članic zbirali pri Kmečki banki v Gorici (t/m št. 65250) in v katerega so prispevali številni darovalci iz celotne goriške pokrajine. Pri tem želimo poudariti, da med temi najdemo tudi precej Vrhovcev oz. iz s o vedenjske občine, ki so se odzvali solidarnostni akciji. V zaključku pa želimo izkoristiti še priložnost, da se javno zahvalim vsem, ki so doslej prispevali v sklad za pomoč BiH. Istočasno tudi obveščamo, da je solidarnostna akcija še v teku ter da posamezniki lahko svoje prispevke nakažejo pri Krneči banki v Gorici. Doslej smo nabrane prispevke delno nakazali RdeCemu križu Slovenije, delno oddali centru za begunce v Postojni, na srečanju na Vrhu pa za novinarje iz Sarajeva. Prepričani smo, da so bila zbrana sredstva smotrno razdeljena in napovedujemo, da bomo nadaljevali po začrtani poti. S spoštovanjem Igor Komel, elan solidarnostnega odbora za pomoč BiH H PRIREDITVE V OSNOVNI SOLI V PEVMI bo jutri ob 20.30 prireditev ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo pevska skupina Akord, uCenci in mešani zbor iz Pevme. SKRD JADRO IZ RONK priredi v petek ob 20.30 veCer ob dnevu slovenske kulture v dvojezični knjižnici v Ronkah. Sodelujejo igralka SSG Mira Sardoč, režiser Sergij Verč in dekliški zbor iz Devina pod vodstvom Hermana Antoniča. DIJAŠKI DOM vabi v petek, 12.t.m., na domski dan. Prireditve bodo od 18. ure dalje. Na programu srečanje staršev in nastopi gojencev, ki se bodo ob tej priložnosti spomnili tudi svojih mamic. ZS OBVESIILA SEKCIJA VZPI/ANPI na Vrhu vabi elane na sejo, ki bo 12. t.m. ob 19. uri v centru Danica. DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA vabi na društveno tekmovanje v lovu na postrvi, ki bo v nedeljo, 14. marca, v Romansu. Vpisovanje do jutri v gostilnah Rubij ski grad in Pri Marinotu. SPD - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bo v nedeljo, 14. t.m. nadaljeval in zaključil tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Avtobusa bosta odpeljala po že znanem razporedu. PRISPEVKI V počastitev spomina Slavka Gergoleta daruje družina Zorana Tula iz MaCkolj 30 tisoč lir in družina Stanka Gergoleta iz Doberdoba 100 tisoč lir za godbo na pihala Kras. Stan breški pusti so ob letošnjem obhodu po vasi zbrali čedno vsoto prispevkov in jo namenili društvu Oton Zupančič, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje. KINO GORICA VITTORIA 18.30-20.15-22.00 »Orlando«. Režija Sally Potter, igra Tilda Svvinton. CORSO 17.30-19.45-22.00 »I nuovi eroi«. Jean Claude van Damme. VERDI 18.00-20.00-22.00 »Avventure di un uomo invisibile«. TRŽIČ COMUNALE Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30-19.45-22.00 »Perversio-ne di una segretaria«. Prepovedan mladini pod 18. letom. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA' V GORICI BASSI THEA - Raštel 52 - tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO - Ul. E. Toti 52 - tel. 410701. POGREBI Danes v Gorici ob 8. uri Paolina Mattiasich poročena Barone iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 8.45 Evelino Rodeni-go iz splošne bolnišnice v Gradež, ob 9.30 Mariane Ugomari Di Blas iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 10.20 Anna Brumat vdova Lo-renzon iz splošne bolnišnice v Gradišče, ob 11. uri Natalia Leon vdova Braidot iz sploS-ne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 12. uri Guido Cocianni (prihod krste iz Trsta) v cerkvi Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 12.30 Rosa Petarin vd. Soprano iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 13.15 Dusolina Fischanger iz splošne bolnišnice v Ronke. PRIMORSKA Sreda, 10. marca 1993 Meso ne mika tujine Roman Bric IDRIJA - Najnovejši embargo Evropske skupnosti na uvoz mesa posredno že vpliva na manjši odkup in predelavo mesa v idrijski Kmetijski zadrugi pravi direktor zadruge, mag. Milan Božič. Maloprodaja na obmejnih območjih se je zmanjšala, zaradi česar odjemalci mesa do preklica embarga odpovedujejo naročila. Povedal je tudi, da je drastičen ukrep tako preplašil nekatere redne kupce z one strani meje, da so odvrgli vse količine pri nas kupljenega mesa. Trenutno idrijsko klavnico, v kateri letno pridelajo približno 300 tisoč ton mesa, prenavljajo, v tem času pa zakol živine in predelavo mesa opravljajo v MlP-ovih obratih. Obnova bo stala 10 milijonov tolarjev. Idri-jska kmetijska zadruga, v kateri je združenih okrog 300 delničarjev, je lani kljub težavam poslovala pozitivno. Skoraj 700 pridelovalcev je pridelalo skoraj 5 milijonov litrov mleka. VODA / BREZ NJE NI ŽIVLJENJA V tretje gre rado... Vodovod na Goro v ajdosvki občini so gradili že Avstrijci in Italijani, (za potrebe vojaštva), Jugoslavija ga je obljubljala, zdaj pa kaže, da bo v kratkem dokončan Delo na terenu je napoprno (Foto: A. Lipovž) AJDOVŠČINA - Te dni so fantje iz Goriških vodovodov dokončali najzahtevnejši in najtežji del trase višinskega vodovoda iz zajetja nad Lokavcem na območje Gore, kot domačini imenujejo gorsko območje ajdovske občine. Goro poznam. Od Predmeje tja do Kovka, toda v grapah, kjer imajo še lisice zavore, še nisem bil. Med potjo navzdol sam dohitel Bogomirja Mokrina, ki sta z uvoznikom cevi spešila proti trasi. V zanimivem srečanju sem tudi izvedel, da zdajšnji vodovod ni bil prvi, po katerem je tekla voda na Goro. V skali vbetonirano zajetje je dovajalo vodo do nekdanjega črpališča nekoliko nižje, od koder je lokomobila potiskala vodni stolp do vrha in nato na soško fronto med prvo veliko vojno - nekaj ostankov je še vidnih. In nato pot navzgor - grizemo kolena. Naklon je več kot 45 stopinj, z vrha navzdol sesuta zemlja nam polni za takšno hojo neprimerno obutev, na čelu kaplje znoja... Vmes ogromne skale in kamni. In nato tik nad nami, kot gamsi v kamniti rani sredi strmine stojijo fantje iz Goriških vodovodov. Čakajo, da se približamo od strani: nepreviden korak bi lahko Artur Lipovž sprožil plaz kamenja navzdol na nas. Srečanje je podobno srečanju planincev. Vodovod, ki gre tu dobesedno pokonci; česa takega še nisem videl. Traso so izkopali z “pajkom" ajdovskega Primorja, ki ga je čutiti nekje daleč proti vrhu. Začudeno gledam napeljani jekleni kabel z vrha navzdol.»To je ”te-leferika" (žičnica)«, mi pojasnijo. Le tako lahko hitro in varno pripeljejo na traso elemente in cevi, ki jih potrebujejo: vodovodarji morajo obvladati tudi gozdarske izkušnje, se smejejo, medtem ko mirno stojimo ob robu jarka: vsak hiter premik usuje v jarek grušč in kamenje. Poškodba je hitro tu...Klic. Navzdol z grebena pridrsi na kablu viseča jeklena cev. Na Goro ne bodo vodile običajne cevi, saj gre za izjemno zahtevno traso, tako glede na višinsko razliko kot na težavnost terena, po kateri poteka. Cevi premera 150 mm so iz posebne litine, ki je odporna na korozijo, imajo pa tudi poseben spoj - ta se celo “vleče". Cevi so seveda primerno drage, toda odlične, pravijo fantje.»Se malo, popusti ... tudi ta je ratala! «in postavljen je zavoj v kamnitem ovinku, ki bo moral prenašati izjemne pritiske in vzdržati za zmeraj. 400 metrov višinske razlike nanese okoli 40 barov pritiska... »Zgraditi moramo okoli 900 metrov tlačnega vodovoda v najzahtevnejšem terenu, ki bo vodil do 200 kubičnih metrov velikega rezervoarja na vrhu. Letos nameravamo vložiti nekaj čez 30 milijonov tolarjev v gorski vodovod, s čemer bomo dokončali traso, zgradili rezervoar in vgradili že naročene črpalke. Do črpališča bo potrebno potegniti še okoli 2 kilometra električnega voda, s tem pa bo že vzpostavljena avtonomna oskrba gorskega območja«, je povedal direktor Goriških vodovodov Franjo Batagelj. Vodovodi financirajo naložbo okoli pol iz kreditov za demografsko ogrožena območja, drugo polovico pa so namenili iz lastne amortizacije. Zal iz ajdovskih občinskih obveznic ni pričakovati finančnih virov za nadaljevanje investicije. Naprej bo šlo “po dolžini rokava". Tehnični direktor Goriških vodovodov Rajko Harej je povedal, da je bila voda iz javnega vodovoda davna želja Gorjanov. Vendar je v preteklosti voda na Coro že tekla. Med prvo sve- tovno vojno so vodovod na skorajda istem mestu zgradili vojni ujetniki, predvsem.Rusi in Srbi, in je bil izključno vojaškega značaja ter namenjen oskrbovanju soške fronte. Domačinom ni bil namenjen in je bil pod posebnim vojaškim nadzorom. Po vojni so pobrali črpalke in cevi. Drugega so začeli graditi Italijani od izvira Hublja nad Ajdovščino navzgor, tudi ta za potrebe vojske. Tudi tu je bila gradnja zaradi strmine izredno zahtevna, potegnili pa so dva cevovoda. Na vrhu združeni cevi sta nato potekali skozi predor in v še danes izjemno oh- ranjene ter mojstrsko nekaj metrov pod vrhom Sinjega vrha narejene štiri rezervoarje dolžine 36 in več kot dva metra široke. Eden je bil manjši in ga danes uporablja turistična domačija Irme in Hieronima Vidmarja za pitno vodo. Po dogovoru z domačinom si je to tehnično izjemno zanimivo delo mogoče ogledati. Cevovod je nato vodil dalje, dosegel pa naj bi Col in preko Podkraja vodil v Cmi vrh. Istočasno je bila zgrajena na Sinji vrh tudi cesta. Dva cevovoda sta bila potrebna zato, da so z vodo iz manjše cisterne zalili visokotlačno črpalko, ki jo je poganjala elektrika. Vodovod so gradili leta 1938, že pred vojno pa je voda drugič pritekala na Goro. Med vojno vodovod ni obratoval, na vrhu pa je stala vojaška postojanka oziroma čuvajnica. Po vojni ga je nova država (Jugoslavija) demontirala, črpalko so menda potrebovali nekje v Vojvodini (visokotlačno!), del cevi pa so pobrali in ponekod še služijo vodovodu v Goriških Brdih. Na ponovno gradnjo gorskega vodovoda se je dolgo časa pripravljala tudi tretja država. Vendar dalj od obljub ta ni prišla. Dokončala pa ga bo, upajmo, četrta. PROSTOR / DOM NA VIDMU Novi gospodarji dajejo Domu novo vsebino Dragica Prosen Tragedija dvomov in norosti Peto premiero v PDG Valter Pregelj NAŠI KRAJI / NOVO SLOVENSKO MESTO? Cerkno izpolnjuje dva od treh pogojev, da ga razglasijo za mesto Roman Bric ILIRSKA BISTRICA -Na tiskovni konferenci za novinarje so predstavniki IS spregovorili o novih gospodarjih bivšega Doma JLA, zdaj imenovanega Dom na Vidmu. Lastnik je ministrstvo za obrambo, ki je sklenilo Pogodbo o najemu prostorov z bistriškim IS. Od decembra lani pa do 1- marca je bistriška občina najemnino in vse stroške Doma plačevala iz sredstev občinskega proračuna. Proračun bremena ni zmogel, v letošnjem proračunu pa denarja za Dom ne bi bito mogoče zagotoviti. Po dveh neuspešnih javnih m enem internem razpi-su. je Dom na Vidmu do-oil novega najemnika -bistriško podjetje Kastel d-o.o., ki bo prostore (3500 kvadratnih mehov) oddajal drugim koristnikom za servisno trgovske, gostinske in kulturne dejavnosti. Rok za prevzem dobrih 1100 kvadratnih .metrov kletnih in pritličjih prostorov je bil 1. marec. Najprej se bo v Prostore Doma naselilo 31 trgovin in en gostinec (hi trgovine s tekstilom, eua s spominki, dve s tehničnim blagom, dve z uvdiovideo napravami, cvetličarna...), ti prostori uaj bi prevzeli gostinsko hotelski kompleks (1159 kvadratnih metrov); dva §°stinska lokala in 18 s°b, ki po opremljenosti ustrezajo hotelu B kategorije. . Do konca letošnjega 6ta bo z delom doma, jarhenjenem kulturnim NOVA GORICA -PDG bo v četrtek premierno odigral tragedijo italijanskega dramatika Luigia Pirandella Henrik IV. Premiera bo v solkanski dvorani ob 20. uri. Režiser Mile Korun tako dodaja svojemu opusu tretji dialog s Pirandellom in drugega v izvedbi novogoriških gledališčnikov (pred osmimi leti drama Sest oseb išče avtorja). Za Piran-dellove igre Korun meni, da jih označuje poseben pogled na svet, ki je zmes neprestanih nasprotij. Henrik IV. je tragedija o plemiču, ki že dvajset let živi odmaknjen od resničnega življenja v vlogi Henrika IV., in družbi, ki ga noče z obiskom ozdraviti norosti. Srečanje vzbuja nenehne dvome, saj plemič najprej prizna, da norost od ozdravitve pred osmimi leti le igra, kasneje pa zabode bivšega prijatelja, ki je posredno povzročil njegovo nesrečo. Po Korunovih besedah je Pirandello napisal Henrika IV. v metodi zanikanj (demantijev), ki sledijo od začetka do konca, in kjer ostaja konec pravzaprav nedorečen in prepuščen gledalčevi interpretaciji, saj ni jasen motiv in samo dejanje umora, je bilo rečeno na novinarski konferenci. ZGLEDI / PO TRENTARSKO Dobre izkušnje padajo na Tolminskem na plodna tla Cerkno izpolnjuje dva od treh pogojev za proglasitev v mesto (Foto: R. Bric) dejavnostim (tretjina površine), še vedno razpolagala občina oz. bistriška ZKO, po tem datumu pa se bodo o najemu ponovno dogovorili z glavnim najemnikom, firmo Kastel. Strah Bistričanov, da bi ostali brez prostorov za kulturne namene, je tako odveč. Za kulturo je predvidena sedanja kinodvorana z 220 sedeži, mala kinodvorana s 70 sedeži, galerijski prostor na odru itd. V začetku bodo te prostore urejali z improviziranjem, za zahtevnejša prenovitvena dela pa bodo morali poiskati kakih 500 do 800 tisoč mark. Do tedaj pa naj bi najemnine iz gospodarskega dela pokrivale tudi najemnino za kulturo. Pred novim gospodarjem Doma je še nekaj večjih problemov. Dom je nastal praktično ilegalno, saj o njem ne obstaja nikakršna dokumentacija. Velik problem so tudi potrebni veliki posegi v dosedanji potratni sistem ogrevanja. Poleg tega čakajo še na izselitev nekaterih društev in klubov, ki so do zdaj zasedali prostore v Domu, in ki jim je bistriška vlada namenila Sokolski dom. Da bodo lahko objekt, ki je bil zgrajen za zaprte in povsem drugačne dejavnosti, in v katerem je okrog 400 kvadratnih metrov neuporabnih površin bistveno prilagodili za normalno uporabo, bodo po ocenah potrebovali okrog 2 milijona nemških mark. TOLMIN - Po vzoru Skupine za razvoj Trente imajo letos namen ustanoviti podobno skupino za vso občino. Ta bo zbrala informacije, na podlagi katerih bodo izdelali posamezne ustrezne projekte. V informacijo bi zajeli 106 naselj, v katerih živi 15 tisoč prebivalcev. Ge vemo, da ima občina 21 tisoč prebivalcev, je to zelo široko zastavljena poteza. Z zadovoljstvom sprejemajo usmeritev, po kateri bo občina dala več denarja za razvoj drobnega gospodarstva. Sem spada tudi pomoč pri pripravi poslovnih projektov, ugodnejši pogoji za oddajo poslovnih prostorov in celo prednost pri dodeljevanju stanovanjskih kreditov. Naselja nad 500 metrov nadmorske višine imajo že dve leti nižje komunalne prispevke. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačujejo samo v štirih centrih. Za intervencijsko pomoč v kmetijstvu so namenili 6 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna ipd. Del infrastrukture pa na občini računajo kriti iz republiških sredstev. (MM) CERKNO - Idrijski izvršni svet je na minuli seji sprejel pobudo, da bi dosedanji trg Cerkno prekategorizirali v mesto. Po veljavnih predpisih naj bi Cerkno z 2000 prebivalci že izpolnjevalo dva od treh pogojev za to spremembo, ki so poleg števila prebivalcev še razvitost industrije in tradicija naselja. Pobudo naj bi podrobneje dodelal svet Krajevne skupnosti Cerkno in pripravil ustrezno dokumentacijo za to prekategorizacijo. Glavno gibalo razvoja v cerkljanski dolini je seveda močno razvita elektroindustrija cerkljanske ETE, v kateri si služi vsakdanji kruh 1700 zaposlenih Cerklja-nov in okoličanov. Tovarna Eta v kooperaciji s švicarskim koncernom EGO proizvaja elemente za belo tehniko in jih izvaža za največje svetovne proizvajalce. Močan razvoj industrije je vplival tudi na razvoj drugih dejavnosti, zlasti turizma in ohranitev kmetijstva, ki v hribovitih krajih, to pa celotna Cerkljanska je, samo zase ni dovolj donosno. Od njega se ne da živeti, ;vsaj spodobno ne. Tako precejšen del okoliških prebivalcev ob rednem delu v tovarni gospodari na svojih posestvih v cerkljanskem hribovju, prideluje na svojih malih posestvih hrano za družino in prodajo. Eno z drugim mu pomaga na-prej. Na Cerkljanskem je poleg krajevne skupnosti Cerkno, ki v bodoči spremembi lokalne samouprave računa na status samostojne občine, še 9 okoliških krajevnih skupnosti, ki gravitirajo na sedanje lokalno središče cerkljanske doline. NOVICE Interese kaže združiti TOLMIN - Predstavnik lokalnih interesov občin Idrija in Tolmin v državnem svetu Fedja Klavora je na posvetu z krajani iz teh dveh občin povedal, da bodo sprožili takojšnjo akcijo tudi med poslanci za sprejem posebnih dopolnil k zakonodaji za demografsko ogrožena območja. Tako bodo lahko z ustreznejšimi merili prišli do pravičnejše delitve državne pomoči za načrtovanje razvoja in vlaganja v drobno gospodarstvo. (MM) Veliko zanimanja za kmetijstvo CERKNO - Na sobotnem občinskem kvizu “Mladi in kmetijstvo v Počah, ki sta ga organizirala idrijska Kmetijsko-svetovalna služba in Radio Cerkno, so med šestimi ekipami pokazali največ znanja mladi kmetovalci iz Dol, ki se bodo koncem meseca udeležili regijskega tekmovanja v Novi Gorici. Mladi kmetovalci so odgovarjali na vprašanja o higijenskem pridobivanju mleka, negi sadnega drevja, škodljivcih v okopavinah in razvoju podeželja. Po besedah organizatorice Vlaste Hvala pa se raven znanja in zanimanje mladih za kmetovanje povečuje, kar kaže tudi dobra pripravljenost in izenačenost vseh sodelujočih ekip iz Bukovega in Zakojce, Čekovnika, Črnega Vrha, Ledin in Zavratca z zmagujočo ekipo iz Dol, ki si je odločilno prednost pridobila šele v “podaljšku". Na tekmovanju, ki je v novi kulturni dom v Počah pri Cerknem privabilo veliko obiskovalcev, so svoje dobrote predstavile tudi članice Aktiva kmečkih Zena. (RB) Obnovljeno sodelovanje NOVA GORICA - Tu sta se srečali delegaciji Demokratične stranke levice iz San Vendemiana in SDP Nova Gorica. Ker je šlo za prvo uradno srečanje po nekajletni prekinitvi stikov, ki so ji botrovali predvsem politične spremembe in transformacija stranke na obeh straneh, so pogovori pomenili predvsem medsebojno obveščanje in izmenjavo stališč, o splošnih temah. Pogovarjali so se tudi o prireditvah in srečanjih ob letošnji 20. obletnici pobratenja med obema občinama. Natančneje bodo o 20-letnici pobratenja kot tudi o prijateljstvu in sodelovanju med občinama nasploh spregovorili na naslednjem srečanju, ki bo v San Vendemianu. (VC) Dan odprtih vrat TOLMIN - Center za izobraževanje in vzgojno usposabljanje organizira v petek, 12. marca, v dopoldanskem času v svojih prostorih “dan odprtih vrat". Vabijo vse, ki jih zanima, kako poteka delo in življenje v tem zavodu. Pripravili bodo tudi razstavo izdelkov teh učencev. (MM) Sneg na zlati veji NOVA GORICA - Jutri zvečer (ob 18. uri) bodo v ■ oddelku za mladino in odrasle bralce v ulici Gradnikove brigade predstavili ljubiteljem dve knjigi: alpinista Igorja Skamperleta iz Postojne Sneg na zlati veji in novogoriškega slikarja in restavratorja Pavla Medveščka Skrivnost in svetost kamna. Predstavitev pripravljajo Goriška knjižnic^ Franceta Bevka in založbi ZTT ter Mihelač. Pogovor z avtorjema bo vodil pesnik in urednik knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos. Pri predstavitvi bo sodelovala tudi bralka Vesna Humar. (VC) O mednarodnem sodelovanju NOVA GORICA - Zamisel o povezovanju obeh Goric je imela širok odmev ne le v slovenskem ampak predvsem v evropskem prostoru. Na to temo so bila uglešane nekatera strokovna srečanja, kot na primer arhitekturni natečaj EU-ROPAN, posvet Evropske hiše, posvet Sveta evropskih občin in dežel itd. Novogoriška občina je kot zelo aktivna mednarodna partnerica prevzela nekatere pomembne naloge v evropskih inštitucijah. Tako je lani na predlog evropskega komiteja EUROPANA prevzela predstavništvo za to inštitucijo za državo Slovenijo. Udeleževala se je tudi posvetov o programih ECOS, ki se izvajajo in financirajo v okviru sveta evropskih občin in regij. V tem telesu je Slovenija dobila mesto opazovalke. (VC) Nov prometni režim AJDOVŠČINA - Izvršni svet je ponovno pretehtal pobude Komunalno stanovanjskega podjetja in ajdovske krajevne skupnosti in na predlog komisije za tehnično urejanje prometa sprejel nekaj sprememb v prometnem režimu dela Ajdovščine. Tako je kot enosmerne ceste in ulice določil del ozke Slomškove ulice do križišča z ulico 9. korpusa in del vzporedne ‘gase’. Enosmerna bo tudi Goriška cesta oz. ulica za lekarno od križišča s cesto 5. maja do križišča z Zupančičevo ulico. Nekoliko bo spremenjen režim v Lokarjevem drevoredu, kjer bo ob stolpu obvezno zavijanje na desno proti policijski postaji. Komisija ni soglašala z možnostjo, da bi se promet po Lokarjevem drevoredu lahko odvijal tudi v smeri proti Titovemu trgu zaradi slabe preglednosti in s tem nevarnosti. (Foto: A. Lipovž) GOSPODARSTVO Sreda, 10. marca 1993 NOVICE SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ / PORABLJENIH SKORAJ 100 MILIJONOV NEMŠKIH MARK Politika je vplivala na tečaj MILANO - Banka Italije je s prodajo mark včeraj posegla na denarno tržišče, da bi podprla liro. Lira je znova zdrsnila, saj je bilo včeraj treba za eno marko odšteti že 970 lir, medtem ko je bila marka v ponedeljek vredna 955 lir. Padec vrednosti je bil posledica sporočila, da so priprli enega vodij velike državne energetske družbe, ker naj bi bil obtožen podkupovanja. Denarno tržišče se je zelo nervozno odzvalo na negotovost pred sestankom vlade, ki naj bi odločila o naslednjih korakih potem, ko je predložila dekret-ni zakon, ki naj bi deloma odvrnil pozornost od velikanskega škandala v zvezi s podkupninami; to je zakon, ki ga je zavrnil italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro. (Reuter) Mednarodni denarni sklad čaka na program poljske vlade VVASHINGTON - Mednarodni monetarni sklad je na osnovi gospodarskih reform na Poljskem odobril 655 milijonov dolarjev posojila v podporo letošnjemu gospodarskemu programu. Vodilna agencija je sporočila, da so poglavitni cilji vladnega programa v tem letu znižanje inflacije in ustvarjanje pogojev za znosno gospodarsko rast. »Odkar je Poljska 1. januarja 1990 sprejela svoj obsežni program gospodarskih reform, je dosegla veliko, čeprav je bil prehod na tržno gospodarstvo veliko težji, kot so pričakovali v začetku,« so povedali pri MDS. Kljub temu pa sklad ugotavlja, da se je inflacija la-; ni upočasnila, industrijska rast se je povečala, uravnotežila se je trgovinska bilanca, povečale so se devizne rezerve in zaživel je zasebni sektor. Pri MDS so tudi omenili, da si vlada letos prizadeva predvsem zmanjšati državni proračunski primanjkljaj na 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda s 7, 2 odstotka v preteklem letu. Prav tako so povedali, da želijo poljske oblasti 25 odstotkov omenjenega posojila nameniti za odplačilo državnega dolga- Odobritev posojila so odložili za mesec dni, ker poljski parlament še ni dokončno potrdil gospodarskega načrta. (Reuter) Tudi Bolgari pričakujejo pomoč SOFIJA - Delegacija MDS bo med svojim 14-dne-vnim obiskom v Bolgariji, ki se bo začel v četrtek, razpravljala o novem posojilu, kot je povedal eden od predstavnikov MDS. »Proučevali bomo možnosti za enoletno stand-by posojilo oziroma za dvoletni finančni aranžma,« je povedal Gregory Dahi, predstavnik MDS v Sofiji. Dosedanja pogajanja so ovirala nesoglasja v zvezi s proračunskim primanjkljajem v letu 1993, vendar Bolgarija upa, da bo še zmeraj v okvirih osmih odstotkov BDP, kot ga priporoča MDS. (Reuter) Sklad je vladi predal poročilo o poteku projekta prestrukturiranja in sanacije podjetij Vodilni v Skladu se nadejajo, da bodo do konca leta 1994 iz vseh podjetij, ki so lastništvo prenesla nanj, izstopili kot večinski lastnik - Pet podjetij so prodal štiri pa so šla v stečaj - Največ preglavic povzročajo upniki Alenka L. Jakomin Kreditna banka Maribor se je odločila, da se s Skladom o najtežjih sanacijskih problemih ne bo pogovarjala in jih je prepustila Agenciji za sanacijo bank. Ker pa KBM uradno še ni v postopku sanacije, ostaja problem starih dolgov nerazrešen, podjetja z mariborskega konca pa drsijo v čedalje večje težave. Druge banke so svoje terjatve zavarovale z visokimi hipotekami, dolgov ne nameravajo reprogramirati, pa tudi obrestnih mer ne znižati. Agencija za sanacijo bank teh terjatev še ni prevzela, zato še ni pogajalski partner Sklada. Izjema je le LB d. d., ki je že v postopku sanacije. LJUBLJANA - Sklad Republike Slovenije za razvoj je vladi posredoval poročilo o projektu prestrukturiranja in sanacije podjetij, s katerim so njegovi predstavniki na včerajšnji novinarski konferenci seznanili tudi javnost. Kot je povedal direktor Sklada mag. Uroš Korže, so lansko jesen po opravljenem razpisu, na katerega se je prijavilo 217 podjetij, v projekt vključili 98 podjetij, med katerimi je imelo 90 podjetij blokiran žiro račun več kot 60 dni. Izgube teh podjetij so ob periodičnem računu za prvo polletje 1992 presegle tolarsko protivrednost 250 milijonov nemških mark, ob fakturirani realizaciji pa je ta znesek dosegel nekaj manj kot 1, 5 milijarde mark, skupna zadolženost podjetij pa je presegla 1, 4 milijarde mark. V tem času so strokovni sode- lavci Sklada ocenili, da bi morali v teh podjetjih odpustiti 28 odstotkov presežkov zaposel-nih, kar je številčno pomenilo 16.000 delavcev. Ob pregledu stanja v teh podjetjih so pri Skladu ugotovili, da več kot polovica teh podjetij živi na račun »divjega zadolževanja« prek vzporednih by pass podjetij, kar je bilo po Koržetovem mnenju po svoje pozitivno, saj so tovrstne oblike poslovanja preprečile podjetjem propad. V večini prijavljenih podjetij so vodstvo opravljali vršilci dolžnosti, v številnih primerih pa so vodilne strukture odhajale v zasebni sektor. Polovica podjetij, ki so lastništvo in upravljanje prenesla na Sklad, je dobivala in še dobiva pomoč ministrstva za delo oziroma ministrstva za industrijo. tjih je Sklad izpeljal tako, da je namesto starih organov upravljanja imenoval nove upravne odbore, v katerih sedijo predstavniki Sklada, upnikov in zunanji strokovnjaki, pa tudi predstavniki zaposlenih, ki pa nimajo pravice glasovanja. V vseh podjetjih so bili sprejeti novi statuti, konec lanskega leta pa so poslali v podjetja svetovalne ekipe, da bi skupaj s poslovodstvi pripravili analizo poslovanja, sanacijske ukrepe in projekcije kratkoročnih denarnih tokov. Analize Projekcije so predvidele, da presežnih delavcev podjetju ne bo treba plačevati, pač pa bo to breme prevzela država; znano je, da ministrstvo za delo zamuja s plačili zaradi kroničnega pomanjkanja proračunskega denarja. Na podlagi opravljenih analiz so podjetja razdelili v tri skupine. V prvi, imenovani A (v njej je 9 podjetij), so tista, ki lahko v letošnjem letu dosežejo po-zitvini denarni tok in v katerih Sklad lahko posreduje z obratnim kapitalom ter začne s privatizacijo. V drugi, skupini B, je 72 podjetij, ki so odvi- sna od dogovorov z upniki. V zadnji, skupini C, pa je 17 kandidatov za stečaj; ta podjetja letos ne bodo mogla doseči pozitivnih denarnih tokov. Upniki Cilj projekta je bil pravzaprav ta, tako Korže, da bi z upniki dosegli kar najboljši dogovor o reprogramiranju dolgov oziroma njihovo konverzijo v lastniški kapital. V 50 odstotkih primerov je bil tak dogovor dosežen, vendar pa veliko bank, ki so večinski upniki (tem so podjetja dolžna 1 mili- jardo mark), dogovora ni doseglo, ker čakajo na sanacijo in prek nje na povračilo dolgov. Prav zato, ker Sklad nima partnerja, s katerim bi urejal vprašanja starih dolgov, ne more financirati nove proizvodnje in zato prihaja do zaostritev. Po Koržeto-vih besedah je usoda projekta pogojena tudi s sodelovanjem Sklada z Agencijo za privatizacijo, Ministrstvom za delo in industrijo ter gradbeništvo in Agencijo za sanacijo bank. Presežni delavci Analize v Skladovih podjetjih so pokazale, da je v njih več kot 12.000 presežnih delavcev. Iz proračuna bi morali v Skladu dobiti lansko leto 3 milijarde tolarjev, dobili pa so jih 750 milijonov, kar je povzročilo stavke, del bremena pa tako še vedno nosijo podetja sama. Stečaji Do konca aprila želijo vodilni v Skladu opraviti vsa pogajanja z upniki, pogovore bodo nadaljevali z Agencijo za sanacijo bank, pri kateri upajo na kooperativnost. Z državo bi morali doseči dogovor za primere, ki so narodnogospodarskega pomena, za preostala podjetja pa pride v poštev prodaja prek avkcije ali stečaj. Stečaj je bil doslej uveden v primeru Slavnik, v tovarni poljedelskega orodja iz Batuj, v Metki iz Celja in Les iz Slovenj Gradca. Privatizirana oziroma prodana pa so bila naslednja podjetja: Keral, Mizarstvo Skala, LTH Škofja Loka, Cevovod Maribor in Mobilia Maribor. V zadnjih dveh pogodba še ni sklenjena dokončno. »Celotnega projekta smo se lotili premalo pripravljeni in s preskromnimi zmogljivostmi, vendar pa je o vsem tem odločala vlada. Vseeno upam, da bomo do konca leta 1994 lahko iz podjetij izstopili kot večinski lastnik,« je svoje razmišljanje sklenil mag. Uroš Korže. Porabljena sredstva Sklada - v mio nemških mark Neposredno financiranje podjetij 32, 8 (v 38 podjetjih) Vezani in jamstveni depoziti bankam 39 Izdane garancije in poroštva 15, 4 Najeti krediti Sklada za podjetja 7 Projekte v teh podje- Statistika Skladovega projekta do konca februarja 1993 število Podjetja, vključena v projekt (01/03/93) 87 Izpeljane prodaje 5 Uvedeni stečaji 4 Razveljavljene pogodbe 2 Opravljene zamenjave poslovodstva 31 Trajni presežki zaposlenih 11 500 Dosežen novi program starih obveznosti 38 Ustanovitev novih podjetij 7 CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. marca 1993 in zapadlostjo 1. marca 2000. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6,50% bruto, bo izplačan 1. septembra 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 11,70% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 11. marca. ■ Ceno obveznic, ki je bila iznešena na dražbi, je treba poravnati 16. marca. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. marcem; ob vplačilu (16. marca) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. KRIZA / V TEŽAVAH TUDI ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA V Bruslju obtožujejo koncem ILVA nedevoljene konkurenčne injekcije Marko Waltritsch Državno podjetje ILVA ima tudi v Trstu svojo postojanko. To je škedenjka železarna, ki jo je še v avstrijskih časih zgradila ista nemško-avstrijska finančna družba, ki je zgradila železarno na Jesenicah. Tudi škedenjsko železarno, kot več drugih v Italiji, so v letih med dvema svetovnima vojnama, kot tudi po drugi vojni, združili v okvir enega samega podjetja, t.j. ILVA, kjer je kapital državni. Ker je šlo za strateško podjetje, je država dajala in še vedno daje veliko svojega denarja, torej denarja vseh davkoplačevalcev, v obnovo in vzdrževanje naprav. To pa je zelo drago. O železarni v Skednju je bilo še zlasti v zadnjem času veliko napisanega. Pred nekaj leti se je zdelo, da jo bo iz težav rešil furlanski industrij ec Andrea Pittini. Ta je v tovarno vstopil kot delničar. Takrat so pričeli s temeljito obnovo tovarne. Država in Dežela sta dali precej denarja, da bi omogočili modernizacijo. Ko pa je bilo treba globlje seči v žep, se je delničar ILVA temu uprl. Tudi to državno podjetje je bilo na spisku tistih, ki jih bo treba privatizirati. Zaradi tega država naj ne bi dala več denarja. Pittini je zaloputnil vrata in se vrnil v Rivoli di Osoppo v Furlaniji, kjer ima svoje tovarne. Sedaj se zanima za nakup manjše železarne v furlanskem pristanišču Porto Nogaro. Država je škedenjski železarni dala nekaj desetin milijard lir. S temi je omogočeno poslovanje, a le še za nekaj mesecev. Nihče ne ve, kako bo takrat, ko bo ta denar pošel. ILVA pa se prav v teh dneh nahaja v središču polemik in težav. Tokrat ne gre za škedenjsko železarno, marveč za celotno družbo. V septembru 1991 in v februarju 1992 je upravni svet ILVA sklenil povečati družbeni kapital za skupnih 650 milijard lir. Izdatek je odobrila tedanja An-dreottijeva vlada. V krogih EGS v Bruslju menijo, da to povečanje družbenega kapitala pomeni pomoč države nekemu podjetju. To pa je v popolnem nasprotju s pravili EGS o konkurenci. Belgijski komisar Karel van Miert je izdelal poročilo o tem dogodku in v teh dneh naj bi v Bruslju sklenili sprejeti sklep, s katerim ukazujejo italijanski vladi, naj prekliče prej omenjena dva poviška kapitala. V Bruslju menijo, da so Italijani ravnali nekorektno. Tudi zaradi tega, ker je ILVA zadolžena za skupnih 8.300 milijard lir. Slo naj bi le za lepotilno operacijo, ki ima na eni strani nedovoljeno konkurenčno potezo, na drugi pa namen prikazati v boljši luči finančni položaj družbe. Leta 1991 so predvideli, da bi bili morali imeti 1, 2 milijarde lir dobička, v resnici so imeli 498, 8 milijard deficita. Na tak način se je iz- ničil načrt o sanaciji podjetja v letih 1992 -1995. ILVA je na spisku tistih državnih podjetij, ki jih hoče italijanska vlada prodati zasebnikom. Prav v zvezi s tem so pred nekaj dnevi polemično nastopili delavski sindikati iz Brescie. Dobiti hočejo jasno sliko o prodaji dveh tovarn koncerna ILVA zasebnemu industrijcu Lucchiniju. Prodani naj bi bili tovarni v Piombi-nu in v Condoveju pri Turinu. Država naj bi ne dobila niti lire od 385 milijard lir, kajti s tem prihodkom je ILVA vstopila kot manjšinski delničar v koncern Lucchini Siderurgica. Sindikalisti zahtevajo, da se o tem vlada jasno izreče. Zastopniki ILVA pa se bodo tudi o tem morali zagovarjati v Bruslju. Dodajmo, da je ILVA na prvem mestu v Italiji s produkcijo železarskih predmetov. Njena produkcija je 5.912.000 ton letno. Na drugem mestu je koncern Riva s 1.217.000 tonami, na tretjem koncern Gruppo Alfa Acciai s 621.000 tonami, na četrtem koncern Lucchini s 533.000 tonami. Po zmanjšanju produkcije in števila zaposlenih v vseh evropskih železarnah na začetku osemdesetih let je zaradi krize sedaj na vidiku še eno krčenje. V državah EGS naj bi domov poslali 50.000 delavcev. Od teh jih na Italijo odpade kar 13.500, več kot četrtina. VFJK sejma Alimenta in Orlo/ Giardino Se danes in jutri je v Vidmu odprt sejem Alimenta, na katerem nekaj sto razstavljal-cev prehrambenih izdelkov, pijač in strojev ter pripomočkov in opreme za vse, ki se ukvarjajo s trgovino in gostinstvom, prikazujejo svoje izdelke. Sejem je seveda odprt vsem, namenjen pa je predvsem trgovcem. Seveda prednjačijo proizvajalci in trgovska podjetja iz naše dežele, prisotnih pa je tudi nekaj iz tujine. Med temi so nekatera hrvaška podjetja; Podravka, Kraš, Puris, Dalmadjavino in Marnska. S svojimi vini in jedačami je prisotna francoska dežela Champagne-Arden-ne. Več slovenskih vinogradnikov iz go-riških Brd ima urejen svoj prodajni prostor v skupnem paviljonu, za katerega je poskrbel deželni center za vzpodbujanje vinarstva. Na razstavnem prostoru v Vidmu so medili tudi razstavo arheoloških predmetov, ki nam kažejo, kako so se s prehrano ubadali stari Rimljani. Sočasno poteka tudi sejem vrtnarstva Ortogiardino na sejmišču v Pordenonu, ki bo odprt do nedelje. Namenjen je predvsem široki publiki, saj se veliko ljudi danes ukvaija z vrtičkarstvom in urejanjem cvetličnih gredic. Zaradi tega ima pordenonski sejem velik odziv. (M.W.) GOSPODARSTVO Sreda, 10. marca 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 9. marec 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 63,50 65,50 8,95 9,50 b,456,80 7,00 AMTK plus 64,10 65,20 8,90 9,18 6,45 7,00 Avtohiša* 63,50 65,U0 8,90 9,50 6,20 6,75 Ažur Grosuplje 64,15 65,40 9,00 9,35 6,60 6,95 Banka Vipa 62,60 65,20 9,00 9,36 6,50 6,74 Bela vrtnica 63,50 65,50 8,90 9,40 6,50 7,00 Bobr Fužine 64,20 65,20 9,00 9,50 6,60 7,00 Bobr Trzin 64,20 65,20 9,00 9,50 6,6U 7,00 9,50 6,55 BTC terminal Sežana 63,00 64,80 9,00 6,75 BTC d.d. Ljubljana 62,00 65,80 8,75 9,40 6,55 6,95 Come 2 Us* 64,00 65,50 9,05 9,40 6,50 6,90 Dom Kaffe Domžale* 64,40 65,00 9,15 9,35 6,65 6,85 Dom Kaffe Kranjska Gora* 64,25 65,00 9,00 9,40 6,50 6,85 Dom na trgu 64,11 64,69 9,10 9,19 6,71 6,80 Emona globtour 64,35 66,10 9,09 9,38 6,40 6,85 Euroservis Sežana 63,00 64,80 9,00 9,40 6,65 6,75 Eurotours International 62,95 65,440 8,95 9,30 6,55 6,85 Feniks Markovec Koper* Feniks Koper* 63,20 63,50 64,70 64,70 8,90 8,96 9,50 9,50 6,40 6,50 6,80 6,90 Feniks Portorož* 62,75 64,70 8,90 9,50 6,40 6,90 Fiba 63,52 64,62 8,98 9,50 6,50 6,75 Firadas 63,00 65,50 9,10 9,30 6,50 6,90 Galileo - Kozina 62,80 66,00 9,00 9,25 6,62 6,70 Golfturist Domžale 64,20 65,00 8,90 9,40 6,50 7,00 Golfturist Ljubljana 63,70 65,20 9,05 9,40 6,50 6,85 Hida 64,60 64,75 9,15 9,20 6,75 6,80 Hipotekarna banka Koper* Hram Rožice Mengeš 63,20 65,80 8,95 9,50 6,35 6,78 64,40 64,80 9,00 9,30 6,60 6,80 Hranilno kreditna služba 63,20 64,99 8,95 9,30 6,58 7,02 Idila Sečovlje 63,90 64,90 9,05 9,30 6,50 6,95 [lirika Ilirska Bistrica 62,20 64,78 8,77 9,20 6,45 6,75 Ulrika Slovenj Gradec 63,40 65,29 9,02 9,17 6,45 6,99 Ulrika Postojna 63,70 64,78 8,95 9,21 6,66 6,77 Ulrika Sežana 64,20 64,78 9,01 9,23 6,67 6,74 Italdesign* 64,00 64,90 9,00 9,30 6,67 6,80 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav 63,50 65,00 8,90 9,20 6,50 6,75 63,21 65,81 8,96 9,50 6,50 6,91 Kompas Hertz Celje* 64,00 65,50 9,05 9,40 6,50 6,90 Kompas Hertz Velenje* 64,00 65,50 9,05 9,40 6,50 6,90 Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin* 64,00 64,00 65,50 65,50 9,05 9,05 9,40 9,40 6,50 6,50 6,90 6,90 Kompas Hertz Novo Mesto* 64,00 65,50 9,05 9,40 6,50 6,90 Kompas Hertz Krško* 64,00 65,50 9,05 9,40 6,50 6,90 Kompas Hertz Bled* 64,00 65,50 9,05 9,40 6,50 6,90 Kompas Fintrade 64,00 64,99 9,05 9,25 6,70 6,95 Kompas Holidays 64,30 64,90 9,00 9,25 6,60 6,90 Ubertas Koper* 63,20 64,55 8,92 9,20 6,55 6,80 Ljubljanska banka d.d. Lj. 64,35 66,20 9,09 9,40 6,68 6,98 LB Banka Zasavje Trbovlje 63,00 64,90 8,95 9,22 6,45 6,84 LB Dolenjska banka N.M. 64,25 66,00 8,97 9,35 6,50 6,90 LB Komercialna banka N.G. 62,60 65,80 8,79 9,35 6,36 6,79 LB Splošna banka Celje d.d. LB Splošna banka Koper d.d.* LB Kreditna banka Mb d.d.* 63,00 62,38 64,75 64,88 8,96 8,77 9,21 9,21 6,51 6,35 6,90 6,82 63,20 65,40 8,98 9,30 6,48 6,84 MA Vir 64,20 64,90 8,90 9,40 6,50 6,90 Madai* 63,60 65,00 9,00 9,40 6,68 6,78 Otok Bled 63,02 65,29 8,88 9,21 6,58 6,78 Panna 63,80 64,80 9,05 9,30 6,60 6,80 Petrol* 64,50 64,80 9,00 9,30 6,75 6,90 Pigal Solkan Nova Gorica* 63,50 65,00 9,00 9,30 6,67 6,80 Figal Kobarid* 63,50 65,00 9,00 9,30 6,67 6,80 Pigal Obutek* 63,50 65,00 9,00 9,30 6,67 6,80 Pigal Diskont* 63,50 65,00 9,00 9,30 6,67 6,80 Poštna banka Slovenije* Probanka d.d. Maribor 60,80 65,50 8,80 9,13 6,15 6,70 63,00 65,30 8,98 9,28 6,40 6,70 Publikum Ljubljana 64,40 64,59 9,00 9,29 6,60 6,88 Publikum Celje 63,30 64,49 8,98 9,15 6,35 6,74 Publikum Dobova 63,20 65,20 8,81 9,27 6,35 6,63 Publikum Kostanjevica 63,20 65,20 8,81 9,27 6,35 6,63 Publikum Krško 63,20 65,20 8,81 9,27 6,35 6,63 Publikum Maribor 64,10 64,68 8,95 9,23 6,30 6,79 Publikum Metlika 64,10 65,30 8,90 9,40 6,50 6,90 Publikum Mozirje 63,80 65,79 8,95 9,20 6,50 6,85 Publikum Novo Mesto 64,10 65,30 8,90 9,40 6,50 6,90 Publikum Piran 63,00 65,00 9,00 9,30 6,45 6,75 Publikum Sevnica 63,80 64,99 8,90 9,15 6,45 6,79 Publikum Šentilj 64,10 64,68 8,95 9,19 6,30 6,79 Publikum Šentjur pri Celju 63,00 64,59 9,00 9,20 6,50 6,89 Publikum Trebnje 64,30 64,95 8,90 9,15 6,45 6,79 Publikum Zagorje 63,80 64,60 9,00 9,20 6,60 6,80 Publikum Žalec 63,30 64,61 8,95 9,25 6,50 6,99 Roja 64,30 64,80 8,70 9,35 6,60 6,75 Sit - on 63,00 65,60 9,10 9,60" 6,20 7,00 -KB banka d.d. Ljubljana** 64,34 64,35 9,14 9,14 6,60 6,90 Sjovenijaturist Ljubljana 64,70 65,30 9,10 9,20 6,70 6,80 “lovenijaturistžel. postaja Mb.* 63,30 65,50 8,90 9,90 6,10 6,70 Slovenijaturist žel. postaja Lj.* Si- hranilnica in posojilnica Kr. Slovenska Investicijska banka* 64,15 63,50 63,40 64,95 64,90 64,90 9,08 9,00 8,90 9,15 9,18 9,30 6,60 6,50 6,40 6,85 6,90 7,00 Sonce 64,50 64,99 9,09 9,30 6,65 7,00 63,20 64,99 8,95 9,30 6,58 7,02 jortarus Postojna 63,12 64,80 8,92. 9,27 6,51 6,76 Tentours Domžale 64,20 64,60 8,90 9,40 6,50 7,00 Tourist Service Portorož 63,30 64,90 8,72 9,22 6,40 6,80 Trias 64,40 64,80 9,10 9,30 6,60 6,80 upimo 64,40 64,50 9,15 9,25 6,70 6,85 w°lf Ljubljana -l2£pJ velja danes:' Zaračunavajo 64,50 provizijo: 64,80 9,10 9,50 6,60 7,00 MENJALNICA HI D A Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 47 z dne 9. marca — Tečaji veljajo od 10. 3. 1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 72,8405 73,0597 73,2789 Avstrija 040 šiling 100 887,8787 890,5504 893,2221 Belgija 056 frank 100 303,4554 304,3685 305,2816 Kanada 124 dolar 1 83,3784 83,6293 83,8802 Danska 208 krona 100 1628,7772 1633,6782 1638,5792 Finska 246 marka 100 1718,4145 1723,5853 1728,7561 Franclja 250 frank 100 1842,0955 1847,6384 1853,1813 Nemčija 280 marka 100 6264,5088 6265,3047 6284,1006 Grčija 300 drahma 100 — 46,4071 46,5463 Irska 372 funt 1 — 152,4975 152,9550 Italija 380 lira 100 6,4370 6,4564 6,4758 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 8,0000 — Japonska 392 jen 100 88,7629 89,0300 89,2971 Nizozemska 528 gulden 100 5558,1435 5574,8681 5591,5927 Norveška 578 krona 100 1470,1159 1474,5395 1478,9631 Portugalska 620 escudo 100 67,7122 67,9152 68,1196 švedska 752 krona 100 1361,7389 1365,8364 1369,9339 Švica 756 frank 100 6756,5362 6776,8668 6797,1974 Velika Britanija 826 funt šterling 1 149,6038 150,0540 150,5042 ZDA 840 dolar 1 103,7545 104,0667 104,3789 Evropska Skupnost 955 ECU 1 121,3571 121,7223 122,0875 Španija 995 peseta 100 87,6385 87,9022 88,1659 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za Izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 10. MARCA 1993 St. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN _____ (v SIT) APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 628,018 625,870 1,253,888 125,6035% 125,1741% 125,3888% 100,000 62,802 62,587 125,389 2)BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993: 1,000,000 613,911 614,494 1,228,405 122,7822% 122,8988% 122,8405% 100,000 61,391 61,449 122,841 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 9.MAREC 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Bela vrtnica 6,50 7,00 Hlda 7,00 9,00 Ulrika Ilirska Bistrica 7,20 9,90 Italdesign* 6,00 9,00 Kompas Holidays 6,00 10,00 LB Dolenjska banka 7,00 10,00 Ubertas 6,00 9,00 Ma Vir 6,00 9,00 Otok 5,96 8,71 Sonce 7,00 9,50 Tentours Domžale 6,00 10,00 Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo **; 9. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1555,00 1605,00 nemška marka 945,00 965,00 francoski frank 277,00 285,00 holandski gulden 836,00 860,00 belgijski frank 45,70 47,00 funt šterling 2255,00 2510,00 Irski šterling 2290,00 2355,00 danska krona 245,00 253,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1250,00 1290,00 japonski jen 13,30 13,70 švicarski frank 1015,00 1040,00 avstrijski šiling 133,50 137,00 norveška krona 222,00 228,00 švedska krona 204,00 210,00 portugalski escudo 9,75 10,50 španska pezefa 12,75 13,80 avstralski dolar 1095,00 1129,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,25 14,75 hrvaški dinar 0,80 1,20 9. MAREC 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,5000 12,0000 kanadski dolar 9,2000 9,6000 britanski funt 16,5500 17,3500 švicarski frank 744,5000 774,5000 belgijski frank 33,4500 34,7500 francoski frank 203,2500 211,2500 holandski gulden 613,5000 637,5000 nemška marka 689,6000 715,6000 italijanska lira 0,7080 0,7480 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 161,0000 168,0000 švedska krona 149,0000 156,0000 tinska marka 187,0000 197,0000 portugalski escudo 7,5500 7,9500 španska peseta 9,7000 10,2000 japonski jen 9,7500 10,1500 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar . Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto v 0,0700 alute. 9. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1555,00 1605,00 nemška marka 950,00 970,00 francoski frank 279,00 289,00 holandski gulden 845,00 865,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2275,00 2325,00 Irski šterling 2310,00 2360,00 danska krona 247,00 257,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1260,00 1300,00 švicarski frank 1030,00 1050,00 avstrijski šiling 134,50 138,00 slovenski tolar 14,20 14,70 1 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 10. marca 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija šiling frank marka lira 100 100 100 100 920,3565 1909,4775 6475,0000 6,6725 923,1993 1915,3755 6495,0000 6,6931 V.Britanija funt 1 155,0763 155,5553 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 107,5498 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c 107,8820 !no odstopanje jogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 64,60 64,90 SKB Banka d.d. DEM 64,65 64,85 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje, Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 10. marca 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 64,50 64,80 Bank Austria DEM 64,50 64,90 UBK banka DEM 64,50 64,89 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke, Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dola niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e, 64,60 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma jkup prilivov livih in naku io kupovati račun carir 1 i in starega 1317,7224 i deviznega varče 1321,6875 ■vanja. 1325,6526 | 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1141,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 197,03 Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 —« 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 SVET Sreda, 10. marca 1993 NOVICE Peterle odpotoval v Ženevo ŽENEVA - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se bo danes v Ženevi sestal z generalnim sekretarjem GATT Arthurjem Dunklom, s predsednikom Mednarodnega RdeCega križa Come-lijem Somarugo, z generalnim direktorjem urada OZN v Ženevi Vladimirjem Petrovskim in z generalnim sekretarjem Efte Georgom Reisc-hem. Minister Peterle bo imel govor pred komisijo OZN za človekove pravice. IRA zopet stopnjuje napade BELFAST - IRA je zopet okrepila svoje teroristične akcije, ki so v začetku tega tedna že terjale človeške žrtve. Bomba, ki je eksplodirala v središču Lurgana, je ubila dva policista in tri civiliste. Druga bomba, ki je bila podtaknjena v avtomobilu, je eksplodirala v obmorskem mestu Bangor in ubila štiri pripadnike policije. Bojijo se, da se bodo napadi v tem tednu še nadaljevali. (Reuter) Protesti ribičev LONDON, NANTES - Jezni britanski ribici so v kraju Grimsby v protest proti poceni uvozil rib preprečili raztovarjanje rib z neke francoske ladje. Gre tudi za maščevanje, saj so francoski ribici pred dvema tednoma uničevali ribji tovor, ki je prišel iz Velike Britanije. V škotskem pristanišču Peterhead pa so jezni ribici napadli neko rusko ladjo, ki je skušala raztovoriti ribe. Predsednik britanskega združenja ribičev Barry Deas pravi, da so cene rib na otoku znatno padle prav zaradi poceni uvoza zlasti iz Rusije in Norveške. Proti cenenemu uvozu so protestirali tudi francoski ribici v Nantesu. Ribici so metali kamenje in zažigalne steklenice, potem pa so jih razgnali policisti. V neredih so bili trije policisti lažje ranjeni. (Reuter) _________RUSIJA / KONGRES POSLANCEV_ Jelcinova odločilna bitka za oblast in reforme Predsednik parlamenta Hazbulatov gre na vse ali nič MOSKVA - Današnje zasedanje kongresa poslancev Ido odločilen boj za oblast in za reforme, prav verjetno pa tudi najpomembnejši politični dogodek v Rusiji po neuspelem poskusu državnega prevrata avgusta 1991, so v torek napovedovali tuji opazovalci v Moskvi in se spraševali, ali bo predsednik Boris Jelcin preživel na oblasti ali pa si oblast utegne celo utrditi z razpustitvijo parlamenta in razglasitvijo izrednega stanja. Ruski parlament se je v torek še enkrat sešel, vendar se parlamentarci niso hoteli izrekati o ničemer, ampak so vse odločitve prepustili kongresu poslancev, najširši in najvišji zakonodajni oblastni strukturi v Rusiji. Parlamentarci naj bi sicer razpravljali o uvedbi predsedniškega sistema, o ustanovitvi ustavodajne skupščine, ki naj bi pripravila novo ustavo, in o zasebnem lastništvu zemlje. Razprava se je zapletla in končala pri nasprotovanju, da bi uvedli predsedniški režim. Najbolj nezadovoljen z razpravo je bil menda Jelcinov glavni nasprotnik, predsednik parlamenta Ruslan Hazbulatov, ki je pričakoval, da bodo poslanci pred da- našnjim osmim kongresom zavrnili referendum, ki ga je predlagal Jelcin in na katerem naj bi državljani odločali o obliki vladavine (predsedniški ali parlamentarni) in o ustavnih reformah. Hazbulatov je zavrnil vsakršno ustavno dogovarjanje z Jelcinom, ki bi se bil pripravljen odpovedati plebiscitu, Ce bi kongres poslancev pristal na nekakšen »ustavni dogovor« o temah, ki jih je predsednik predlagal za referendum. Boris Jelcin je v torek novinarjem napovedal, da bo dvodnevno zasedanje kongresa poslancev izjemno »trdo«. Spopad, ki nas Čaka, utegne imeti resne posledice, je rekel predsednik pred pogovorom s predstavniki lokalnih oblasti iz avtonomnih republik ruske federacije, ki naj bi mu bili pomembni zavezniki na kongresu in ki imajo zadnje Čase zaradi krize osrednje oblasti v Moskvi vse večjo moC in oblast. Srečanje z lokalnimi oblastmi Jelcinu ni pomagalo veliko. Nasprotno, njegov položaj se je še bolj zapletel, ker so se tudi predstavniki avtonomnih republik izrekli proti refrendumu in celo zahtevali nekakšen moratorij, to je odlog vsakršnih plebiscitov za najmanj dve leti. Ruski komentatorji in tuji opazovalci si še v torek zveCer niso upali napovedovati, kakšen bo izid razprav na osmem kongresu poslancev, bili pa so skoraj soglasni, da utegne biti tokratno srečanje predstavnikov najvišje zakonodajne oblasti v državi usodno za prihodnost nekdanje svetovne velesile. Ker bodo na kongresu poleg referenduma razpravljali tudi o morebitnih kršitvah ustave, je prav mogoCe, da bodo predsednika države, ki naj bi bil po mnenju nasprotnikov iz konzervativnih vrst najvecji kršitelj ustave, preprosto odstavili. Ce se zgodi kaj podobnega, opozarjajo zahodni diplomati v Moskvi, bo Jelcin prisiljen razmišljati o drastičnih ukrepih, med katere lahko sodita tudi razpustitev kongresa in uvedba izrednega stanja. Opozarjajo, da se je predsednik države pustil pretentati že decembra lani, ko je dovolil, da so zrušili predsednika vlade Egorja Gajdarja, predsednika vlade in zagovornika najbolj radikalnih gospodarskih reform. Jelcin je tedaj izgubil najbližjega sode- lavca in veliko svoje moči, opozarjajo komentatorji in dodajajo, da predsednik tokrat ne bo več dovolil kaj podobnega. V Moskvi ugibajo, ali utegne Jelcin razpustiti parlament in uvesti izredno stanje, kljub temu da v skladu z ustavo to lahko stori samo v primeru naravnih nesreč ali množičnega nasilja v državi. Razpustitev parlamenta, kar bi gotovo podprli vojska in policija, bi pomenila »predsedniški udar«, ki bi bil usoden za rusko demokracijo, so v torek izjavljali moskovski analitiki, hkrati pa opozarjali, da bi bilo še huje, Ce bi kongres poslancev strmoglavil predsednika, ki so ga Rusi izvolili na demokratičnih volitvah in je prav gotovo najbolj priljubljen ruski politik. Raziskave javnega mnenja kažejo, da se vse vec volilcev zavzema za trdo roko in da bi podprli tudi Jelcinov morebitni obračun s poslanci, ki mu strežejo po oblasti. Jelcinovi zagovorniki so zato v torek hiteli izjavljati, da se bo predsednik države prilagajal razmeram na kongresu poslancev. Cim dlje si bo upal kongres, tem odločnejši bo predsednik, je novinarjem povedal eden izmed Jelcinovih sodelavcev. (R. S. in agencije) Ruski parlamentarci so vse odločitve prepustili kongresu poslancev (Telefoto: AR) AZIJA (14) / NAMESTO OROŽJA - POSEL Azija budno pazi na poteze Moskve in VVashingtona Regionalna varnost še vedno pod močnim vplivom velesil Miloš Ekar Sprehod po nekaterih azijskih državah ni bil niti obsežen niti poglobljen, saj za to na žalost nimamo ne Časa ne prostora. Pri obravnavi pacifiških držav smo izpustili Avstralijo in Novo Zelandijo, ki bi ju morali obravnavati vsaj zaradi geografske bližine in tesnih političnih in gospodarskih vezi z državami, ki smo jih v preteklih trinajstih nadaljevanjih obravnavali, niti se nismo zaustavili ob državah srednje in zahodne Azije (Iran, Afganistan, Mongolija in države nekdanje SZ, kot so Azerbajdžan, Tadžikistan, Kazahstan itd.,), ki pa se otepajo s povsem drugačnimi težavami, kot smo jih opisovali v pričujoči seriji kratkih besedil. Morda se bo za sprehod po teh državah ponudila še kakšna priložnost. Ko zaključujemo serijo zapisov o Aziji, se zdi smiselno reci še besedo, dve o azijsko-ameriških in azijsko-ruskih odnosih. Brez dvoma bi morah posebno poglavje posvetiti Se azijsko-evropskim odnosom, a tej skušnjavi se bomo tokrat uprli. Po drugi svetovni vojni sta vlogo od vojne izčrpane kolonialne Evrope v Aziji pač prevzeli ZDA in SZ, Ce ne omenjamo najvecje azijske države, Kitajske, ki je še po svoje zapletala klobčič meddržavnih odnosov na tem področju. Obe veliki sili sta bili v povojnem obdobju hladne vojne bolj ali manj neposredno vpleteni v vse regionalne vojaške spopade, od korejske vojne na začetku petdesetih let, do vojne v Afganistanu, ki se nadaljuje tudi po odhodu sovjetskih Cet. Z razmeroma hitro gospodarsko rastjo držav v azij-sko-pacifiškem prostoru je vojaško nasprotovanje vse bolj nadomeščalo trgovinsko tekmovanje, v katerem sta obe veliki sili zaceli izgubljati sapo. Razvite azijske države z Japonsko na Čelu imajo velike trgovinske presežke tako z ZDA(lani je japonski trgovinski presežek v poslovanju z ZDA zrasel že na 106 milijard dolarjev in še vedno narašča), ki so eden najpomembnejših trgovinskih partnerjev tega območja, kot z Rusijo, ki se otepa s težavami prehoda na tržno gospodarstvo. Svetovna gospodarska recesija zadnjih let je azijske države prisilila k vse tesnejšemu povezovanju in sodelovanju, ki že kaže prve uspešne rezultate, saj ekonomisti celo za tako zaostale države, kot je obubožani in od dolgoletne vojne povsem izčrpa- ni Vietnam, za letos napovedujejo izdatno, vec kot sedemodstotno gospodarsko rast, katere velik del je odvisen prav od vlaganj sosednjih bogatejših in srečnejših držav, kot so Japonska, Južna Koreja, Singapur, Taivan ali Hongkong. Vendar pa tudi omenjeno povezovanje ne poteka brez razčiščevanja neporavnanih računov iz preteklosti, zlasti japonske vloge v drugi svetovni vojni. Predvsem v Južni Koreji zadnji Cas posvečajo precej pozornosti usodi tako imenovanih »comfort vvoomen«, žensk, ki so jih japonski vojaki internirali za svoje bordele. Južna Koreja je zanje zahtevala primerno odškodnino, a doslej od Tokia ni dobila drugega kot vljudno diplomatsko opravičilo. Japonske sosede so tudi vse bolj jezne na državo, ki še petdeset let po vojni skrbno pazi, kaj o njeni medvojni vlogi piše v šolskih učbenikih. Kar zadeva vojaško ravnotežje na omenjenem območju, se mnogi poznavalci razmer bojijo, da bi utegnilo zmanjševanje ameriške na eni in ruske vojaške vloge na drugi strani porušiti dosedanje ravnovesje moči in sorazmernega miru. Svoje nelagodje gradijo na ugotovitvi o rasti izdatkov za oboroževanje azijskih držav, ki so po podatkih švedskega mednarodnega inštituta za mirovne študije (SIPRI) pred dvema letoma porabili že kar 25 odstotkov vsega na svetu porabljenega denarja za oborožitev. Se leta 1982 je bil njihov delež le petnajstodstoten. Kljub vsemu pa se zdi, da vsaj za zdaj ni večje nevarnosti, da bi prišlo do obsežnejših oboroženih spopadov med azijskimi državami, ki se namesto orožja, za »osvajanje« bližnjih in tudi bolj oddaljenih držav, zmeraj bolj intenzivno poslužujejo drugega močnega aduta, svoje gospodarske moči. (Konec) Z gospodarskim napredkom prihaja tudi nova samozavest. Na sliki: japonski piloti Poljska kmalu članica- Nata? BRUSELJ - Poljska se poCasi približuje trenutku, ko se bo vključila v severnoatlantsko vojaško zvezo (NATO), vendar doslej še ni uradno zaprosila za clansto v tej 16-clanski vojaški organizaciji, je v torek izjavil poljski zunanji minister Krzystof Skubisz-ewski. »Uradno še nismo zaprosili za članstvo. Naša politika je postopno povezovanje, prošnja je namreč končno dejanje,« je po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Manfredom VVorne-rjem dejal Skubi-szevvski. Dejal je še, da sta se z Worne-rjem pogovarjala tudi o razmerah v Rusiji in o vojni na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Po njegovem mnenju samo mirovna operacija na Balkanu ni dovolj. »Taka vrsta vojne daje Natu priložnost za skupno delovanje s svojimi partnerji, pri morebitni akciji pa bi sodelovala tudi Poljska,« je zatrdil Skubi-szevvski. Zahodne države bi po njegovem mnenju morale močneje podpreti demokratični proces v Rusiji. (Reuter) Spočetje novega bitja ima poseben Car, ki ga vera ali znanost težko razložita. Prikazati skušata pojav, s katerim se ukvarja človeštvo, in v najboljšem primeru približata nekaj trdnih, pametnih in sprejemljivih razlag, v katerih pa ne najdemo vseobsegajočega duha neovrgljive resnice. V znanstvenih publikacijah pogosto poskušajo dokazati, da so Čutnost, telesna privlačnost in celo ljubezen posledica faktorja pH v telesu, zunanjih ali notranjih reakcij, ki povzročajo, da se moški in ženska ljubita. Verjetno bom korakal proti toku zgodovine, a prepričan sem, da je neprimerno vec subjektivnih (poetičnih?) razlogov za medsebojno človeško ljubezen kot zgolj kemijskih razlag, prav toliko ali Se veC pa tudi zapletenih razlogov za spolnost. Ce hočemo pravilno razpravljati o teh vprašanjih, nam knjige ne bodo dovolj pomagale. Na televizijskem ekranu pogosto naletimo na globokoumnost psihologov, sociologov ali seksologov, ki učijo (ali skušajo učiti), kaj je ljubezen. Paradoks je v tem, da ti strokovnjaki obravnavajo najbolj žgočo temo, ki je od začetka sveta pretresala človeštvo, z najbolj mrzlimi izrazi, kar si jih je mogoCe izmisliti. Kot je nekdaj zapisal pesnik, vrtnica je pac vrtnica. Vrtnica, vrtnica, bi lahko rekli. Ljubezen je PISMO IZ BUENOS AIRESA Štorklja, zeljnate glave ali kdo prinaša otroke? Alejandro Briner pac ljubezen. Ljubezen, ljubezen. To in nic več. Toda pozor, kajti doslej nisem ločil ljubezni od spolnosti, vsi pa vemo, da obstaja ljubezen brez spolnosti in tudi spolnost brez ljubezni. Ali so te zasebne teme, ki krojijo zasebno življenje, tudi predmet javne obravnave ah ne? Ali so lahko ta vprašanja prizorišče plodnih razprav, ki bogatijo tudi tiste, ki jih načenjajo? To je ključno vprašanje. Kajti zapisali smo nekaj o predmetu najbolj žgočih polemik, ki danes razdvaja Argentince. Pred nekaj leti so določili, da bo v otroških vrtcih in osnovnih šolah potekal tudi pouk'o spolni vzgoji. Pouk je seveda v skladu s starostjo otrok. V šolah so podajali osnovne pojme o predmetu in učitelji so predvsem poskušali odgovarjati na vprašanja otrok. Zdaj nameravajo o tem tako kočljivem predmetu predavati tudi v srednjih šolah. Danes ne govorijo vec o »očetovih semenčicah«, ampak o »uporabi diafragme«. To pa je razburilo del prebivalstva, ki misli, da so to prepovedane teme ah da o tem ni mogoCe nikogar poučevati z dekreti. Pri tako vročih debatah ni lahko najti spravljivih stališč. Zagovorniki in nasprotniki se napadajo brez kakršnih koli obzirov. Na dnevnem redu so pri enih in drugih oznake kot »obskurantisti« in »libertinci«, zato se moramo potruditi, da ne zaidemo na zgrešeno pot in da ne spregledamo bistva problema. O Cern pravzaprav govorimo? Vse kaže, da mladini ni pametno skrivati informacij. Naj gre za leposlovje ali glasbo, za zgodovino ali zemljepis, za zdravje ali politiko, najbolje je, da mladina izve vse. In to je toliko bolj resnično, Ce je v tej igri vpleteno tudi zdravje mladih oziroma njihovo življenje. Konec leta 1992 je bila med buenosaireško mladino izpeljana anketa. Rezultati so zgovorni: petintrideset odstotkov anketiranih je priznalo, da ne upošteva zdravstvenih predpisov proti aidsu in tudi ne proti kakršni koli drugi nalezljivi spolni bolezni. V istem Času je bila objavljena grozljiva statistika: nezakoniti splav je tretji vzrok smrti med dvajset- do štiriindvajsetletnimi ženskami. Podatki so tako pomembni, da je debata o primernosti ali neprimernosti šolske spolne vzgoje resnično brez pomena. Nobenim razsodnim staršem ne bi prišlo na misel, da bi se upirali učiteljičinemu pouku o cestnih semaforjih. Vsak otrok mora namreč vedeti, kdaj in kako sme čez cesto. Prav gotovo pa rdeCa luC ubije veliko manj ljudi kot aids. Stvarnost je ena. Naj nas še tako boli, nič ne bomo pridobili, Ce molčimo o njej. Hkrati pa je Čedalje bolj potrebno za vselej izkoreniniti zgrešeno miselnost, ki hoCe prikazati, da tisto, o Čemer molčimo, ne obstaja. SVET Sreda, 10. marca 1993 BIH / FRANCOSKI OBRAMBNI MINISTER V SARAJEVU HRVAŠKA / ELEKTRIČNI MRK NOVICE Boris Jelcin podpira mirovni načrt za BiH Silajdžič za ukinitev embargo na prodajo orožja Dalmacija ostala brez elektrike Tovarne in gospodinsjta bodo do nadaljnjega skoraj ves dan brez elektrike SARAJEVO - Na severovzhodu Bosne in Hercegovine so se v torek vneli novi spopadi med srbskimi in muslimanskimi enotami, hrvaške sile pa so v Hercegovini napadle srbske vasi na območju Popovega polja in trebinjskih gozdov. Srbska vojska je nadaljevala z napadi na sarajevsko mestno Četrt Stup. V Do-brinji in na večjih križiščih v Sarajevu so bili dejavni tudi ostrostrelci. Sarajevo je v torek obiskal tudi francoski obrambni minister Pierre Joxe. Tam ga je sprejel poveljnik mirovnih sil v BiH general Phillipe Morillon, Joxe pa se je pogovarjal tudi s pripadniki francoskih modrih Čelad, ki jih je v BIH 700. Popoldne je Joxe iz Sarajeva odpotoval v Split. Radio BiH je, sklicujoč se na radioamaterje iz KonjeviC Polja, poročal, da so prebivalci na tem območju odkrili 25 paketov človekoljubne pomoči, ki so jo ponoči s ponedeljka na torek odvrgla ameriška letala. Nekaj paketov je padlo tudi na območje Srebrenice. Od tod pa bi po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije morali takoj evakuirati 400 težko ranjenih ljudi. »Ce jih ne bodo takoj odpeljali v Tuzlo, kjer je že pripravljena ekipa Švedskih zdravnikov, bodo umrh,« je novinarjem v Ženevi povedal tiskovni predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Iz virov zveze Nato se je izvedelo, da se-tam že pripravljajo na poveljevanje in nadzorovanje morebitne operacije OZN v BiH, s katero bi uresničili Vanceov in Ovmov mirovni naCrt. To bi bila prva tako Široka akcija Severnoatlantske zveze od njene ustanovitve leta 1949. Ruski predsednik Boris Jelcin pa je v torek zatrdil, da se bo vojna v BiH nadaljevala, Ce ne bodo sprejeli mirovnega načrta Cyrusa Vancea in Davida Ovvna. »Sprte strani v bosanskem konfliktu imajo na izbiro ali podpreti mirovni načrt ali pa prevzeti odgovornost za nadaljnje prelivanje krvi,« je v posebnem sporočilu zapisal ruski predsednik Boris Jelcin. Zunanji minister BiH Haris Silajdžič, ki se mudi v Ankari, pa je zahteval ukinitev prepovedi prodaje orožja njegovi državi, Ce bodo Srbi zavrnili mirovni načrt. »Zagotovili so nam, da bo mednarodna skupnost, Ce mi sprejmemo mirovni načrt, pritisnila na Srbe in za dosego miru v BiH uporabila tudi silo.« (-AFP, Reuter) ZAGREB - Hrvaški porabniki so v ponedeljek v Številnih stanovanjih in tovarnah na dalmatinski obali ostali brez elektrike, in sicer zaradi naraščajoče energetske krize, ki sta jo povzročili vojna in huda suša. Delavce v cementni, jeklarski in kemični industriji so poslali domov, direktorji pa so bili prisiljeni zapreti tovarne. Tako so Se bolj prizadeli že tako osiromašeno gospodarstvo. Hrvaška Elektroprivreda, ki je v državni lasti, je razglasila, da bo dobava električne energije za nedoločen Cas ustavljena od 7. do 17. ure. Ti ukrepi naj bi preprečili popolno energetsko katastrofo na obali. »Položaj je izjemno zapleten. VeC kot milijon ljudi bo večino dneva ostalo brez elektrike, Se huje pa je, da so zaprte vse tovarne,« je povedal Marko Lovrič, vodja distribucije Elektroprivrede za Dalmacijo. Izvzete naj bi bile samo bolnišnice, pekarne, mlekarne in otroški vrtci. Te električne redukcije bodo seveda prizadele tudi poskuse, da bi obnovili hrvaški turizem, ki je potencialni prinašalec velikih dobičkov, in bodo povzročile Se veC gorja za tisoče bosanskih beguncev, ki so se zatekli na obalo. »To je straSno. Ne spominjam se, da bi bilo kdaj tako hudo,« je potožila mati treh otrok Ivanka Banovac. »Nobenega ogrevanja nimamo, temperatura pa se je spustila pod ničlo.« Hrvaško električno omrežje je bilo precej poškodovano že leta 1991 med krvavimi spopadi hrvaške milice z uporniškimi Srbi. Veliko transformatorskih postaj in povezav, ki vodijo iz Hrvaške v njene obalne predele, je bilo uničenih, ko so Srbi prevzeli nadzor nad enklavo Krajine. Krajina je obalo skoraj povsem odrezala od njenega zaledja. Lovrič je povedal, da so to območje zadnjih 18 mesecev oskrbovale pretežno majhne elektrarne, po dveh mesecih hude suše pa so rezervoarji postaj skoraj prazni »Dalmacija je bila prejšnjih 18 mesecev kot otok, zdaj pa je stanje kritično. Potrebovali bi dež, veliko dežja,« je potožil Lovrič. Presenetljivo je, da je dalmatinska obala dobivala elektriko tudi iz termoelektrarn v sosednji Bosni, in to kljub vojni, ki traja že enajst mesecev. Elektrarne pri Travniku in Kaknju v osrednji Bosni so obali dobavljale elektriko po daljnovodih, ki potekajo prek južnih delov območij, ki so pod nadzorom bosanskih Hrvatov. »Sodelovanje z Bosno je doslej pomagalo, zdaj pa imajo tudi tam svoje težave, zato so se začele redukcije,« je dejal Lovrič. Tomo Bolatin, komercialni direktor železarskega kompleksa v Dugem Ratu pri Splitu, je povedal, da so od 14.000 delavcev poslali domov okrog 70 odstotkov. Delujejo samo Se administrativne službe. (Reuter) Mraz, vojna in pomanjkanje počasi ubijata Sarajevo (Telefoto: AP) Zaplet z danskim humanitarnim konvojem za BiH HANOVER - Nemška policija je v torek prepovedala nadaljnjo vožnjo devetim danskim tovornjakom, ki so vozili pomoč za Bosno in Hercegovino. Problem je nastal, ker tovornjaki niso imeli ustreznih dokumentov za prestop meje, vendar bodo formalnosti kmalu urediti. Tovornjaki so prvi del konvoja, ki ga bo Danska poslala v Bosno in Hercegovino. (Reuter) Bodo blokirali račune jugoslovanskim prekomorskim podjetjem? CIPER - Centralna banka na Cipru je pri Združenih narodih zahtevala, da naj zaprejo raCune vsem jugoslovanskim prekomorskim podjetjem, ki poslujejo v nasprotju z dogovori o embargu. Reakcija ciprske banke je verjetno posledica lanskoletnega napada britanskega tiska, v katerem so trditi, da Srbija izrablja Ciper za obračanje svojega umazanega denarja. (Reuter) Nato je v skrbeh za varnost Albanije TIRANA - Predstavnik pakta Nato je povedal, da je varnost najjužnejše balkanske države zelo velikega pomena. Nato se je odločil, da ne bo dopustil, da bi se ogenj z ozemlja nekdanje Jugoslavije razširil tudi na Albanijo, Čeprav Albanci s Severnoatlantsko zvezo niso podpisati Se nobenega sporazuma. 18. marca naj bi na pogovore v Tirano pripotoval generalni sekretar pakta Nato, Manfred Woemer. (Reuter) Spopadi ob obletnici študentskih demonstracij BEOGRAD - Ob drugi obletnici študentskih demonstracij proti trinoštvu srbskega predsednika Slobodana Miloševiča so se demonstranti spopadli s policijo. Na osrednjem trgu se je zbralo veC kot 2000 ljudi, ki so prižigati sveCe v znak protesta proti državljanski vojni v nekdanji Jugoslaviji. Množica je ponorela, ko je policija aretirala nastopajočega pevca in govornika, ki je kritiziral delo vlade. (Reuter) Kosovo ne bo ostalo brez Albancev PRIŠTINA - Zaradi krize v nekdanji Jugoslaviji in zaradi možnosti pravokacij, katerih cilj je spremeniti narodnostno sestavo Kosova, proti zahodu beži vse veC pripadnikov albanske narodnosti. Ocenjujejo, da je v tujino odšlo že 350.000 ljudi. »To je tudi glavni razlog, da se je Visoki komisariat za begunce odločil odpreti center v Prištini«, je povedal upravnik tega centra. (Y.H.) ROMUNIJA / REFORME BOSNA / PLENILSKO GOSPODARSTVO 0 vladnem predlogu je treba šele glasovati Romunska opozicija se zavzema za glasovanje o vladnem predlogu reform, ki je po njenem neustrezen BUKAREŠTA - Romunska opozicija je včeraj izzvala levičarsko manjšinsko vlado, naj svoje velike gospodarske reforme izpostavi glasovanju v parlamentu. Očitki so prišli na piano na začetku včerajšnje razprave o štiriletnem gospodarskem načrtu, ki ga je premier Vacaroiu šele prejšnji teden - po Štirimesečni zamudi - predstavil poslancem. Glavnina načrta so ukrepi za zmanjšanje letošnje inflacije za 50 odstotkov, v Času do 1996. leta pa naj bi jo znižati Se za dodatnih 15 odstotkov; v letu 1992 je letna inflacija znašala 200 odsto-tkov.Paket odločnih ukrepov nadaljuje reforme trdnega gospodarstva, ki jih je uvajala že prejšnja postkomunistična vlada; ta je že takrat hotela rešiti gospodarstvo pred propadom, vseeno pa hotenja veC let niso obrodila sadov. Opozicijski voditelji so napadli reforme manjšinske vlade, Ceš da so preveč nepremišljene, in zato zahtevali celo glasovanje v parlamentu. Po romunski ustavi glasovanje o predmetu razprave ne sledi avtomatično parlamentarni razpravi, lahko pa ga parlament izvede na zahtevo vlade. V primeru glasovanja bi bila najveCja nevarnost za izpeljavo načrta sama vladajoča stranka, ki jo vodi predsednik Iliescu, poznavalci pa trdijo, da bi utegnilo v njej priti do tiberalno-konservati-vnega razkola. Program se zelo bežno ukvarja s socialno blaginjo, zato verjetno ne bi presenetile zahteve po predčasnih splošnih volitvah, saj opozicija trdi, da lahko naščuva nekaj poslancev vladajoče stranke proti vladi, kar pa bi med volilci zagotovo dvignilo val nezaupanja. Premier Vacaroiu je povedal, da je visoke uradniške kroge v Romuniji zajel val korupcije, ki je po njegovem mnenju tudi najresnejša grožnja reformam, saj se je razlezla v že zelo velik del družbe in postala prava družbena kuga. Vlada se namerava s korupcijo spoprijeti na dva načina - s strožjo disciplino pri poslovanju s tujimi valutami in s posebnim denarnim dodatkom za Častno delo državnim uslužbencem. O glasovanju o reformah je parlament razpravljal v torek zveCer. (Reuter) Starka si je zatočišče pred ostro zimo našla kar v - kanalizaciji (Telefoto: AP) Svet razpravlja o vojni in miru na Balkanu, Srbi pa mimo ropajo izmučeno dižavo Ponarejeni dokumenti za izvoz v Evropo, ukradeno blago in cele tovarne, sečnja gozdov Besim MUkič / Sarajevo SARAJEVO - Hkrati z besnenjem vojne in jalovimi poskusi, da bi ublažiti posledice in dosegli mir, poteka daleč od oCi javnosti velik rop in razprodaja države Bosne in Hercegovine. Občasno je sicer prihajalo do pobud, da bi ob Drini in južneje, kjer ta reka ni meja med BiH in Srbijo, razporedili modre Čelade. A te pobude so bile preveč sramežljive in njihov edini namen je bil, da bi tako presekali nemoteno komunikacijo vojske in oborožitve med Srbijo in BiH ter Kninsko krajino na Hrvaškem. Tako je bila zapravljena priložnost, da bi se vsaj malo obregnili ob neverjetno vojno dobičkarstvo, ki izvira iz večmesečnega vsakdanjega ropanja tako imenovane družbene imovine. Celotna vzhodna Bosna (z izjemo Gorazda) in severni pas ob desnem bregu Save sta zasedena. Na vseh teh območjih so takoj po okupaciji odrediti tako imenovano delovno obveznost in vojaško proizvodnjo. Tiste tovarne, ki jih niso demontirali in v Celoti preselili v Srbijo in Cmo goro, nemoteno delujejo še naprej, ker so globoko v frontnem zaledju. Podobno je tudi s sečnjo gozdov, ki so biti pod jurisdi-kcijo vzhodne Bosne. V okolici Pal so pri izsekavanju po Romanji in Jahorini zaposliti tudi upokojence in vse druge, ki so manj sposobni za boj, so pa ujetniki pod nadzorom. V okolici Zvornika so na primer izsekali toliko gozda, da so se zaceli upirati tudi lojalni Srbi. Prišlo je »pojasnilo«, da je to nujno, ker se v gozdovih skrivajo ustaši. Številne tovarne bosan-sko-hercegovskega giganta Sipad sploh ne morejo predelati velikanskega dotoka surovin, tako da debla in deske množično odvažajo v Srbijo, kjer jih predelujejo. Tako je v Britofa ranu, sredi Vojvodine, kjer je drevesa mogoCe prešteti na prste, zaCela delati tovarna pohištva. Tudi svoje ime ima: Si-pad-Srbobran! S tem se uresničujejo predvojne grožnje nacionalistične stranke dr. Karadžiča o prilaščanju nikogaršnjega ozemlja (gozdna in kmetijska gospodarstva, ki niso bila v zasebni lasti - in tako je prišlo tudi do zemljevida, v skladu s katerim je veC kot pol Bosne - srbske). Ne samo gozd, v tako imenovano ZRJ odvažajo tudi vse, kar je narejeno v tovarnah. V zameno za to prihaja v samozvano Republiko srbsko vojska, orožje in zlasti strelivo. V blagovno menjavo je zajeta tudi moka. A tudi to ni vse. Ze nekaj mesecev deluje tudi posebna oblika mednarodnega kriminala, ki poteka pod zaščito uradno priznane in suverene države Bosne in Hercegovine. S pomočjo ponarejenih dokumentov države, katere predsednik je Atija Izetbe-govič, ki pogosto nosijo celo njegov osebni podpis, poteka nemoten promet med Srbijo in evropskimi državami. Vsi tovornjaki imajo registracijo z ozemlja uradne BiH z urejeno dokumentacijo, da blago izhaja iz BiH oziroma da tja potuje. Tako na tisoče tovornjakov svobodno križari po Evropi, saj uradno priznana BiH ni predmet embarga. Iz gospodarsko zelo moCne občine Breko branilci na primer niso mogli pred agresijo rešiti prav nobenega tovornjaka. Vsi vozni parki vseh podjetij so se tako znašli v agresorjevih rokah. Zato je mogoCe tako pogosto na cestah po Madžarski in po drugih krajih Evrope (tudi v Sloveniji) srečati tovornjake z registracijo BC. Podoben primer je tudi z oznako B(jeljina), ZV(or-nik), BL (Banja Luka). To so samo nekatere od regij, v katerih je vzpostavljena popolna vladavina Kara-džičeve stranke. A tudi to ni vse, saj je mogoCe vse večkrat srečati tudi tovornjake s povsem novimi registrskimi tablicami bosanskih mest. Pri preregistriranih tovornjakih iz Makedonije sodeluje veliko število zasebnih prevoznikov in podjetij iz te nekdanje jugoslovanske republike, ki odkrito, kot samostojno podjetje, sodelujejo pri vojnem dobičkarstvu, saj tudi za Makedonijo embargo ne velja. Ce pa bi vse blago, ki s tovornjaki iz Makedonije prihaja samo skozi Slovenijo, zares prišlo v Makedonijo, ne da bi bilo raztovorjeno v Srbiji, potem bi bile makedonske trgovine nedvomno videti takšne, kakršne so zdaj v Srbiji, srbske trgovine pa bi bile prazne, kakršne so zdaj prodajalne v Makedoniji. Z nasiljem in ropanjem do velike Srbije ali... (Telefoto: AP) SLOVENIJA Sreda, 10. marca 1993 ____________DRŽAVNI ZBOR / PONOVNO O ZAMRZNITVI PLAČ__ Prepričevanje (že) prepričanih: pozicija za, opozicija proti Posionci tudi v drugo sprejeli intervencijski zakon o zamrznitvi plač - Ni nadzora Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Državni zbor je na svoj včerajšnji seji ponovno, tokrat dokončno sprejel zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač. Za zakon je glasovalo 49, proti pa 32 poslancev. Prese-neCnj pravzaprav ni bilo, kar dokazuje tudi primerjava računalniških izpiskov glasovanj z včerajšnje seje in seje državnega zbora, ki je bila 25. februarja. Poslanci posameznih strank so na obeh sejah skoraj enako glasovali: pozicija je glasovala za sprejem zakona (izjemi sta bila Miloš Pavlica in Ivan Sisinger, ki v Združeni listi zastopata delavsko stranko in stranko upokojencev), opozicija pa je bila brez izjeme proti. Edini, ki je izstopal pri današnjem glasovanju, je bil vodja poslanske skupine Združene liste Miran Potre, ki se je vzdržal, na seji 24. februarja pa je glasoval za sprejem tega interventnega zakona. Včerajšnja seja zbora je trajala komaj poldrugo uro, čas pa so poslanci večinoma porabili za utemeljevanje, zakaj bodo (ponovno) glasovali za oziroma proti zakonu o omejevanju plaC. Večina si je privoščila tudi daljše razprave. V te jih je vešCe »vpeljal« demokrat Dimitrij Rupel, ki je zatrdil, da bo glasoval proti zakonu, ker ne ve natančno, kaj ta zakon sploh prinaša. Menil je, da gre le za kamenček v mozaiku, in poudaril, da ne vidi celote, ker je vlada ni predložila. Vse ga spominja na nekdanjo komunistično oblast, ki je vsak svoj ukrep utemeljevala na enak način: glasujte za to, jutri nam bo boljše. Rupel je s tem dejstvom povezal tudi plače poslancev, ministrov in direktorjev, jemanje poslanskega dostojanstva in mnenje večine navadnih državljanov, ki jim nihče ne prisluhne. Vse ga je spominjalo na gradnjo »vegaste hiše« namesto »prave«, ki pa bi jo bilo mogoče zgraditi, kot je dejal, a le z dogovorom. Proti je bil tudi njegov strankarski kolega Tone Peršak, ki je dejal, da ga glasovanje spominja na znano nadaljevanko Vrnitev odpisanih. Tudi sprejemanje intervencijskega zakona da je nabito z znanim balkanskim šarmom kot omenjena nadaljevanka, je menil Peršak. Leo Šešerko (ZS) je dejal, da bo glasoval proti, ker zakon nalaga varčevanje le državljanom, državi pa ne, Igor Omerza (DS) pa je argument proti temu zakonu našel v njegovi popolni nesprejemljivosti, zlasti s strokovne plati: zakon nadzira le del zaposlenih, približno 142 tisoč delavcev v veC kot tri tisoC podjetjih pa bo ostalo brez te kontrole. Ludvik Toplak (SLS) je menil, da je zakon popolni anahronizem, njegova strankarska kolegica Metka Karner-LukaC pa je dejala, da zakon zasleduje povsem napačne cilje: zategovanje pasu namesto rasti proizvodnje. Stefan Matuš (nekdanji poslanec SNS, zdaj SLS) je svoj glas proti zakonu pojasnil tudi s tem, da Slovenija jemlje svojim državljanom, hkrati pa daje precejšnje vsote za begunce, ki se ukvarjajo tudi s sivo ekonomijo. Za nameCek je država na tem področju nemočna, saj ne pobira davkov. Prenekaterega poslanca pa je vladni zakon spomnil tudi na Markoviča. Slišali smo tudi pojasnila za sprejem zakona. Miran Potrč (ZL) je poiskal argumente v vladnih zagotovilih, da bo tako odprt nov krog dogovorov o socialnem paktu. Jože PuCnik (SDSS) se je zavzel za zakon, ker je menil, da ga že dolgo potrebujemo, saj se nenehno srečujemo z značilnimi posledicami: proizvodnja pada, kupna moC pa raste. To je licemerstvo in demagogija, je menil PuCnik. Janez Kopač (LDS) je svoj glas za zakon pojasnil tudi z dejstvom, da je treba končno presekati stare trende in zadeve prilagoditi novim gospodarskim razmeram, predvsem nizki inflaciji. Vse skupaj pa je spominjalo na prepričevanje že prepričanih, kar je navsezadnje pokazal tudi izid glasovanja. Skoraj soglasno pa so poslanci sprejeli sklep, naj vlada ob morebitni spremembi ravnokar sprejetega zakona vendarle upošteva mnenja in pripombe matičnega delovnega telesa zbora in državnega sveta. Zakon ni v korist socialnega partnerstva Miloš Pavlica, predsednik Delavske stranke (Združena lista): »Zaradi številnih razlogov sem glasoval proti zakonu o zamrznitvi plaC. Najpomembnejši razlog je, da ta zakon ne podpira zasnove socialnega partnerstva, Čeprav bi jo lahko. Ce je po dveh dneh, odkar je podpisan aneks h kolektivni pogodbi za gospodarstvo, vlada predložila interventni zakon, to nikakor ni v korist socialnega dogovarjanja. Menim, da je možno oblikovanje takega zakona, ki bi podprl socialno partnerstvo, in sicer tako, da bo reguliral, kar se dogovorijo socialni partnerji. Dejstvo je, da sedanjega aneksa ni mogoCe sankcionirati, kar se kaže tudi v tem, da so v zadnjih štirinajstih dneh plaCe podivjala To seveda pomeni, da socialni partnerji niso zmožni obvladovati tega, kar so se dogovorih. Dah smo že predloge in upam, da bomo na naslednji seji državnega zbora uskladili te zadeve. Zakon je pomanjkljiv in ga je treba dopolniti, saj ima vrsto nedorečenosti, ki jih bodo v podjetjih s pridom izrabili za to, da ga ne bodo spoštovali.« (M. V.) Sprejem zakona vodi v nove spore LAGO Dl COMO - Ivan Kristan, predsednik držale vnega sveta: »Državni zbor Rl ■»— ■ je izrabil svojo pravico in ■ "vf "V T?*?* ponovno izglasoval zakon o omejevanju plaC, čeprav je ■t" državni svet nanj vložil Hk odložni veto, predvsem z namenom, da zbor ponovno H preuči resnost položaja, v ■ M katerem glasuje o tem zako- ^---------*----nu. Mislili smo, da je to ugodna priložnost za gradnjo socialnega pakta. Sindikati in zbornica so že naredili prvi korak in le od vlade je bilo odvisno, da se v to vključi oziroma se postavi na Celo teh dogovorov. Ce je državni zbor zavrnil to priložnost in sprejel zakon, to pomeni, da zadeve ne bodo potekale v smeri rešitve, temveč v smeri novih konfrontacij, kar Sloveniji ne bo koristilo. Državni svet ne more veC veliko narediti. Lahko vloži zahtevo za zakonodajni referendum; ta hip ne morem reči nič konkretnejšega. O tem se bomo svetniki pogovorih, ko se vrnem v Slovenijo.« S ; t p|g| I * i * « j Lm^JML. j * I l .. J! E—^J Zakon ima pridih balkanskega šarma, toda... (Foto: TRIO) PROTEST SINDIKATOV PRED POSLOPJEM DRŽAVNEGA ZBORA PO GLASOVANJU O INTERVENCIJSKEM ZAKONU Sporočilo sindikatov vladi: »Drnovšek bil si naš up, a zdaj si naš obup!« Več kot tisoč sindikalnih zaupnikov iz vse Slovenije je svarilo poslance Mija Gačnik LJUBLJANA - »Kar se Janezek nauCi, to Janezek zamrzne, dokler sam ne zmrzne,« se je glasil eden od mnogih transparentov, ki so jih nosili predstavniki sindikatov na včerajšnjem protestnem shodu pred poslopjem državnega zbora. Demonstracij so se poleg Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ki je organizirala protestni shod), udeležili tudi predstavniki Bergama, Konfederacije 90, Sindikata vzgoje in izobraževanja, Sindikata delavcev poslovnih bank, Sindikata zdravstvenega in socialnega varstva in Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije. »Danes bo težje,« je v nadaljevanju izredne konference Zveze svobodnih sindikatov dejal njen predsednik Dušan Semolič, ki je pozval udeležence, naj naredijo živ obroC okrog državnega zbora, »da bodo poslanci hodili "skozi nas”«. Delegacijo svobodnih sindikatov je še pred začetkom seje sprejel predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, ki je obljubil, da bo sejo preložil za deset minut, da bi vodjem poslanskih klubov predložil pisne zahteve sindikatov. Kot je dejal Semolič, je Rigelnik izrazil globoko prepričanje, da bodo nesporazu- me lahko urejali prek socialnega partnerstva in da bodo kmalu sledili tudi drugi ukrepi ekonomske politike vlade. Medtem je množica Semoličevih sindikalistov krožila okrog poslopja parlamenta. Pridružili so se ji tudi avtobusi in reševalno vozilo; s hupanjem in sireno so opozarjali na svoje zahteve - naj poslanci ne podprejo zakona. »Spet hlapci Jerneji!« »Poslanci za, ljudstvo proti. Čigav je parlament?« »Se vsaka oblast, ki je zamrzovala, je zmrznila!« »Kruha - ne iger!« Sindikat Pergam je predstavil včerajšnjo »okrnjeno« izdajo Časopisa Delo, ki je ponaza- rjala, kakšni bodo slovenski dnevniki, ko se bodo elani Konfederacije sindikatov Pergama odločili za splošno stavko - polovica strani bo praznih. V živ obroC so se vključili tudi elani Pergama in obalnih sindikatov. Z manjšim zadovoljstvom so sprejeli tudi elane Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije. Sindikalisti so se mirno razšli še pred glasovanjem poslancev, kot da ne bi želeli počakati na razplet. Pred vrati državnega zbora so ostali transparenti, ki so govorili namesto njih: »Drnovšek bil si naš up, postal si naš obup.« Vsak po svoje Razkorak med vodilnima sindikatoma je bil očiten tudi danes, ko je navzočim spregovoril France Tomšič. »Dušan, pridi sem! Danes moramo biti enotni. V srcih mislimo enako.« Dušan Semolič se je nasmehnil in se ozri dragam. Zakaj? »Nic nisem slišal,« se je glasil njegov komentar. France Tomšič je Semoličevo ignoranco komentiral takole: »Menim, da je to odsev stare miselnosti enoumja. To je javni dokaz, da v svobodnih sindikatih demokratizacija zelo škriplje.« DRNOVŠEK, mM smšvsU mmi st obup V(1.J $$E $$ t; . Točka je danes padla. ZSSS pravi, da so preživeli prejšno vlado in preživeli bodo tudi to vlado. (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) Vsak ukrep vlade bo političen kompromis Tanja Starič LJUBLJANA - Glasovanje o intervencijskem zakonu o zamrznitvi plaC je navkljub vsem polemikam in zaostritvam pokazalo, da je vladna koalicija za zdaj dokaj zanesljiva in trdna združba strank. Iz liberalnodemokratskih vrst je slišati ocene, da je bilo glasovanje še bolj »ugodno«, kot so pričakovali. Glasovi so se namreč razdelili zelo natančno po osi opozicija - pozicija (razen treh poslancev Združene liste). Zeleni so tokrat pokazali, kaj pomeni biti v »konstruktivni opoziciji« - za zakon niso glasovali, pa tudi sicer nameravajo podpreti samo tiste vladne predloge, s katerimi se bodo strinjali. Drugačen je seveda položaj podpisnic obeh koalicijskih pogodb. Poznavalci pravzaprav niso resno verjeli v možnost, da bi poslanci ZL zares glasovali proti spornemu zakonu in s tem povzročili vladno krizo. Med razlogi za to, da je prišlo do zapletov ob drugem glasovanju, omenjajo dve različici, obe pa kažeta, da Združena lista ni hotela že ob prvem preizkusu »razbiti« vladne koalicije. Po prvi različici naj bi Združeno listo »presenetili« sindikati, ki so prejšnji teden javno sporočili, da poslanci ZL dragic ne bodo glasovali za zakon. Tako se je ZL, posebno tisti del, ki ni »tesno povezan s sindikati«, znašla v precepu med zahtevami »baze« in zvestobi koaliciji. ZL naj bi bila torej precej nehomogena združba, v kateri se pred združitvenim kongresom (ta bo predvidoma sredi aprila) kopičijo precejšnje medstrankarske »napetosti«. Po drugi različici pa naj bi bila »zaostritev« posledica dejstva, da Združena lista v vladi ni enakopraven partner oziroma da se odlo- čitve pogosto sprejemajo med Drnovškom in vrhom SKD, in to »mimo« soglasja (političnega) vodstva ZL. V tem primera naj bi ZL z gro- žnjo, da vladnega predloga ne bo podprla, samo opozorila, da brez njenih glasov vlada pac ne dosega parlamentarne večine. Kompro- mis, ki so ga dan pred glasovanjem »izumili« vlada (-njen predsednik) in Združena lista, je očitno sprejemljiv za obe strani. ZL je uspela pomiriti jezo v lastnih vrstah, vlada pa je dobila potrebne glasove njihovih poslancev. Predsednik vlade je včeraj še enkrat obljubil, da bo zakon o zamrznitvi plaC spremenjen v tistih točkah, ki jih zahteva ZL. Vlada sicer ne bo privolila v zamrznitev v zasebnih podjetjih, vendar se je tudi o tem ZL še »pripravljena pogajati«. Vsebina torej očitno ni sporna, bolj vprašljivo je, kdaj bo parlament sprejel spremembe zakona. ZaCenja se namreč proračunska razprava, ki bo za vladno koalicijo veliko hujša preizkušnja. Med njo se lahko sedanje buCne zahteve tudi »izgubijo« v parlamentarnih proceduralnih labirintih. Kot smo izvedeli (in kot je včeraj posredno »namignil« predsednik vlade), bodo nekateri ministri ostali »-brez listnice«, ker bo proračun izjemno »restriktiven«. To pomeni, da bo med vladnimi partnericami lahko prihajalo do precej hujših konfliktov kot ob zamrznitvi plaC. Vsekakor pa bo tudi ob prihodnjih vladnih ukrepih, ki jim Drnovšek pravi »nepopularni«, levica, torej Združena lista in socialdemokrati, vedno znova na preizkušnji med svojo »socialdemokratsko« usmeritvijo, »bazo« in vladno politiko. Kar pa ne pomeni, da bo Drnovškova vlada v nekakšni »konstantni krizi«. Kajti nauk prvega »spora« v vladni koaliciji je sila preprost - samo desna ali samo leva vladna koalicija niti matematično ni možna in vsak ekonomski ukrep vlade bo zato nujno najprej politični kompromis. Ministrica v precepu Jožica Puhar je ministrica Združene liste, ki se je ob intervencijskem zakonu o zamrznitvi plač znašla v najbolj neprijetnem položaju. Odgovorna je za resor, ki je, kot pravi sama, »izjemno občutljiv«, hkrati pa naj bi zastopala socialdemokratska stališča svoje »baze«. Tako ne preseneča, da so prav Jožico Puhar omenjali kot prvo »žrtev« zaostritve med strankami vladne koalicije. Razmerja s strankami Združene liste presoja takole: »Moj položaj je Se bolj delikaten, ker je Združena lista paC takšna združba socialdemokratsko usmerjenih političnih strank, kjer vsaj v enem delu močno prevladuje identifikacija, s sindikatom. Menim sicer, da je sindikat organizacija delavcev, politična stranka pa stranka, in to bi morali lotiti. Združena tista je torej že kot politična združba »težek« subjekt. Tega se zavedam in se skušam primemo potruditi« (T. S.) Miloš Pavlica Dušan Semolič AVSTR I JA, K O RO S K A Sreda, 10. marca 1993 JUTRI Vrani1zky posebej za naš dnevnik DUNAJ - Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je v posebnem pogovoru za naš dnevnik obširno odgovarjal na aktualna vprašanja bilateralne in evropske politike. Avstrijske odnose s Slovenijo je uvodoma ocenil takole: »V glavnem začetni nivo ni bil slab, ne samo v materialnem pogledu. Vesel sem tudi, da je v preteklih mesecih in letih uspelo med Slovenijo in Avstrijo, ne glede na strankarske omejitve, vzpostaviti razmerje dobrega medsebojnega razumevanja« To dobro razmerje je treba podkrepiti z izgradnjo gospodarskih odnosov, je izpostavil kancler in pri tem opozoril na dejstvo, da je Avstrija medtem že sklenila nad 300 joint-venturejev s Slovenijo. Vranitzky je v pogovoru za Republiko podprl prizadevanja za dosego sporazuma o svobodni trgovini med Slovenijo in državami EFTA, in je pri tem - za primer, da ne pride do ugodnih zaključkov -nakazal konstruktiven izhod: bilateralni sporazum med Avstrijo in Slovenijo. Pogovor z avstrijskim kanclerjem bomo objavili jutri. DUNAJ / ZARADI PRODAJE OROŽJA IRANU AVSTRIJA / TV ODDAJA »WIR« Nekdanji kancler mora pred sodnike Igor Schellander DUNAJ - Najbolj je Avstrijcem ostal v spominu s svojim standardnim izrekom - »Poglejte, vse to je zelo komplicirano...« -, s katerim se je otepal preradovednih novinarskih vprašanj. Fred Sinovvatz, pred bivši socialdemokratski zvezni kancler, se mora od danes naprej pred sodiščem zagovarjati zaradi soodgovornosti za kupčije avstrijske državne industrije z vojskujočim se Iranom sredi 80-ih let. Sinowatz, GradišCanec z nepreslišnim poreklom, je postal kancler po želji Bruna Kreiskega, ki je pred svojim odhodom iz politike še utrdil malo koalicijsko vlado SPO in FPO. Velike zasluge si je Sinovvatz pridobil v 70-letih kot minister Za šolstvo in prosveto pri reformi avstrijskega šolstva. Američani so imeli za Časa Reaganove administracije afero Irangate, Avstrija je imela afero Noricum. Državni tožilec bivšemu zveznemu kanclerju očita, da je vedel za ilegalne posle državnega koncerna VOEST in njegove orožne industrije in da je konec koncev kril vpletene menedžerje in politike. Skupaj s Sinovvtzem so obtoženi tudi bivši notranji minister Karl Ble-cha ter bivši zunanji minister Leopold Gratz. Obtožba državnega tožilca se nanaša na zlorabo uradnega položaja. Najvišja možna kazen bi lahko bila 5 let pripora. Državno podjetje Noricum je leta 1985 prodalo vojskujočemu se Iranu 300 specialnih topov tipa GHN 45 (domet 40 km) in 40.000 granat. Podjetje je tako prekršilo avstrijske zakone, ki prepovedujejo izvoz orožja v vojskujoče se države, hkrati pa je s tem prestopilo tudi ustavna določila o avstrijski nevtralnosti. Zadeva je najprej (na osnovi insiderskih informacij) razkril dunajski senzacionalistični mesečni magacin ”Basta”, afera pa je ostala do konca 80-ih let stalna vroCa tema v avstrijskih sredstvih javnega obveščanja. VOEST je s kupčijo zaslužila 6, 8 milijard šilingov. Orožje je preko jugoslovanskega vojaškega pristanišča Kardeljevo odpotovalo najprej v Libijo, ki je bila navidezni prejemnik pošiljke, od tam pa naprej v Iran. Menedžerji državne industrije so bili 1990 pred sodnikom, in vsi po vrsti so se izgovarjali na odgovorne politike, ki naj bi bili celotni kupčiji z Iranom dali svoj pristanek. Zdaj so na vrsti politiki, ki pa zatrjujejo, da o zadevi niso nic.vedeli, oziroma ko so zanjo zvedeli, naj bi bilo že prepozno. Zlasti takratnemu notranjemu ministru Blechi očitajo, da je med leti 1985 in 1988 odstranil vrsto dokazov, oziroma da ga je naknadno manipuliral obstoječe gradivo in zapise. Obravnava bo za prizadete politike vsekakor kočljiva. Tudi za vrsto še aktivnih vodilnih politikov, ki so v takratnem Času bili seznanjeni z zadevo. 2e v maju leta 1985 je ameriška vlada posvarila takratnega zunanjega ministra Gratza, da obveščevalna služba CIA ve za pogodbo o dobavi topov med VOEST in Homeinijevim režimom v Iranu. Sledili so protesti iz Savdske Arabije. Takratni avstrijski ambasador v Siriji je prav tako zvedel za zadevo ter o tem pismeno poročal uradu zveznega kanclerja na Dunaju. Tudi avstrijski ambasador v Atenah, Herbert Amry, je o načrtovani kupčiji (preveč?) alarmantno poročal na Dunaj. Kratko nato je umrl - baje zaradi srčnega infarkta, njegova družina pa govori o umoru. Začetek 1986. leta je avstrijski ambasador v ZDA bil poklican v ameriško zunanje ministrstvo, kjer so ga soočili z informacijami in dokazi o avstrijskih topovih v Iranu. Ta ambasador je bil Thomas Klestil, današnji avstrijski zvezni predsednik. V okviru procesa bo gotovo tekla beseda o takratni informiranosti današnjega kanclerja Vranitzke-ga ali finančnega ministra Latine. Poleg svoje politične dimenzije je današnja obravnava tudi v vsakem drugem oziru sodnij-ska obravnava superlativov. Obtožba polni 406 strani, celotni akt pa obsega 150.000 strani. Proces bo predvidoma trajal okoli štiri mesece. In tudi honorarji odvetnikov obtoženih politikov so že postali predmet špekulacij - vsak bo pri tem zaslužil najmanj 900.000 do 1 milijon šilingov. Schmidtova proglašena za žensko leta DUNAJ - Tretja predsednica avstrijskega parlamenta Heide Schmidt, ki je v februarju s svojim izstopom iz svobodnjaške stranke ter ustanovitvijo lastnega frakcijskega kluba - Liberalni forum - poskrbela za senzacionalne premike v avstrijski politiki, je bila proglašena kot žena leta. Žirija servizne oddaje avstrijske televizije »Wir« (Mi) se je v svoji vsakoletni izvolitvi žene leta (ob priliki mednarodnega dneva žena) odločila za politično agilno svobodnjaško disidentko. (I. S.) NOVICE Inflacija: Avstrija na 2. mestu DUNAJ - Avstrija se je s 4,1 odstotki letne inflacije v letu 1992 znašla za Italijo (5, 3 %) na drugem mestu industrijskih držav z visoko inflacijo. S tem je tudi alpska republika glede razvoja cen izgubila svojo dosedanjo vlogo kot ena izmed najstabilnejših držav v Evropi. Avstrijska narodna banka s tem v zvezi ugotavlja, da je ta inflacija v prvi vrsti domačega izvora. Kot vzroke visoke inflacije navaja zvišanje vrednosti šilinga, naraščanje stanovanjskih najemnin, predvsem pa otrpelost cen zaradi pomanjlkji-vega gospodarskega tekmovanja v Avstriji. Dogovori in sporazumi o delitvi trga med posameznimi podjetji in tvrdkami naj bi bili privedb do tega, da potrošniki nimajo koristi od pocenitve osnovnih proizvodov in uvoženih produktov. (I. S.) Val protestov proti Ausservvinklerju DUNAJ - Bo Ausservvinklerjev zakonski osnutek glede zakona o tobaku postal problem za avstrijsko vladno koalicijo? Zdravstveni minister je začetek tedna prezentiral svoje predloge, ki poleg široko zasnovane zaščite nekadilcev predvidevajo vrsto »diskriminacij« kadilcev ter tobačne in reklamne industrije. Načrtovana prepoved (pre) močnih, zdravju škodljivih cigaretnih znamk in zlasti prepoved ah velika omejitev reklame za cigarete so poklicati na plan vrsto resnih kritikov, ki hoCejo prepečiti Ausservvinklerjev projekt. Tako sta se med drugim izrekla proti reklamni prepovedi Ausservvinklerjeva strankarska kolega, finančni minister Ferdinand Latina in centralni sekretar SPO Josef Cap. Z osebnimi napadi na ministra pa je reagirala generalna tajnica OVP Ingrid Korošec, ki je Ausservvinklerju očitala politično samovoljnost, njegovi predlogi nikakor niso bili stvar razprave, kaj šele usklajevanja med vladnima strankama. (I. S.) Vzrok požara v mestnem dvorcu razčiščen: kratek stik? DUNAJ. Vzrok katastrofalnega požara v dunajskem mestnem dvorcu (Hofbuig) konec novembra je očitno razčiščen. Vodja dunajske požarne brambe Friedrich Pemer je konec preteklega tedna dejal, da je ogenj lahko izbruhnil samo zaradi kratkega stike in vnetja električnih inštalacij. Pemer ima za to nekaj posrednih dokazov, med drugim se opira tudi na izjavo televizijske ekipe, ki je dan pred požarom še snemala v zgoreli redutski dvorani in ki je potem poročala, da je nekajkrat padla varovalka Razen tega, tako Pemer, je bilo dokaj Čudno, da so že nekaj dni po požaru na kraju nesreče izginili ostanki električnih inštalacij. S tem posredno namiguje, da nekaterim odgovornim očitno ni bilo po volji, da strokovnjaki požarne brambe niso izključevali možnosti kratkega stika. Komisija notranjega ministrstva, ki naj bi prav tako proučevala vzrok požara, verzijo o kratkem stiku in slabih inštalacijah slej ko prej izključuje. SALZBURG / OGROŽENO DELOVNO MESTO 1000 DELAVCEV Še o krizi v avstrijski papirni industriji: Hallein pred stečajem Zvezni kancler Vranifzky se je zavzel za rešilne ukrepe 3 PRIREDITVE Danes, sreda, 10.3.1993 TINJE Dom prosvete: ob 9. uri dia-predavanje Ekspresionisti in njihovi očetje (p. Cor-nelius Dings); 19.00: Začetek tečaja pod geslom »Kako uspeSno premagovati vsakdanje težave«, predavatelja mag. VVolfgang Springer in Sonja Kraxner. Tečaj traja deset večerov, vedno ob sredah), 19.30: Forum za prijatelje rož: Okrasi na balkonih. Predava Matthias Tschinkel (nem.). Jutri, Četrtek, 11.3.1993 TINJE Dom prosvete: od 9. do 17. ure - Dan duhovne obnove za žene: daj mi tvoje ranjeno srce (nem.) Vodi Toni Opetnik, Grabstanj. Dom prosvete: ob 19.30 predavanje Fundamentalizem ali svoboda? (nem.). Predava univ. prof. dr. VVolfgang Beinert, Regensburg. Petek, 12.3.1993 TINJE Dom prosvete: 18.00 Pogovor in uvod - TeCaj za spretne roke: Tifani za začetnike in napredujoče. Vodi Edeltraud Fiihrer iz Celovca. ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana: ob 19.30 Madrigala komedija: Festino, nastopa Hortus musicus iz Celovca. DUNAJ . Klub slovenskih študentk m študentov na Dunaju, Mondscheingasse 11: ob 20. uri odprtje prenovljene knjižnice - bere Jani Osvvald. BILCOVS Pri Miklavžu: ob 19.30 uia-predavanje Andreja Štremflja in Marka Prezelja »O vzponu na Melugtse«. ŠMIHEL Farna dvorana: ob 19.30 Ponovitev Komedije od zgu-mjeniga sina, Andrej Šuster Urabosnjak - po izvirniku Priredila dr. Herta Maurer Lausegger. Režija Franci končan. Nastopajo igralci in godci iz Roža. SALZBURG - Papirnica v Halleinu je pred stečajem. Za celuloznimi tovarnami Leykam (1200 ljudi na kratkem delu), Pols in Steyrermiihl je zdaj tudi najvecje podjetje salzburške papirne industrije v krizi. V papirnici v Halleinu je zaposlenih nad 1000 delavcev, od nje pa posredno živi domala 10.000 (!) ljudi v regiji- Hallein-Papier je zaključila poslovno leto s 500 milijoni šilingov izgube. Glavni delničar podjetja, bavarska papirnica VValdhof-Aschaffen-burg A G v Miinchnu (PWA), ni pripravljena rešiti podjetje z nadaljnjimi investicija- DUNAJ - Isti novinar, ki je v dunajskem ilustriranem magacinu Ba-sta pred dobrim mesecem razkril, da je s podkupino voznih učiteljev in tehničnih spraševalcev na dunajskem prometnem uradu mogoče 'brez težav’ napraviti vozniški izpit, je zdaj razkril nov škandal. Organizirani posredovalci za poroke tujim državljanom posredujejo zakonske zveze z avstrijskimi državljani, ki za to prejmejo 'provizijo' med 15.000 in 25.000 šilingi. Pri kandidatih za poroko prednjačijo zlasti mi. S 25 odstotki je avstrijska bančna hiša Bank Austria drugi najvecji delničar, vendar sama ne more preprečiti zaprtje podjetja. Na politični ravni zdaj potekajo pogajanja o sanaciji podjetja in splošni podpori za avstrijsko papirno industrijo. Finančni minister Ferdinand Lacina je s tem v zvezi napovedal državne garancije za privatne investicije pri prizadetih celuloznih podjetih, za privatne investitorje pa naj bi bil zagotovljen minimalni dohodek. Omenjene garancije naj bi veljale za podjetja z dobrimi izgledi za sanacijo. Lacina priCa- poljski in turški državljani in državljanke, ki si z navidezno zakonsko zvezo z Avstrijcem ali Avstrijko pridobijo pravico do legalne zaposlitve na avstrijskem delovnem trgu. Po petih letih lahko celo zaprosijo za avstrijskem državljanstvo. Posredovalci takih zakonskih zvez na papirju kajpada zaslužijo oderuške vsote: do 130.000 šilingov mora na primer Poljakinja plačati za svojo 'poroko' z Avstrijcem. Avstrijski organi proti takim poslom ne morejo ukrepati, saj jim kuje dalj Časa trajajoče konjunkturne težave in želi s predlaganimi ukrepi preprečiti, da bi se kriza zaradi zapiranja industrijskih podjetij v Avstriji še zaostrila. Tudi zvezni kancler Franz Vranitzky se je zavzel za rešilne ukrepe v papirni industriji. Tako je na primer predlagal odlog pri odplačevanju kreditov za ekološke investicije papirnih podjetij. Zvezni kancler se je nadalje zavzel za ustrezne zaščitne ukrepe zoper prepoceni uvoze z vzhoda. Ta teden (v Četrtek) bo Vra-nitzky na Dunaju sprejel vodje od krize prizadetih papirnih podjetij. za to manjkajo ustrezne zakonske osnove. Kljub temu policija zdaj raziskuje mogočo povezavo med uslužbencem nekega dunajskega matičnega urada (podkupnina za hitro organizacijo poročnih terminov?) in razkrinkanim poljskim posrednikom. Prva posledica po poročilu maga-cina Basta: mnogi tujci, ki sami iz finančnih razlogov očitno niso mogli izkoristiti možnosti navidezne poroke, so pri policiji ovadili ljudi iz svojega okolja, ki naj bi po tej poti prišli do stalnega bivališča v Avstriji. DUNAJ / RAZKRINKANA ODERUŠKA ORGANIZACIJA Kako hitro priti do dovoljenja za delo? Z navidezno poroko z Avstrijcem/ko Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Grabštanj * Rožek * Šmihelj/Pliberk Beljak * Hodiše * Selo * Št. lij Bekštanj * Kotmara vas pri Škocijanu * Št. Primož Bilčovs * Labot * Svatne * Struga Bistrica ob Zilji * Loče * Šteben * Tinje Brnca * Ločilo * Šentilj * Velikovec Borovlje * Miklavčevo * Šentjakob * Vernberk Čajna * Podrožca * Škocijan * Vrba Galicija * Podgorje * Šmarjeta * Železna Globasnica * Psinja vas v Rožu Kapla Goselna vas * Podklošter * Šmohor * Žrelec LJUDJE IN DOGODKI 16 Sreda, 10. marca 1993 NOVICE Za 5 dni odložili izstrelitev vesoljskega trajekta Columbia HOUSTON (TEKSAS) - Za nedeljo, 14 marca, predvideno izstrelitev vesoljskega trajekta Columbia bodo odložili vsaj za pet dni zaradi nove tehnične napake. To so včeraj sporočili odgovorni pri ameriški vesolni agenciji NASA, ki upajo, da bodo danes lahko navedli dokončen datum izstrelitve, ki so jo morali že enkrat odložiti, in sicer 25. februarja. Columbia bo tokrat v vesolje popeljala poleg Američanov tudi dva nemška astronavta. V Arkansasu so se ženske maščevale zaradi novih določil o splavu LITTLE ROCK (ARKANSAS) - Ker je republiški predstavniški dom Arkansasa odobril popravek k zakonu o prekinitvi nosečnosti, ki predvideva pred splavom 24-umi »premislek« za vsako žensko, so zenske poslanke predlagale podoben »premislek« tudi za vazektomijo. Prdstavnica demokratske stranke Judy Smith je jasno navedla, da ženske ne bodo mimo gledale, da moški odločajo o njihovem telesu. Premožensko stanje poslancev: izginile njihove pismene prijave PARIZ - Iz uradov generalnega tajništva francoske skupščine so izginile mape s premoženjskim stanjem poslancev, ki so jih ti pismeno podali po izvolitvi junija 1988. Tajništvo je izginotje prijavilo že 27. februarja, vest pa so sporočili šele včeraj. Danes naj bi se sestalo predsedstvo skupščine, ki bi moralo preveriti spremembe v premoženjskem stanju poslancev na začetku in koncu zakonodajne dobe. V železnici zaposleni zaporniki so postali zgledni uslužbenci LONDON - Morilci, roparji, tatovi in sleparji z londonskih jetnišnic se lahko zaposlijo na britanskih železnicah. Do sedaj so v službo sprejeli že štirideset zapornikov, ki se vračajo v jetnišnico po končanem delu. Od te možnosti so izvzeti priprti zaradi spolnih deliktov, prav tako tatovi in roparji nimajo opravka z denarjem, da ne bi padli v skušnjavo. Dosedanje ugotovitve so potrdile, da so vsi ti »uslužbenci« skrajno vestni in marljivi, kljub temu da jim bodo plaCo izročili šele po prestani kazni. Aretirali mater, ki je ubila hčer NEW YORK - 42-letna Vivien King, ki je v sredstvih javnega obveščanja sprožila pravo kampanjo za izsleditev svoje 17-letne hčerke Shilie, naj bi hčer umorila, njeno truplo pa skrila. To je navedla policija, ki je žensko aretirala. RUSIJA Ob 300 letnici nastanka se rusko brodovje utaplja v pomanjkanju sredstev MOSKVA - V Rusiji so se letos začele proslave ob 300-letni-ci ustanovitve mske vojne mornarice, ki pa bodo po predvidevanjih bolj malo slovesne. Ruskemu vojnemu brodovju namreč grozi - brodolom, prav takšen, če še ne večji od tistega, ki ga je doživel v bitki pri Cušimi leta 1905, ko je zadala japonska cesarska mornarica hud udarec ruski: takrat so Japonci uničili več kot polovico carjeve flote. Prve ruske vojne ladje je pred točno tremi stoletji dal zgraditi takratni car Peter Veliki. V Moskvi so seveda želeli na bleščeč naCin proslaviti visoki jubilej, bolj malo verjetno pa je, da jim bo to tudi uspelo. Vsaj tako gre soditi po tistem, kar piše Komsomolskaja pravda. Nekdanje glasilo sovjetske komunistične mladine je članek ob 300 letnici ruske vojne mornarice ovilo v zelo zgovoren naslov: Ruska flota se sama utaplja! Članek nato omenja kopico nevšečnosti, s katerimi se morajo tačas soočati enote vojaške mornarice. Ladje so zastarele, piše Komsomolskaja pravda, vzdrževanje je pomanjkljivo, ponekod ga sploh ne opravljajo. Gradnjo novih ladij so ali prekinili ali pa celo ukinili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tudi na račun mornarjev je Casops zapisal marsikatero pikro: mornariške posadke naj bi bile slabo izurjenje, tudi število mornariškega osebja skokovito upada. To sicer ni le »privilegij« mornarice. Podobno se do- gaja tudi v vojaškem letalstvu: letalski piloti so slabo izvežbani, in to predvsem zaradi preskromnega števila ur letenja. Na podlagi teh premis Komsomolskaja pravda žalostno ugotavlja, da bodo vse mske vojne ladje leta 2.000 neuporabne, če bo vlada nadaljevala po sedanji poti brezbrižnosti. Med dejstvi o tem avto-VVater-looju ruske mornarice časopis omenja tudi sledeče: V povojni zgodovini se še ni dogodilo, da ne bi splavili niti ene vojne ladje. To se pa je pripetilo preteklo leto. Z novimi ladjami so nadomeščali zastarele. Ce novih ladij ne bo, bodo morale stare še križariti, in to brez popravil in vzdrževanja, skratka, začele bodo razpadati. Moskovski list omenja odkod kopica sedanjih težav: poleg pomanjkanja sredstev je k sedanjemu stanju mnogo prispeval tudi razpad nekdanje Sovjetske zveze. Ruska mornarica je s tem izgubila svoja najbolj pomembna pristanišča in je ostala tudi brez suhih dokov. Zaradi pomanjkanja suhih- dokov so bile vojaške oblasti prisiljene predčasno »upokojiti« letalonosilko-križarko Minsk, ki je »službovala le pičlih 15 let«. Podobna usoda Čaka tudi preostale tri sovjetske letalonosilke. P o -manjkanje sredstev je zaustavila vrsto projektov, ki so bili že v izvedbeni fazi. Med temi je tudi gradnja letalonosilke Variag, ki bi morala postati prvotno admiralska ladja mske flote (ob tem gre omeniti, da je tudi floti, ki so jo Japonci uničili pri Cušimi, poveljevala ladja z istim imenom). Prav tako so za nedoločen čas »zamrznili« projekt Zubr, superteh-nološkega hovercrafta, ki bi lahko »plul« tudi po kopnem. S tem smo storili Rusi Američanom veliko uslugo, je bil komentar Komsomol-skaje pravde, saj bi morali Američani investirati mnogo denarja, predno bi lahko zgradili kaj podobnega. Skratka: Iz Rusije z ljubeznijo, je moskovski list parafraziral znani Flemingov bondovski roman. A to še ni vse. Ce je morje ruske mornarice tačas zelo razburkano, pa tudi pod morjem niso Rusi na boljšem. Tudi podmornice se utapljajo v valovih zastarelosti, pomanjkljivega vzdrževanja, pomanjkanja finančnih sredstev. Večina jih sploh ne pluje več: iz previdnosti so jih »parkirali« v pomorskih oporiščih. Komsomolskaja pravda takole zaključuje svoj Clanek-raziskavo o vojni mornarici. Ruska flota preživlja tačas najhujše in najbolj ponižujoče obdobje svoje tristoletne zgodovine. Je proslavljanje v takih pogojih sploh primemo? MODA / D E FI LE JI V MILANU Pletenine od jutra do noči MILAN - Pletenine bodo rešile italijansko modo in seveda ustvarjalce s proizvajalci vred! Niti italijanski svet mode ne preživlja lahkih časov, zato so se iznajdljivi in pragmatični modni mojstri odločili, da se bodo ženske prihodnjo jesen in zimo oblačile v pletenine, pri katerih je mogoče nekoliko zadržati porast cene. Pri pleteninah namreč niso tako bistvene mere, istočasno pa lahko pri izdelavi novih modelov uporabijo "ostanke". Kako so si ustvarjalci in proizvajalci skušali rešiti iz zagate še predno je prišlo do krize, pričajo prikazi italijanske pripravljene visoke ženske mode za naslednjo jesen-sko-zimsko sezono: v Milanu so pred radovednim občinstvom prišle do izraza različne tendence, ki pa v velikem naglašanju pletenin in lepih postav, na katere se prve še posebej podajo, le imajo - nekakšen skupen imenovalec. Ob modelih, ki posnemajo stil "grunge", kar pomeni, da so "poulični", debeli puloverji, pri katerih mera res ne igra velike vloge, je veliko tudi oprijetih hlač in oblek, ki pridejo do izraza zlasti na vitkih postavah. Poleg "revnih" predlogov pa vrsta ustvarjalcev - med temi je Laura Biagiotti -ostaja zvesta dragim materialom. Firma Genny, ki so jo pred kratkim nagradili v Nemčiji, je tokrat predstavila tudi oprijete kostime (Telefoto AP) ZDA / OD PREDSEDNIKA DO UGLEDNEGA UPOKOJENCA Bush zgleden mož in ded ki pa ni pozabil Bele hiše VVASHINGTON George Bush je po nedavnem odhodu iz Bele hiše postal marljiva hišna gospodinja. Vsak dan pripravi ženi Barbari zajtrk, pomije posodo in včasih tudi pospravi posteljo. »Tako pridnega moža si najbrž želi vsaka ženska«, je izjavil novinar televizijske mreže CNN, ki je pred kratkim pripravila dolgo oddajo o upokojenem predsedniku. Televizijske kamere so ga posnele med ribolovom, med kolesarjenjem, med počitkom in tudi med hišnimi posli. »Življenje je sedaj čudovito. Z Barbaro se izvrstno razumeva ter oba misliva, da se je življenje vrnilo nazaj za dvajset let«, je dejal Bu- sh začudenemu novinarju, ki ga je obiskal v Houstonu, kjer sta se zakonca preselila po Clintonovi zmagi. Nekdanji šef ZDA se je vsekakor potožil, da mu je včasih tudi dolgčas in da bi rad čimprej napisal knjigo. O čem ni povedal, očitno bi rad posnemal ženo, ki je napisala že nekaj knjig in ki trenutno piše spomine o osemletnem bivanju v Beli hiši. »Ko sem bil predsednik, sem se moral zbujati zelo zgodaj, včasih tudi ob zori. Sedaj nimam velikih skrbi in lahko spim brez težav«, je v intervjuju še dejal Bush, ki pa ni hotel odgovoriti! na vprašanje, kako ocenjuje prve politične in gospodarske poteze novega predsednika. Nekdanji predsednik dobiva skoraj 150 tisoč dolarjev pokojnine, za vsak javni nastop pa bo lahko dobil tudi do 30 tisoč dolarjev. Dobil je že veC vabil, doslej pa je vse vljudno zavrnil. »Moram se še dobro odpočiti in stati ob strani ženi Barbari, ki je sama opremila novo stanovanje v Houstonu«, je še pristavil Bush. V skoraj dvournem razgovoru z ekipo CNN je tudi priznal, da ne rad vozi avtomobila (njegov najbolj priljubljeni šofer je Barbara) in da ne rad hodi v veleblagovnice. Tudi ta posel najraje prepušča ženi. PaC pa zelo rad igra tenis, posebno golf, najljubša zabava pa je igranje s svojimi vnuki. ZDA / NAPETOST V TEKSAŠKEM MESTECU WACO ŽE TRAJA Koresh se noče predati: »Pripravljen sem na vojno« PV spopadih je doslej izgubilo življenje najmanj 8 oseb Agenti FBI so aretirali moškega, ki je osumljen, da je pomagal Koreshu (Telefoto AP) WACO (Teksas) - Koresh se ne preda. Policija s 500 možmi že veC kot teden dni oblega utrdbo, v kateri je zaprta sekta verskih blaznežev, a obleganje je še neuspešno. Koresh, ki je iz utrdbe izpustil 21 otrok in dve starejši ženski, vztraja v utrdbi s 107 osebami; 17 je otrok, 43 moških in 47 žensk in je včeraj ponovno zatrdil, da je »pripravljen na vojno«. Po uradnih informacijah, ki jih je posredovala FBI, je bilo doslej ubitih 8 oseb, kakih 20 pa je bilo ranjenih. Ne izključujejo pa, da je število žrtev večje. V ponedeljek so Koreshu dovolili, da je v neposredni bližini utrdbe pokopal eno izmed žrtev in med pogrebom ni bilo incidentov. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. italijanski republikanski borec proti Avstriji za svobodo Italije, idejni vodja Mlade Italije, ki je umrl na današnji dan leta 1872 (Giuseppe), 8. sodoprsti afriški kopitar, 10. ribja koščica, 11. mesto v južni Angliji, pomembno pristanišče za trajekte, ki povezujejo otok s celino, 12. glavno mesto afriške države ob Gvinejskem zalivu, 14. zarebrnica, 15. glavno mesto Egipta, 17. ocet, 18. angleški filozof in ekonomist iz 19. stoletja (John Stuart), 20. enaka soglasnika, 21. začetnici norveške pisateljice Undset, 23. grški poveljnik pred Trojo, 25. glavni števnik, 27. derivat, ki nastane pri reakciji alkohola s kislino, 30. ubožec, 32. ruski šahist (Mihail), 33. slovenski koreograf (Iko), 35. grška boginja, mati bogov, 36. prebivalka zahodnega dela Slovenije, 38. pismeno potrdilo ali izvid. Navpično: 1. nemška in finska denarna enota, 2. pokrajina na severovzhodu Irske, 3. črki s konca abecede, 4. stena, 5. kraj v hrvaškem Sremu, 6. slovenski pesnik (Boris A., S tihožitje), 7. bojni strup, imenovan po mestu Ypres, kjer je bil prvič uporabljen, 9. zapor, 10. ribiška mreža, 13. operni spev, 16. tekoča maščoba, 19. imetje, 21. zgornji del zaprtega prostora, 22. sečna cev, sečnica, 24. ženska v jeseni življenja, 26. uradni jezik v Izraelu, 28. pripadnik grške filozofske šole v Italiji, 29. uničevalka železa, 31. ime afrokaribskega pesnika Cesai-reja, 34. organ voha, 37. ozek konec polotoka. ■}B}sap3 ‘eay ‘utijo ‘(IKL ‘babi ‘rajsa ‘uj ‘se(v ‘DS ‘IX TPLM S1T ‘one>j ‘aie>f ‘e.n[y ‘j8aoq ‘ys ‘edop}ue ‘tuizzbjaj :ouABJopoy\ AHUSira IH! s* 'wrwrw± Šahovska naloga St. 43 Fridman - Thomson / Lone Pine, ZDA 1949 Pogosto tudi materialna prednost ne zadošča za zmago. Tak primer je tudi v poziciji na diagramu. Črni je v materialni prednosti, vendar pa je njegov kralj na robu šahovnice dobra tarča napada belih figur. Kako poteka zaključna kombinacija, po kateri beli, ki je na potezi, tudi zmaga? Šahovska naloga St. 44 Anik - Santo Roman / Francija 1991 Lovski par belega nevarno ogroža črnega kralja, ki je trenutno v varstvu težkih figur. Vendar ne za dolgo! Kako je beli, ki je na potezi, Se stopnjeval napad in prisilil črnega v predajo, je tokrat naloga reševalcev. Rešitev naloge St. 41 Beli se ne meni za napadeno damo in pogumno preide v napad s potezo l.Sf4! Zdaj ne gre l...Te4: zaradi 2.Sg6+ Kh7 3.Sdf8 mat, tudi po l...g5 sledi 2.Sg6+ Kh7 3.De7+ Lg7 4.Sdf8 mat. Zato se črni odloči za 1.. .Lb4, da bi branil polje f8. Na presenetljiv odgovor belega 2.Db4:! se je črni vdal! Na 2.. .Tb4: 3.Sg6+ Kh7 sledi 4.Sdf8 mat. Rešitev naloge St. 42 Samo s potezo l.Dh4! je beli postavil nasprotnika pred nerešljive probleme. Na umik lovca s polja h6 je črni matiran na polju h7. Obramba lovca s kraljem l...Kg7 pa se hitro razblini po potezi 2.Sh5+!. Po 2.. .gh5 3.Df6+ Kg8 4.Se7 mat, na 2.. .Kg8 3.Se7+ Kh8 4.Df6+ Lg7 5.Dg7:+ mat. ZNANJE Sreda, 10. marca 1993 JEZIKOSLOVJE / POTREBA PO PONOVNEM PRETEHTANJU NAŠIH PREDSTAV O TEM, KAKO SE NAUČIMO JEZIKA Mreže in Chomskv Začetek dialoga: chomskisti - raziskovalci nevronske mreže David Shanks Na vprašanje, odkod nam smisel za slovnico in skladnjo, so psihologi in jezikoslovci dolgo gledali z beha-vioristicnega stališča. Otroci naj bi se naučili jezika od Staršev prek pogojnega refleksa, podobno kot se laboratorijske podgane navadijo zahtevati hrano s pritiskom na ročko. To preprosto razlago je v petdesetih letih poskušal ovreči ameriški jezikoslovec Noam Chomsky v svojem znamenitem napadu na behaviorizem. Po njegovem mnenju temeljijo jeziki - Čeprav so si na prvi pogled zelo različni - na podobnih slovničnih pravilih, ki so tako prvinska in pretanjena, da se jih otroci samo s poslušanjem staršev gotovo ne bi m°gli naučiti. Potemtakem so bistveni elementi jezika zapisani v naših genih. Ta teorija je v jezikoslovju kmalu prevladala. Po več kot tridesetih letih pa je nova generacija raziskovalcev začela preverjati predpostavke pravil Chomskega. Jezika so se lotili z nevronskimi mrežami: to so sistemi obdelave podatkov, ki naj bi bili podobni dogajanjem v možganih. Zdi se, da je osrednja zamisel sodobnega jezikoslovja zgrešena. Pravila, ki jih je postavil Chomsky, se nanašajo na vse nivoje jezika in segajo od skladnje do fono-logije. Mednje sodi na primer tudi vzorec, da je poved sestavljena iz osebka, povedka in predmeta. Najpomembnejša lastnost teorije je, da Pojasni sposobnost tvorbe in razumevanja stavkov, na katere še nikoli nismo pomislili ali naleteli. Chomsky sam pa je večkrat dejal, da lahko človek s pomočjo končnega Števila jezikovnih pravil sestavi nešteto stavkov. Dvom o taki razlagi jezika izhaja iz konekcionizma, ki se je razvil znotraj vede o živčevju. Ta Sola je zasnovana na domnevi, da so mentalne funkcije - učenje, spoznavanje itd. - zakoreninjene v prepletenosti in načinu komuniciranja nevronov v možganih. Sodobna predstava povezave uma in možganov se je pod vplivom konekcionizma že spremenila, nova teorija pa prodira tudi v jezikoslovje. Tu so ji v veliko oporo eksperimentalni izsledki, ki jih dajejo računalniško simulirane nevronske mreže. Možgani obdelujejo podatke s sistemi živčnih celic, ki se medsebojno sporazumevajo. Čeprav so razdeljeni na področja z natančno določenimi funkcijami, poteka procesiranje vsaj teoretično povsod na enak način. Za kone-kcionizem je ključno, da se nevronske mreže v možganih rahlo prilagajajo, kar ustreza učenju. Nevrofizio-logi danes menijo, da pride do teh sprememb na sinapsah, ki povezujejo nevrone. Ob našem stiku s svetom se različne skupine živcev vzbudijo bolj pogosto od drugih, kar okrepi ustrezne sinapse. Zato so nekateri vzorci električne aktivnosti verjetnejši od drugih, kar pomen osnovo spomina in učenja. Konekcionisti bi želeli z umetnimi nevronskimi mrežami simulirati delovanje možganov. Sedanje nevronske mreže niso fizične, ampak obstajajo kot procesi na digitalnih računalnikih. Čeprav so po obsegu zaenkrat Se neizmerno manjše od pravih možganov, utegnejo korenito spremeniti številne psihološke teorije. Kako si s takim sistemom pomagamo pri razumevanju jezikovnih procesov, si lahko ogledamo ob nevronski mreži, ki sta jo sredi osemdesetih sestavila David Ru-melhart in James McCle-land. Raziskovalca sta želela odkriti, ali je mogoče tako mrežo kakor otroka naučiti prelaganja angleških glagolov iz sedanjika v preteklik. Angleške glagole je mogoče razdeliti na pravilne in nepravilne. Za vsako od skupin veljajo posebna pravila, ki so za Chomskega gotovo osrednjega pomena: po njegovem mnenju se otroci brez pravil nikdar ne bi naučili preteklih oblik glagolov. Ru-melhart in McCleland trdita nasprotno. Svojo mrežo sta »naučila« prelagati glagole v preteklik brez kakršnegakoli vzorca in brez delitve na pravilne in nepravilne glagole. Zadeva je Se toliko bolj zanimiva zato, ker je njuna nevronska mreža precej preprosta. Sestavljata jo vhodna in izhodna plast s po 460 enotami, ki so sposobne dveh stanj (recimo 0 in 1). V izhodni plasti so zapisane pretekle oblike glagolov: ko »pokažemo« vhodni plasti sedanjik nekega glagola, posreduje vsak nevron signale vsem izhodnim. Sestavljeni signal iz vseh vhodnih enot odloCa o tem, v katerem od obeh stanj bo izbrani izhodni nevron. Taka naprava se slovnice lahko nauči zaradi sposobnosti prilagajanja jakosti povezav med nevroni. Učenje poteka tako, da mreži omogočimo primerjavo pravilne pretekle oblike glagola z različico, ki je nastala v izhodni plasti kot odziv na stanje vhodne plasti. Na podlagi odstopanja se uteži povezav spremenijo, tako da bo naslednjič odgovor pravilnejši. Smiselnost takega početja je v tem, da mreži »pokažemo« obe obliki majhnega števila glagolov, pa bo zmogla prestavljati v preteklik skoraj vse.McCleland in Rumelhart trdita, da tak proces oponaša odziv otrok, Čeprav poteka pri teh prilagajanje jakosti sinaps nekoliko drugače. Starši namreč redko popravljajo majhne otroke, kadar se zmotijo. Zdi se, da se otroci učijo ob poslušanju: s pomočjo lastnega znanja slovnice sklepajo, kako bi se začeti stavek moral nadaljevati. Povratna informacija temelji na razliki ENERGETIKA / POENOSTAVITVE JEDRSKIH REAKTORJEV Jedrske elektrarne v novih, privlačnejših preoblekah Izraba atomske fuzije je še zelo daleč Maruan Erjavec Ce je med drugo svetovno vojno zmanjkalo elektrike, smo molče segli po petrolejki, le včasih je morda kdo vzdihnil: »Oh, že spet!« Izpad elektrike v teh Časih zaustavi življenje; od luči in gretja, do dvigal in računalnikov. Vsaka socialna makrostru-ktura s posebnim sektorjem skrbi, da je te energije vedno dovolj in da so njeni viri kar se da raznovrstni. Fizika je že pred desetletji ponudila jedrsko energijo kot najcenej-So in najcistejšo zadovoljitev strmo rastoči porabi. Jedrske elektrarne so rasle kot gobe po dežju in veC kot jih je bilo, bolj so se razblinjale iluzije fizikov. Ta energija je res zelo poceni, Ce jo preračunamo iz stroškov za porabljeni uran, njena cena pa se strmo dvigne, Ce vanjo všte-jemo osnovni razvoj, gra-iijo in zapiranje reaktorjev, varnost in pospra-vljanje odpadkov. Vendar je neodvisnost in snažnost teh elektrarn odtehtala ceno in danes jih v 25 deželah obratuje 429. Javnost jih je bolj ali manj tolerirala, vse dokler ni prišlo do dogodkov na Otoku treh milj in do Černobila, ki so Povsem zasukali naCin laičnega pa tudi strokovnega razmišljanja o jedrski energiji. Javnost je podlegla nezaupanju, strahu in celo histeričnemu odporu do vsega jedrskega ter vsadila v razpravo o tem povsem nov ton. Stroka je na eni strani uvedla visoke stroške, na drugi pa pod pritiskom vse bolj zelenih medijev stisnila rep med noge in v nekem smislu Pričela podirati šotore. Z na novo razdeljenimi kartami je jedrska igra tekla v različnih deželah po zelo različnih poteh. Ce ne načenjamo stanja, ki vlada v reaktorjih spotakljive ka-* kovosti, razsejanih po deželah bivše SZ ali v Sloveniji, ki jo dici ena sama taka naprava, blagoslovljena in preklinjana obenem, kroji v drugih deželah neposredno prihodnost jedrskih elektrarn eden od treh vzorcev, ki so prevladali npr. na Švedskem, v Franciji oziroma v ZDA. Švedi so bili prvi, ki so zavohali Černobil, Čeprav je bilo tam nekaj posledic le v severnih delih dežele. Neslana pripomba pa, ki jo je slišal skrbno preiskani živinorejec Mats Eriks-son, da ga »zaradi zaužitega radiocezija še klavnica ne bi vzela«, pa je dobila publiciteto in zasukala jadra javnega mnenja. Leta 1980 so z referendumom zaustavili novih reaktorjev in sklenili, da bodo do kraja tisočletja zaprli tudi vseh dvanajst delujočih, kljub temu, da so bili med najbolje vzdrževanimi na svetu. Temu zgledu so tako ali drugače sledile še Španija, Nizozemska, Zahodna Nemčija, Avstrija in Italija. Reaktorje v bivši Vzhodni Nemčiji so zaprli zaradi varnosti, moratorij pa je bil sprejet tudi pri nas. Švede referendum že tepe. Novih hidroelektrarn ne bo, ker so svoje reke zaščitili, termoelektrarne jim omejujejo zakoni o Cistern zraku. Zaradi energetskih zagat se jim lomijo politične koalicije in začasno so pristali na skrajnem varčevanju z elektriko. V nasprotju s tem se lahko pohvalijo Francozi z najcenejšim in najuCin-kovitejšim sistemom 55 jedrskih elektrarn, ki jih oskrbujejo s 75 odstotki električne energije. Ker so standardizirane, jih izdelujejo skoraj po tekočem traku, dvakrat hitreje kot v ZDA. Odpora javnosti ni. Eni pravijo, da je Francozom poslušnost osrednjim oblastem že v krvi, drugi se sklicujejo na francoski jedrski ponos, ki vključuje tudi vojaško »force de frappe«, orealisti pa menijo, da je to posledica množičnih popularizacijskih akcij, ki jih tam posvečajo tovrstni energiji. Reaktor v Cattenomu, na Mozelj-skem, sprejme po 18.000 obiskovalcev vsako leto, veC kot Napoleonov grob. »Mi smo narod, ki je rodil Descartesa«, pravi D. Cha-vardes, predstavnik Fra-matoma, ki izdeluje reaktorje. ZDA so velikanska dežela s pestro sceno, pretirano porabo elektrike, na robu zmogljivosti in polna protislovij. Nedaleč od New Yorka so enajst let graditi JE, ki ji je predračunska cena narasla od 300.000 na 5.5 milijona dolarjev. Newyorška občina ji iz varnostnih razlogov ni dovolila obratovanja, federalna vlada pa ne dovoli, da bi jo demontirali. Zato so jo delničarji prodali državi za en dolar, v zameno za dohodke iz podražitev električnega toka. Ker je bilo podobnih zgodb na ducate, je kapital zaCel bežati iz energetike. Potem je vlada prepovedala valiti prekoračitve predračunov za gradnjo na potrošnike, kar je praktično zaustavilo sleherno količkaj tvegano energetsko novogradnjo. Povrhu vsega so na silo zaprli vse večje in starejše termoelektrarne - onesnaževalce zraka. Stiska je zato vse večja. Leta 1989 je na širšem območju Floride prav na božični veCer preprosto zmanjkalo toka in družine so praznovale ob svečah. Res je, da 115 jedrskih reaktorjev proizvede v ZDA še vedno 20 odstotkov elektrike, vendar je kopica napol dokončanih objektov zaradi predpisov in javnega mnenja zastala. Načrtovalci že zdaj slutijo, da je nov krog investicij v energijo neizogiben in na njihovih mizah so pripravljene nove jedrske tehnološke rešitve, ki so varnejše od sedanjih. Poglejmo nekaj primerov. V Argon-ne National Laboratory so pred oCmi mednarodno izbranih strokovnjakov izvedli takle preskus: v reaktorju je na dano znamenje (zanalašč) zmanjkalo toka in odpovedalo je vse, od hlajenja sredica do varnostnih sistemov. Kazalci temperature so se dvigali tako hitro kot lasje na glavah opazovalcev. Ko se je razlegel močan pok, jih je skoraj odneslov s stolov. Razletel se je varnostni ventil v (izvenjedrskem) hladilnem krogu. Gez nekaj minut pa je temperatura zaCela padati sama od sebe. Posebna vrsta goriva, zlita iz urana, plutonija in cirkonija je na vročini ekspandirala in dopustila nevtronom pobeg, tako da se je verižna reakcija samodejno zaustavila, brez kakršnekoli pomoči operaterjev ali varnostnih med napovedjo in tistim, kar zares slišijo. Raziskovalca sta nevronsko mrežo »učila« z desetimi pogostimi glagoli, od katerih je bilo osem nepravilnih. Po daljšem treningu -vsako od besed so mreži pokazali veC desetkrat - je zmogel nevronski sistem precej natančno predvideti preteklo obliko glagola. V enem od testov je mreža pravilno napovedala preteklik dvetih desetin 86 redkeje uporabljanih pravilnih in nepravilnih glagolov. Predvsem slednji predstavljajo resen izziv teoriji Chomskega, Ce vemo, da nevronska mreža nima izrecnih pravil in da obravnava pravilne in nepravilne glagole enakovredno. Zanimivo je, da dela nevronska mreža v začetku podobne napake kot ljudje. Iz besede »go« naredi »goed« namesto »went«, Čeprav je pred tem nekoč že pravilno odgovorila. Tako se pogosto motijo otroci med tretjim in osmim letom starosti. Spodrsljaji postajajo vse redkejši, ko mrežo učimo z veC glagoli. Kljub očitni uspešnosti se vsi ne strinjajo, da je pri pretvarjanju iz sedanjika v preteklik zares mogoče shajati povsem brez pravil. Nekateri predlagajo hibridni model, ki z nevronskim sistemom obravnava le nepravilne glagole, pravilne pa z znanim pravilom končnice »-ed«. Prvi razlog za to je pomen besed, ki ga Ru-melhartova in McClelando-va mreža ne upošteva, drugi pa dejstvo, da ljudje ne obravnavamo pravilnih in nepravilnih glagolov enako. Pri nepravilnih glagolih sestavimo preteklo obliko tem hitreje, Cim pogostejša je ta beseda v jeziku; pri pravilnih glagolih te razlike ni.Kone-kcionisti pa gredo z nevronskimi mrežami dlje. Kalifornijskim raziskovalcem se je posrečilo sestaviti mrežo, ki deluje neprenehoma in se lahko nauCi osnovne skladnje. Ta sistem je po daljšem učenju sposoben napovedati vrsto besede, ki sledi delu stavka. Presenetljiva pa je bila analiza vzorcev dejavnosti mreže. Pokazalo se je, da so se izoblikovale skupine, ki so ustrezale glagolom, samostalnikom, predlogom itd. Se veC: tudi glagoli so se delili na prehodne in neprehodne. Se vedno ni mogoCe reci, kako se lahko iz omejenih jezikovnih pravil, ki so jih otroci deležni, razvije popolna in pravilna slovnica. Iz primerov je mogoče sklepati, da jezikovno znanje otrok morda izhaja samo iz statističnih podatkov o soodvisnosti besed, in ne iz prirojenih pravil. Razprava med chomskisti in tistimi, ki verjamejo v nevronske mreže, se šele razvija. Gotovo se bo še razmahnila, ko bodo zaceli eksperimentirati z bolj zamotanimi in stvarnejšimi mrežami. Že zdaj pa morajo jezikoslovci na podlagi izsledkov konekcionizma ponovno pretehtati svoje predstave o tem, kako se naučimo jezika. (Prired. A. M.) 11 ^ sistemov. Podobno varnost zagotavlja gorivo v drobnih zrnih preoblečenih s silicijevim karbidom, namenjeno reaktorjem hlajenih s plinastim helijem. Zrna se ne morejo staliti niti na naj višjih temperaturah, ki bi jih dosegla sredica, Ce bi plinsko hlajenje odpovedalo. VVestinghousov novi AP600 (Advanced Passive 600 megavvatt reactor) je poensotavljena verzija takega, ki teCe pri nas v Krškem. Obratuje pri za polovico nižji temperaturi, terja pol manj betona, 80 odstotkov manj električnih napeljav, pol manj cevi in ventilov. Varnejši je kot prejšnji, »kot bi vozil avto s polovično hitrostjo«, pravi prvi načrtovalec H. W. Brusci. »Ce pride do zapletov, greš lahko domov na kosilo, malo zadremlješ in se nato vrneš, da težavo v miru odpraviš.« Načrtujejo še druge poenostavitve od nadomestnih hladilnih siste- mov, ki namesto pokvarljivih Črpalk izkoriščajo prosti padec vode ali naravno kroženje vročega zraka, do reaktorjev, ki bi kurili odpadno jedrsko gorivo ali ga generirali več, kot ga porabijo. Kljub temu, da si borci za okolje ne zatiskajo oCi pred jasnim napredkom reaktorske tehnike, ta sama nikakor ni odločilna. Celo ekonomska naCela se morajo pogosto umikati psihosocialnemu ozadju v javnosti, nacionalno-obram-bnim vidikom, elementom političnega prestiža pa tudi naravnim danostim. Vsaka dežela nima pogojev, kot na primer Kalifornija, kjer so lahko zaprli jedrsko elektrarno Rancho Sečo zaradi predragega vzdrževanja in kar Četrtino elektrike pridobivajo iz obnovljivih virov tekočih in teotermal-nih voda, vetrnih farm, sončnih kolektorjev in biomase. Preostala Amerika mora za sedaj še varčeva- ti, načrtovati in kupovati električno energijo v Kanadi. Vsaka dežela razmišlja o zase najprikladnejših rešitvah, pri Čemer cena ni vedno najpomembnejša. Povsod ima prednost okolje in klasičnim termoele-kramem na premog je očitno odklenkalo. Najbližja rešitev so cenene plinske elektrarne z dragim pogonom. V prihodnjem desetletju bomo najbrž priča razcvetu elektrarn, ki bodo kurile snažno z utekočinjenim ali uplinjenim premogom. Zelo verjetno se bodo vrnile tudi jedrske elektrarne v novih, privlačnejših preoblekah. Vse to pa ne bo moglo ustreči porabi, ki se nezadržno in trajno povečuje za 2.5 odstotkov letno. Izraba atomske fuzije v komercialne namene je še tako daleC, da je edini racionalni odgovor na energetski izziv - varčevanje in spet varčevanje. ZGODBA 14 Nepovratnost pri upadanju napetosti Bojan Rauter Kosič Po nekajmesečnem spogledovanju s svetlobno vizijo, ki jo je Se zmeraj doživljal le v stanju globoke meditacije, je Psihologu naposled uspelo: dognal je konkretno obliko psihoterapevtske metode, s katero je lahko pričel trajno ukinjati nevrotično jedro svoje psihične strukture. S to tehniko se seveda ni mogel spreminjati nekako neposredno, paC pa je z njo zgolj vzpostavljal zunanje pogoje za delovanje nevrofizioloSkih procesov, v katerih je razpoznal edine možne mehanizme za ozdravitev duševnosti, ki jih je narava podarila Človeku. S svojo zavestjo in voljo je bil takorekoC kvečjemu njihov sluga - in želel je biti dober, najboljši možen sluga ‘tega svojega daru. Kljub temu, da je svetlobno vizijo doživel že velikokrat, pa Se zmeraj ni ničesar vedel o njenem izvoru. Resda je pogostokrat špekuliral o tem, vendar je bil Psiholog praktik in ni rad mistifici-ral, Čeprav mu je zelo godilo, da je deležen tako Čudovitega darila. Delno pa se je izogibal razmišljanju o viziji tudi zaradi bojazni, da bo v primeru, Ce bo o njej preveč intelektualiziral, pričela bledeti ali se ga celo »izogibati«. Zato je Se naprej najraje verjel, da prihaja iz njegove podzavesti, za katero je menil, da poleg negativnih usedlin preteklosti vsebuje tudi višje, modrejše funkcije duševnosti. Najvažnejše pa mu je kajpak bilo to, da se vizija sploh pojavlja in da obvlada postopek njenega priklica ter jo zna koristno izrabiti. Upal je, da bo tako Se naprej. Sicer pa, ni hotel izgubljati preveč Časa z brezplodnim razmišljanjem, kajti pred njim je bila zanimiva in po teoretičnih napovedih nadvse obetavna praktična pot. Ze po nekaj dnevih praktičnega truda je Psiholog moral priznati, da njegova nova terapija ni ravno prijetna, Čeprav je po svoji sestavi in poteku precej enostavna. Moral je namreč sočasno skrbeti za Številne stvari: obujati psihične vsebine, in sicer prav tiste, ki se jih je dotlej izogibal in jih po-tlaceval s spontanimi obrambnimi mehanizmi ali z zavestnimi obrambnimi reakcijami; medtem, ko je podoživljal bojazni, nelagodje, agresijo, tesnobo, žalost in podobne negativne psihične vsebine, ki jih je zvečine moral obujati namerno, je moral vzdrževati v zavesti teoretično shemo terapevtskega procesa, s katero je razumeval kaj se dogaja in zakaj; povrh tega pa je moral voditi Se ustrezno mišično aktivnost ter ji določati pravilno obliko, intenziteto in Cas trajanja. Skratka, spočetka je bila njegova terapevtska praksa tolikanj naporna in izCrpujoCa, da je začutil do nje moCan odpor in se je je, Čeprav si je bil zadal nalogo, da jo bo izvajal vsak dan, pogostokrat izogibal in jo prelagal. Vendar pa se njegova vera v ustreznost take terapije zaradi tega ni omajala; nasprotno, Se ojačala se je, kajti pozitivne učinke njenega delovanja je zaznal že po prvih urah truda. Za prvo preizkušnjo si je namreč izbral problem, ki ga je mučil že odkar je pomnil: problem občutljivosti na hrup, ki so ga v poletnih mesecih v bližini njegovega doma povzročali hitri motorni Čolni in turistično rajanje globoko v noc. Po nekaj urah intenzivne prakse je postal do hrupa popolnoma ravnodušen; ni se mogel več vznemirjati, tudi Ce bi hotel. Jasno mu je bilo, da je ta rešitev trajna, kajti vedel je, da je negativni naboj tovrstnih, sicer povsem nevtralnih dmžljajev, upadel takorekoC povsem strukturalno, prav tako realno, kot je nekoč v njegovem ranem otroštvu nastal. Ze prvi uspeh je torej Psihologa prepričal, da je na pravi poti. In trenutno doživljanje psihičnih napetosti se mu ni zdela veC tako huda reC, kajti v njej je ugledal ceno, ki se bogato obrestuje. Sicer pa je nekje v kotičku svojega uma gojil misel, da podoživljanje neprijetnih občutij vendarle ni nujen pogoj nove terapije in da bo morda Cez Cas odkril prijetnejši način. Zato je pridno eksperimentiral in poglabljal teoretični pogled, s katerim naj bi izpopolnil in poenostavil terapevtsko prakso. To mu je naposled tudi uspelo, kajti že po nekaj mesecih je povsem izločil potrebo po obujanju travm in bolečin, ohranil je zgolj podoživljanje stimulusov, njihovih notranjih povzročiteljev. Skratka, po dobrem letu dni je Psiholog lahko naredil prvi resen pregled svojega dela. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je njegova nova psihoterapevtska tehnika resnično hvale vredna: zares je namreč delovala »globinsko« in zares je prinašala trajne, nepovratne pozitivne spremembe, ki so bile po svoji osnovi povsem realne, nevrofiziolo-ske narave. Bil je tudi prepričan, da je ta terapija izjemna v svetovnem merilu, kajti ko je ponovno pregledal nevrofiziološke osnove ostalih znanih terapevtskih in duhovnih tehnik, je znova ugotovil, da delujejo zgolj površinsko in kratkoročno, saj notranjih stimulusov, ki posamezniku povzročajo psihične napetosti, ne ukinjajo trajno, temveč jih zgolj dodatno potlaCujejo, ko pa tovrstna represija iz takega ali drugačnega razloga popusti, pa se znova privrejo na dan in preplavijo posameznika z mučnimi emocijami, zaradi Cesarjih mora znova nekako potlačiti. Psiholog pa je opazil pri sebi občuten in povsem nepovraten upad psihičnih napetosti, opazil pa je tudi, da se ne poslužuje niti približno toliko obrambnih mehanizmov, kot jih je bil prisiljen uporabljati nekoč -kar je bilo razumljivo, kajti ko si manj ogrožen, se tudi manj štitiš. Trenutek praktične potrditve nove terapevtske metode je bil za Psihologa hkrati trenutek velike odločitve: z objavo v znanstvenih in znanstveno-populamih publikacijah izpostaviti novo psihote-rapevstko metodo strokovni in laični presoji ter jo ponuditi v uporabo. A Se preden je Psiholog naredil prvo tovrstno potezo, si je premislil; ko je razmišljal o morebitnih negativnih stranskih učinkih take ponudbe, se je navdušil za drugačno, realnejšo idejo.. ŠPORT Sreda, 10. marca 1993 BALINANJE / 8. MEDNARODNI ZIMSKI TURNIR ZSŠDI MLADINSKA KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI Primorje zasluženo na najvišji stopnički Nastopilo je 13 četverk z obeh strani meje Bor in Kontovel dala »lekcijo« nasprotnikom Okrnjeni cicibonoši ponovno visoko poraženi - M. Borini 33 točk Posnetek z lanskega prvenstva (foto Davorin Križmančič) Zdravko Skupek Proseškemu Primorju je povsem zasluženo Sel 8. Zimski turnir, ki ga je v nedeljo priredila balinarska komisija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Na povabilo organizatorja se je udeležilo vseh trinajst Četverk z obeh strani meje, ki so merile moti v štirih skupinah v Domu pristaniških delavcev. Ko so ekipe stopile na balinarske steze, je bilo takoj razvidno, da bodo v ožji krog favoritov spadali večkratni zmagovalec Meblo iz Nove Gorice, Polet in Primorje. Že v uvodnem nastopu pa so za naj-večje presenečenje poskrbeli rumeno-rdeCi predstavniki Primorja, ki so z neoporečnim 11:2 spravili na kolena novogoriškega prvega favorita, Čeprav je po začetnih potezah izgledalo, da bodo Prosecani lahek plen Ferfoljeve družine, ki je tudi tokrat v tričetrtinski zasedbi sestavljala ekipo Mebla. Za lep podvig so z uvrstitvijo v polfinale poskrbeli tudi Repenči, ki so izločili ekipo Šampionke iz RenC. Prav njim pa bo nedeljsko polfinalno srečanje s Primorjem Se precej Časa ostalo v grenkem spominu, saj so Se dobrih de- set minut pred iztekom srečanja zasluženo vodili z navidez nedosegljivo prednostjo šestih točk (8:2). Ko je že vse izgledalo, da jim po predvsem odlični predstavi bližalca Suca mesto v velikem finalu ne more več uiti, pa so si ga po neverjetni taktični napaki zapravili v zadnjem lučaju. Primorje je namreč na najboljši naCin izkoristilo ponujeno priložnost in z doseženimi štirimi točki dohitelo in celo prehitelo poparjene Repence. Svoje pravo lice pa so konCni zmagovalci, ki so tokrat nasto- pili v postavi Tence, Skupek, Sibelia in Giral-di, pokazali predvsem v finalu, ko so z brezhibno predstavo z gladkim 11:2 dokaj zlahka spravili na kolena favorizirani Polet. IZIDI 8. ZIMSKEGA TURNIRJA Skupina 1: Kras -Zarja 11:1, Gaja - Gorica 11:1, Kras - Gaja 11:3. Napredoval je Kras. Skupina 2: Kraški dom - Mak 11:1, Renče -Mak 11:7, RenCe - Kraški dom 9:9. Napredoval je Kraški dom zaradi boljše razlike v točkah. Skupina 3: Primorje - Meblo 11:2, Meblo - Nabrežina 11:5, Nabrežina -Primorje 11:8. Napredovalo je Primorje zaradi boljše razlike v točkah. Skupina 4: Polet -Idrija 11:7, Sokol - Idrija 9:9, Polet - Sokol 11:0. Napredoval je Polet. Polfinale: Polet - Kras 8:6, Primorje - Kraški dom 10:9. Finale za 1. mesto: Primorje - Polet 11:2. Končna lestvica. 1. Primorje, 2. Polet, 3. Kraški dom, 4. Kras, 5. Renče, 6. Gaja, 7. Meblo, 8. Nabrežina, 9. Idrija, 10. Sokol, 11. Mak, 12. Gorica in Zarja. Matej Cingerla (z žogo) in David Umer sta zadovoljila,(foto Ferrari) Bor Radenska - In ter 1904 113:78 (59:40) BOR RADENSKA: Simonič 29 (1:1), Debeljuh 20 (1:2), Porporatti 14 (2:4), Giacomini 8, Samec 18, Vidali 1 (1:2), Bandi 2, Palmisano 2, Grbec 19 (1:1); trener Martini. PM: 6:10. SON: 19. 3T: Simonič 2, Debeljuh 1. Martinijevi varovanci niso imeli nobenih težav s skromnim nasprotnikom. Pri Interju ni bilo igralca, ki bi lahko spremenil enosmerni potek srečanja, saj so bili naši v vodstvu od prve minute dalje. Obenem se je razlika v koših stalno veCa-la. Borovci so redno zadevali v protinapadih, večkrat so tudi razpolagali z dodatnim napadom, ko so ulovili odbite žoge po zgrešenih metih. Peterka Grbec, Simonič, Debeljuh, Samec in Porporatti je bila za dva razreda boljša od nasprotnikov, ki so delno zadovoljili le v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju popolnoma popustili in trener Martini je na igrišču dalj časa pustil tudi vse rezervne igralce. (U.A.) Kontovel - Libertas 88:58 (42:24) KONTOVEL: Ban 4, Križmančič 3 (1:2), Gulič 19 (1:2), Milič 1 (1:2), Cingerla, Kralj, Hmeljak 6, Daneu 13 (3:5), Čeme 1 (1:2), Vodopivec 16 (4:7), Turk 25 (1:3); trener Furlan. PM: 12:23. SON: 20. »Z zelo učinkovito obrambo smo popolnoma strli vsak odpor igralcev Libertasa, ki nas niso niti za trenutek spravili v težave. Dovolj zgovoren je podatek, da nihče izmed nasprotnikov ni presegel meje desetih točk, njihov najnevarnejši posameznik, Maio-la pa se je moral zadovoljiti z 9 točkami.« je komentiral trener Konto-velove postave Luka Furlan, ki je še dodal:»Do konca manjkata le Se dve tekmi in občuti se tudi pomanjkanje motivacije. Zal smo že odrezani od boja za prva mesta, zanimivo pa bo v prihodnji tekmi preveriti naše sposobnosti z vodilnim Don Boscom, Čeprav bomo nastopili brez Daneva in Vodopivca, ki bosta na šolskem izletu, Don Bo-sco pa je »športno« zavrnil našo prošnjo za premestitev tekme. V zadnjem kolu bi se moral motivacijski koeficient povišati, saj se bomo skušali ekipi Sgt oddolžiti za presenetljivi poraz iz prvega dela, ko so nas premagali kar na naših tleh, Čeprav smo tako na papirju kot na lestvici krepko boljši od njih.« Glede tekme z Liberta-som lahko še dodamo, da so vsi dalj Časa igrali, ponovno najbolj učinkovit je bil Stefan Turk, spodbudno tudi za Člansko ekipo pa je zaigral Danjel Gulič. (VJ) Sgt - Cicibona Radenska 113:60 (46:28) CICIBONA: Filipčič 3 (1:2), Rudež 8, Križ-mancič 4 (2:4), Barini 33 (4:8), Umer 7 (1:3), Škabar 4 (2:3), Korošic 1 (1:2); trener Jogan. PM: 11:22. SON: 21. PON: Škabar (36), Rudež (37). 3T: B arini 1. Mladinci Cicibone so morali ponovno visoko poraženi zapustiti igriSCe, čeprav je končna razlika vsekakor prestroga in ne prikazuje realnega razmerja med ekipama. Cicibonaši so se ponovno predstavili močno okrnjeni, brez najnevarnejšega posameznika in glavnega pobudnika vseh napadalnih akcij ekipe Iztoka Bajca (bolan) ter playmakerja Rikija Puni-sa, ki je na Šolskem izletu in za nameček zaradi neznanih razlogov ponovno ni prišel Erik Bajc. Vsekakor so v prvem delu tekme naši zadovoljili (11:7 za domačo peterko v 5 minuti) in so se dokaj uspešno upirali očitni premoči igralcev Sgt, tako da je v 18 minuti znašal zaostanek »le« 14 točk (38:24). Od tedaj dalje pa so belozeleni krepko popustili, vrstile so se naivne napake, v napadu pa je vse slonelo na pobudah in iniciativi Massima Ba-rinija. Ko je tudi on popustil, se je za našo postavo pričela prava kalvarija, ki se je postopoma stopnjevala do konca tekme, domačini pa so veselo in sproščeno polnili koš ter v zadnjih sedmih minutah skoraj podvojili prednost (od +33 na +57). Tokrat je vsaj delno zadovoljil le David Umer. (VJ) NOVICE Jadranov turnir amaterjev Pred kratkim se je zaCel že 3. Jadranov košarkarski turnir za amaterje, to je za 'neregistrirane igralce. Nastopa pet ekip: Bani (prvič), Cicibor, Dolina, Opčine in Sežana. IZIDA 1. KOLA Sežana - Dolina 105:80 (57:33) SEŽANA: Brezec 12, Mervič 11, Popovič 19, Meden 30, Žiberna 33. DOLINA: D. Salvi 2, B. Salvi 22, Ferluga 14, Braico 16, Pegan 9, Kneipp 8, Canciani 9. Bani - Cicibor 71:68 (32:29} BANI: Castelli 14, Kocman 30, Ferluga 8, Husu 2, Vidali 13, Bellafontana 4, Čeme. CICIBOR: Oblak, Mosetti 38, Merku 2, Plahuta, Pupulin 6, Circo, Sermone 2, Scher 2, Berdon 9, Pantič, Pardini, Zugna 9. DREVI ob 21.00 v Dolini: Dolina - Cicibor. Obvestila JADRALNI KLUB CUPA vabi elane na 21. REDNI OBČNI ZBOR društva, ki bo v petek, 12. marca, ob 20,uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno-rekreacijskem centru v Vižovljah (cesta za Cerovlje). Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. poročila predsednika in odbornikov, 3. pozdravi gostov, 4. razprava, 5. razrešnica odboru, 6. izvolitev novega odbora, 7. razno. PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA in SK DEVIN vabita v nedeljo, 14. marca na zimski vzpon na Snežnik. Odhod iz Bazovice izpred spomenika padlim ob 7. uri. Za informacije tel. 226283 - Stopar in 200236 - Skerk. ROKOMET - C LIGA / NEODLOČENO S COLETTIJEM Kraševke bi tokrat zaslužile zmago Do konca povratnega dela še eno kolo Kras - Coletti 15:15 (10:5) KRAS: Bizjak, Calzi, D. Ferluga 4, V. Ferluga, Kermec, Jagodic 8, Ukmar, N. Bizjak 3, Citter, Frasinelli, Volpi. Krasovim rokometašicam je končno uspelo osvojiti prvo točko v letošnjem prvenstvu ženske rokometne C lige. Njihov tokratni nasprotnik v zgoniški telovadnici je bila ekipa Colettija iz Trevisa, ki zaseda 4. mesto na lestvici. Kljub temu pa so naše rokometašice zaigrale zelo dobro in so one tiste, ki jim je lahko žal za izgubljeno drugo točko. Prvi polčas se je namreč iztekel popolnoma enosmerno v korist Kraševk, ki so z dobro igro v obrambi, s prestreženimi žogami hitre Bizjakove in z uspešnimi napadi takoj visoko povedle. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 10:5. Toda očitno je, da Krasovke ne znajo ohraniti niti tako visokega vodstav. Trener Žiberna je sicer z navodili med polčasom skušal igralke pomiriti, vendar se je kasneje vse izteklo v korist gostij, ki so uspele nadoknaditi zaostanek. Nasprotnice so začele drugi polčas zelo agresivno in nervozno. Toda po 2* minutah igre v drugem delu so nasprotnice dohitele Krasovke. Pri tem jim je pomagala izkušenost in večja zbranost. V obrambi so z ostrim pokrivanjem tudi uspele omejiti prodore Ferlugove. Dve minuti pred koncem igre so ime- le naše žogo v rokah in jo obdržale do zadnjega žvižga, vendar jim zadetka ni uspelo doseči in so tako ostale brez zmage, ki bi bila povsem zaslužena. Vendar pa so z igro povsem zadovoljile, posebej pa je treba pohvaliti predvsem vratarko Bizjakovo, ki je branila zelo dobro in v prvem polčasu dobila le pet golov. Zadnjo tekmo povratnega dela prvenstva bodo rokometašice Krasa odigrale v gosteh v soboto, 13. t.m., ob 18.uri v Fregogni. Potem pa jih Čaka še osem tekem, Sele nato pa bno znan dokončni vrstni red v C ligi. Na teh tekmah se bodo srečale ekipe, ki so zasedle zadnja mesta v obeh skupinah. (Vesna) Primorska za ne: drevi dve srečanji V 11. kolu Pri-moske košarkarske lige za elane bosta drevi dve tekmi. Srečanje tega kola med novogoriško Iskro in sežanskim Kraškim zidarjem so že igrali, zmagali pa so Sežanci s 101:88. Drevi ob 20.30 bo v telovadnici doma Ervatti pri BrišCikih slovenski derbi D ligašev Kontovela in Bora Radenska. Tako v prvenstvu kot v tej ligi so obakrat slavili Kontovelci. V tržaški športni palači pa bo drevi ob 21. uri tekma med Jadranom TKB in Italmonfal-conom. NOGOMET / NEPRIČAKOVANA PORAZA OBEH VODILNIH V PRVENSTVU NAJMLAJŠIH NA GORIŠKEM Mladost kljub porazu še v vodstvu V petem kolu povratnega dela prvenstva najmlajših sta bila na sporedu dva derbija, ki sta odločala o samem vrhu na prvenstveni razpredelnici. Obe srečanji sta se končali dokaj nepričakovano, saj sta bili v obeh poraženi moštvi, ki trenutno vodita na lestvici. Mladost (na sliki foto Križmančič) je klonila na Opčinah, Mos-sa pa je doživela poraz pri Insotini v Moram. V tem prvenstvu je to prvi poraz odlične Mosse, ki pa sodeč po rezultatih zadnjih kol doživlja precejšnjo krizo. Enako ali vsaj podobno bi lahko trdili tudi o Doberdobcih. Občutek imamo, da so se Kraševci nekako »ustrašili« vodilne vloge in podlegli psihičnemu pritisku, ki je v takih primerih neizbežen. V tem trenutku bi jim prav prišla kaka izredna zmaga, kar pa bo v naslednjem kolu izredno težko doseči, saj v Doberdob prihaja Isontina. V prvem delu prvenstva so se Doberdobci z gostovanja v Moraru vrnili z obema točkama. Takrat so zmagali z 1:0. Upati je torej, da bodo dobro igro ponovili in odnesli ugleden rezultat. Rezultati: S. Sergio - S. Marco 3:1, Opicina - Mladost 3:0, Lucinico - Aris 0:3, Corno - Monfalcone 2:3, Pro Romans - Gradese 1:1, Romana - Staranzano 0:2, Sanrocchese - Pieris 0:2, Isontina - Mossa 1:0; S. Marco - Corno 1:4 (4. kolo). Vrstni red: Mladost in Mossa 35, Opicina 34, Isontina 32, Monfalcone 29, Aris 22, Gradese 21, Corno 18, S. Sergio in Pieris 17, Lucinico in Pro Romans 15, S. Marco 12, Staranzano 11, Sanrocchese 4, Romana 1. Vili Prinčič foto Davorin Križmančič SMUČARSKI TEKI / NA PIANCAVALLU Na deželnem prvenstvu za »meščane« Mladina osvojila dve prvi mesti Mateja Bogateč David Bogateč Da bi se nekateri rolkarji kriške Mladine lahko razvili v odlične smučarske tekače, Ce le ne bi živeli tako daleč od zasneženih planot, je potrdilo tudi nedeljsko deželno prvenstvo za »meščane« v smučarskih tekih na Piancavallu. Pravico do nastopa so imeli tekmovalci društev s sedežem v občinah pod 500 m nadmorske višine. Kriterji je nekoliko Čuden, saj je omogočal med drugimi nastop tudi tekačem iz krajev, kakršni so Tablja, Paluzza in Svete Visarje, ki imajo z nižinami in mesti malo - skupnega. Prav zato pa je zmaga, ki sta jo v svojih kategorijah dosegla David in Mateja Bogateč, še toliko bolj spodbudna. Bogatčeva sta bila res brez tekmecev. David je med naraščajniki (1.1978 in 1979) razdaljo 5 km pokril v Času 23’27” in imel minuto prednosti pred drugouvrščenim, Mateja pa je med cici-bankami (letnika 82 in 83) v treh kilometrih zadala najboljši tekmici kar pet minut zaostanka, razdaljo pa je pretekla v 12’28”. Začetno ugotovitev potrjuje tudi rezultat, ki ga je pred nedavnim dosegel David na deželni fazi Dijaškega prvenstva v smučarskih tekih. Na tekmovanju za dijake 1. in 2. razredov višjih srednjih šol je v konkurenci vseh najboljših deželnih tekačev te sta- rosti brez posebne specifične priprave dosegel 10. mesto in se tako le za las ni uvrstil na državni finale, na katerem je pravico do nastopa imelo prvih 8 iz deželne faze. Kot nam je povedal Davidov oce in duša Mladininega rolkarskega odseka Boris Bogateč pa o kakšnem resnejšem angažiranju v smučarskih tekih kljub vsemu ne razmišljajo, ker bi bilo to preveč naporno. MogoCe se jim bo apetit znova povečal v soboto, ko bodo na Tržaškem prvenstvu v tej disciplini v Sappadi, na katerem računajo nastopiti z večjim številom svojih rolkarjev, prav gotovo segli po lepem Številu naslovov in medalj... ŠPORT Sreda, 10. marca 1993 KOŠARKA / KORAČEV POKAL Philipsu prvi finale Milančani včeraj slavili v Rimu - Pittis kar 31 točk Virtus - Philips 90:95 (40:36) VIRTUS RIM: Busca 8, Dell’ Agnello 12, To-lotti, Premier 9, Fan-tozzi 14, Rolle 1, Nic-colai 16, Radja 30, Stazzonelli, Croce, trener Casalini. PHILIPS MILAN: Djordjevič 29, Porta-luppi 5, Sambugaro, Pittis 31, Davis 10, Riva 18, Pessina 2, Baldi, Alberti, Mamoli, trener D’ Antoni. SODNIKA: Radič (Hrvatska) in Betancor (Španija). PM: Virtus 25:32, Philips 24:37. TRI TOČKE: Virtus 7:20 (Busca 1:3, Dell’ Agnello 1:3, Premeier 1:3, Fantozzi 2:3, Nic-colai 2:8), Phiolips 11:23 (Djordjevič 3:7, Portaluppi 0:3, Pittis 5:7, Riva 3:6). PON: Premier (35), Riva (38), Pittis (39). GLEDALCEV; 6.000. RIM - Milanski Philips je že včeraj v Rimu osvojil prvi finale Ko-račevega pokala in je tako tudi pred povratno tekmo, ki bo 18. t.m. v Milanu, nesporni favorit za osvojitev prestižnega pokala. Srečanje je bilo, kot je bilo sicer pričakovati, izredno izenačeno, borbeno in tudi dopadljivo. Glavna junaka sinočnje tekme, in to je bilo tudi pričakovati, sta bila Di-no Radja pri gostiteljih in Saša Djordjevič pri Philipsu, ki sta dosegla 30, oz. 29 točk. Boljši od njiju pa je bil Pittis, ki je dal kar 31 točk, pri tem pa kar 5 »bomb«. In tudi eden od ključev Philipisove zmage je bila prav večja točnost pri izvajanju metov za tri točke (11:23 za Milančane). Sicer pa je do odločilnega trenutka na tem srečanju prišlo v 33. min., ko je Philips v drugem polčasu prvič povedel (68:66), odtlej pa so imeli vselej rahlo prednost 4-6 točk. Z odličnim Djordjevičem so nato rahlo vodstvo tudi obdržali do konca srečanja, čeprav so jih skušali gostitelji zaustaviti s taktičnimi osebnimi napakami. Milančani pa so bili pri izvajanju prostih metov zelo prisebni in zasluženo zmagali. Gostitelji so imeli priložnost prav ob koncu , da izenačijo, toda ni jim uspelo. Cez teden dni v Milanu se torej Philipsu ponuja izredna priložnost za veliko slavje v tem pokalu. Na sporedu bo namreč povratni finale, na katerem je Philips nesporen favorit. NOGOMET / POLFINALE ITALIJANSKEGA POKALA Torricelli odnesel zmago Torinu Roma - Milan Torino - Juventus 1:1 (0:0) STRELCI: v 49. min. R. Baggio (llm), 78. min. Poggi TORINO: Marchegiani, Bruno, Sergio (Poggi), Mus-si, Annoni, Fusi, Sordo, Venturin, Aguilera, Scifo, Casagrande. JUVENTUS: Peruzzi, Torricelli, De Marchi, D. Baggio, Carrera, Julio Cesar, Conte (Galia), Platt, Vialli, R. Baggio, Di Canio (Maroc-chi). Sodnik: Nicchi iz Arezza. Gledalcev: 50.000. TURIN - Prva polfinalna tekma med Torinom in Ju-ventusom se je končala brez zmagovalca, čeprav bi v mestnem derbiju zmago bolj zaslužili igralci Torina. Ti so imeli več od igre, več priložnosti, Juventus pa se lahko zahvali predvsem branilcu Torricelliju, ki je dvakrat na gol črti preprečil zanesljiv zadetek. V prvem polčasu je bil Torino najbližji golu v 18. minuti, ko je Casagrande streljal z glavo, Carrera je spremenil smer žogi, zanesljivi zadetek pa je na golovi črti preprečil Juventusov branilec Torricelli. Ze na začetku 2. polčasa pa je Juve povedel iz 11-metrovke. De Marchi je prodrl v kazenski prostor, kjer ga je podrl Sergio, Roberto Baggio pa je bil zanesljiv izvajalec. V nadaljevanju je imel Torino premoč, izenačujoči gol pa je 12 minut pred koncem z lepim volleyem dosegel mladi Poggi. Igra oslabljene Rome bo danes v veliki meri odvisna od navdiha Gianninija (AP) RIM - Na olimpisjkem stadionu v Rimu bo drevi ob 20.30 (neposredni prenos po Italia 1) na sporedu še druga polfinalna tekma za italijanski pokal med Romo in Milanom. V boljšem položaju je Milan, ki sicer zaradi poškodb ne more računati na deset svojih nogometašev, pa vendar bo lahko kljub temu sestavil odlično enajsterico. Težave s sestavo ekipe ima tudi Roma, kjer pa se ne ve, če bodo lahko sploh napolnili rezervno klop. Zaradi diskvalifikacije namreč ne bosta igrala Carnevale in Mihajlovič, zaradi poškodbe in bolezni pa ne bo Garzye in Rizzitellija. Rimljani napovedujejo, da bodo oni tisti, ki bodo letos prvi premagali nepremagljivi Milan. Zapleti s tekmo Italija Estonija vTrstu Težave s TV TRST - Po programu italijanske nogometne zveze bi morala italijanska reprezentanca odigrati kvalifikacij sko srečanje za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v ZDA proti Estoniji odigrati na novem stadionu Nereo Roc-co v Trstu 14. aprila. Toda po mnenju nekaterih bi Trst lahko izgubil to tekmo, ker stadion, na katerem je prostora za 33 tisoč gledalcev, ni primerno opremljen za neposredne televizijske prenose. Na to je opozorilo Združenje športnih novinarjev Furla-nije-Julijske krajine, ki trdi, da je na te pomanjkljivosti opozorilo še pred uradno otvoritvijo (18. oktobra lani) novega nogometnega stadiona. Glavna pomanjkljivost zadeva ustrezna mesta, na katera bi postavili televizijske kamere, pa tudi postavitev kabin na tribuni za tisk je taka, da radijskim in televizijskim reporterjem onemogoča spremljanje igre po celem igrišču. MOTOCIKLIZEM / SVETOVNO IN EVROPSKO PRVENSTVO Konec meseca na startu tudi motociklisti LONDON - Mednarodna motociklistična zveza je objavila koledar letošnjih dirk v cestno-hitrostnem motociklizmu za svetovno in evropsko prvenstvo. Čeprav so organizatorji in datumi prireditev že znani, Pa še ni povsem gotovo, ali jih bodo vsi tudi izpeljali. Vprašljiva je že prva dirka za evropsko prvenstvo, ki je napovedana za 17. april v Kirkistovv-mi na Irskem, na njej pa naj bi nastopil tudi slovenski prvak v razredu do 125 ccm Gregor Goreč (AMD Kamnik, moštvo Color). Irci namreč še niso dokončno sporočili, ali bodo dirko priredili ali ne. Koledar dirk za evropsko prvenstvo v razre- dih 125 ccm, 250 ccm in za prikoličarje ima na programu osem dirk: 17. aprila v Kirkistovvnu (Irska), 25. aprila v Drands Hatchu (Velika Britanija), 23. maja na Salz-burgingu (Avstrija), 6. junija v Assenu (Nizio-zemska), 27. junija v Pauu (Francija), 11. julija na Grobniku- Reki (Hrvaška), 15. avgusta v Mostu (Češka) in 3. oktobra v Misanu ali Monzi (Italija). Precej pester je tudi razpored dirk za svetovno prvenstvo v razredu superbike in evropsko prvenstvo v razredu su-persport 600: na dirkah svetovnega prvenstva v razredu superbike, ki jih bodo priredili v Evropi, bodo izvedli tudi evropsko prvenstvo za razred supersport 600. Za SP v razredu superbike je predvidenih 14 dirk, za evropsko prvenstvo v razredu supersport 600 pa 10 dirk, in sicer: 9. aprila v Brands Hatchu (Velika Britanija), 9. maja v Hockenheimu (Nemčija), 30. maja v Albacetu (Španija), 13. junija v Estorilu (Portugalska), 27. junija v Misanu (Italija), 11. julija v Zeltwe-gu (Avstrija), 18. julija v Brnu (Češka), 8. avgusta v Anderstropu (Belgija), 22. avgusta v Pasir Gud-nagu (Malezija samo za kategorijo superbike), 29. avgusta je na vrsti Sugo (Japonska - samo za superbike), 12. septembra Assen (Nizozemska), 26. septembra Monza (Italija), 3. okto- John Kocinski je lani vozil na yamahi v razredu 500 ccm bra Donington Park (Velika Britanija) in 24. oktobra Mexico (Mehika). Na dirkah za evropsko prvenstvo bodo poleg Gregorja Gorca nastopili še Brane Rokavec (AMD Trebnje, moštvo Color) v razredu supersport 600, Igor Jerman, Alberto Zenic (oba AMD Domžale) v razredu do 125 ccm, ter prikoličarji Remše -Kreč (AMD Domžale) in Ribar - Tomič (AMD Velenje). Na dirkah za svetovno prvenstvo slovenski tekmovalci ne bodo sodelovali, saj so stroški na teh tekmovanjih previsoki. Za svetovno prvenstvo v razredih 125, 250 in 500 ccm ter razredu prikolic je letos napovedanih 15 dirk, predvidena pa sta tudi dva rezervna termina. Prva dirka bo na sporedu 28. marca v Eastern Creeku (Avstralija), sledile pa bodo dirke 4. aprila v Shah Alamu (Malezija), 18. aprila v Suzuki (Japonska), 2. maja v Jerezu (Španija), 16. maja na Salzburgringu (Avstrija), 30. maj je rezervni termin, 13. junija v Hockenheimu (Nemčija -tudi tekma priko-ličarjev), 27. junija v As-snu (Nizozemska - tudi za prikolice), 4. julija v Catalunyi (Španija), 18. julija v Mugellu (San Marino), 1. avgusta v Donington Parku (Velika Britanija - tudi za prikolice), 15. avgust je rezervni termin, 5. septembra v Misanu (Italija - tudi za prikolice), 12. septembra v Laguni Rici (ZDA - Ohio) in 3. oktobra v Kyalamiju v Južnoafriški republiki. NOGOMET / TUJA PRVENSTVA S prepričljivo zmago Bayem bližji naslovu V Španiji na vrhu dvojica »velikanov« V angleškem prvenstvu so v glavnem odigrali vsa zaostala srečanja (AP) MUENCHEN - V vzdušju Oktoberfesta je Bayern opravil menda odločilni korak k osvojitvi naslova prvaka. Na nabito polnem 01ympia stadionu so Bavarci tesno a zasluženo premagali drugouvrščeni Eintracht ter tako povečali prednost na 3 točke. Najtežji gol sezone je dosegel dobri znanec italijanskega nogometa Lothar Matthaus. Presenečenje prvega dela Karlsruhe ni nudil Wer-derju nobenega odpora, tako da je zmaga s 3:0 morda še premajhno plačilo za belo-zelene. Po zimskem premoru igra še naprej slabo Borussia Dortmund, ki je s slabim Uerdingnom obračunala z goloma starega lisjaka Milla. Besedo velja potrošiti tudi za Stuttgart. Lanski prvak je z novim porazom "utrdil” mesto na sredini lestvice, kar seveda ne odgovarja ne predprvenstvenim napovedim, ne ambicijam kluba. Katastrofalni začetek spomladanskega dela je načel temelje stolčka tre- Dimitrij Križman nerja Dauma. Vrstni red: Bayern 31, Eintracht in VVerder 28, Borussia Dortmund 26. Medtem se v Španiji veča dolg Real Madrida do sodnikov. Tokrat je domnevni delilec pravice primerno podaljšal tekmo belih v Valencii po odločilnem in neregularnem golu Zamorana pa pri priči odžvižgal konec. Brez politične pomoči je v Albaceteju slavila Barcelona. Letos prerojeni Beguiristan je dosegel oba gola in postal najučinkovitejši domači strelec s trinajstimi zadetki. Katalonci so preteklo sredo v zaostali tekmi premagali tudi Ovie-do, tako da je na prvem mestu spet večna dvojica. La Coruna je namreč po dolgi seriji prepričljivih iger le remizirala proti Tenerifeju. Ze naslednji teden pa bo gostovala na Nou Čampu pri Barceloni. Kolo je minilo tudi v znamenju baskov- skih moštev. Atletic Bilbao se je z zmago spet polnopravno vključil v boj za mesto za pokal UEFA. Vrstni red: Real Madrid in Barcelona 38, De-portivo La Coruna 37. V Angliji so odigrali večji del zaostalih tekem, tako da je lestvica po dolgem času skoraj popolna. Manchester United je Liverpool potisnil na rob prepada, ki vodi v drugo ligo, sam pa se je povzpel na prvo mesto. Polno število odigranih srečanj ima končno tudi Norwi-ch, ki pa je svoje šanse zaigral z remijem in porazom. Lepo priložnost je zapravil tudi Coventry, ki je doma pustil vse tri točke Evertonu. Serijo zmag nadaljuje Queens Park Rangers, zlasti pa preseneča visok poraz Tottenhama. Hotspursi so namreč s sramotnim 6:0 izgubili s šibkim Sheffield Unitedom. Vrstni red: Manchester United 60, Astonvilla 59, Nonvich 53. 19 NOVICE Kohl Voglsov svetovalec BONN - Selektor nemške nogometne reprezentance Berti Vogts je izdal skrivnost, zakaj je nemška reprezentanca tako dobra. »V najtežjih trenutkih imam posebnega svetovalca. To je nihče drug kot kancler Helmut Kohl,« je dejal popularni Berti. Kohl je bil v mladosti precej dober športnik, zdaj pa ga najbolj navdušuje nogomet. Vojna med hoteliriji zaradi dvoboja Bowe - Holyfield LAS VEGAS - Svetovna prestolnica hazarda je zaradi svojih velikih hotelov z igralnicami že pred časom postala tudi ameriška prestolnica boksa. Zdaj pa je v njej izbruhnila »vojna« med lastnikoma hotelov Mirage in Caesars Palače. Vzrok je v tem, da si oba želita zagotoviti dvoboj za svetovni naslov med Riddickom Bovveom in Evanderjem Holyfiel-dom. Menedžerji Riddicka Bovvea so najavili, da bo dvoboj v dvorani Caesars Palacea, kar pa je povzročilo pravi revolt upraviteljev Miragea. Ti so na sodišču zahtevali odškodnino v višini 3 milijonov dolarjev zaradi moralne in materialne škode. Vodstvo Caesarsa obtožujejo, da je vedelo, da ima Mirage zakupljene pravice za naslednje dvoboje svetovnega prvaka Bovvea, vendar je kljub temu z njim sklenilo dogovor. Ekipi Once tretja etapa na dirki Pariz-Nica PARIZ - Španska ekipa Once je včeraj zmagala v tretji etapi kolesarske dirke Pariz - Nica. 33 sekund za zmagovalci so na cilj prišli kolesarji francoske ekipe Gan, tretja pa je bila Castorama z zaostankom dobre minute. Etapo so vozili na kronometer, dolga pa je bila 33 km in je veljala za ekipe. Švicar Zuel-le, ki vozi za ekipo Once, je ohranil vodstvo v skupni uivrstitvi. Na drugem mestu je Nizozemec Erik Breukink, ki za Švicarjem zaostaja za 1 sekundo. Danes 1. etapa od "firenškega do Jadranskega morja OSTIA - V Ostii se bo danes s 189 km dolgo etapo do Fiuggi Terme začela že 28. kolesarska dirka od Tiranskega do Jadranskega morja. Na sporedu bo osem etap v skupni dolžini 1443 kilometrov, končala pa se bo 17. marca v San Benedettu del Tronto. V italijanskem taboru največ pričakujejo od prvega neposrednega spopada med Giannijem Bu-gnom in Claudiom Capuccijem, ki pa najbrž ne bosta med zmagovalci. Več možnosti na tej letos precej zahtevni dirki s snegom na apanenskih prelazih imajo Sorensen, Theunisse, Rooks, Van Hooj-donck, Vanderaerden. Bugnu in Chiapucciju bo ta dirka služila predvsem kot priprava na dirko Milan - Sanremo, ki bo na sporedu 20. marca. V vodstvu Kasparov in Karpov LJNARES - Na šahovskem turnirju v španskem Li-naresu so v 8. kolu dosegli naslednje rezultate: Sirov (Latvija) - Ivančuk (Ukrajina) remi, Ljubojevič (ZRJ) - Karpov (Rusija) 0:1, Kasparov (Rusija) -Anand (Indija) 1:0, Jusupov (Rusija) - Beljavski (Ukrajina) remi, Kramnik (Rusija) - Timman (Nizozemska) prekinjeno, Barejev (Rusija) - Šalov (Španija) prekinjeno, Kamsky (ZDA) - Gelfand (Belorusija) prekinjeno. Vrstni red: 1. Kasparov in Karpov (oba Rusija) po 6, 5 točke, 3. Anand (Indija) 6, Sirov (Latvija) 5,5, Beljavski (Ukrajina) 4, 5. Princesa Ana je odstopila LONDON - Britanska princesa Ana, ki je bila sedem let predsednica Mednarodne konjeniške federacije (FBI), se je odločila, da bo odstopila s tega uglednega položaja. Odločitev o odstopu naj bi sprejela iz osebnih razlogov, je dejal direktor Angleške konjeniške zveze Malcolm VVallace in dodal, da se je njen čas iztekel, saj so se spremenile tudi druge okoliščine. Princesa, ki je še vedno članica Mednarodnega olimpijskega komiteja in predsednica Britanskega olimpijskega komiteja, se je drugič poročila decembra lani. (Reuter) V Lillehammerju pričakujejo legendami parTorvill/Dean PRAGA - Britanski par v drsanju na ledu Jayne Torvill in Christopher Dean, ki je zmagal na olimpijskih igrah v Sarjevu leta 1984, bo verjetno nastopil na olimpijskih igrah prihodnje leto v Lillehammerju, je povedal Lavvrence Demmy, član ISU. O tem se hodo dokončno odločili junija v VVurzburgu v Nemčiji. (Reuter) Ramon Diaz na Japonsko za 3 milijarde lir BUENOS AIRES - Argentinski nogometaš Ramon Diaz (32 let) je izrazil željo, da bi igral na Japonskem v klubu Vokohama Marinos, ki ga gmotno podpira Nissan. Za dvoletno pogodbo bo Diaz prejel 3 milijarde lir. Argentinski klub River Plate je za ta prestop že dal svoje privoljenje. Newcastle kupil dva igralca LONDON - Nevvcastle United je porabil več kot milijon funtov za nakup dveh nogometašev, ki naj bi okrepila moštvo. Vodilno moštvo prve lige je za igralca na sredini igrišča, Scotta Sellarsa (dosedaj Leeds), porabila 700.000 funtov, za branilca Marka Robinsona (dosedaj Bamsley) pa 450.000 funtov. Prvič naj bi nastopila danes proti Charltonu. Menedžer Kevin Keegan je o nakupu povedal: “ V pravem trenutku smo kupili potrebna igralca, kar dokazuje trdnost naše namere, da se uvrstimo v ligo premier.” (Reuter) Bonnie Blair najboljša amaterska športnica ZDA INDIANAPOLIS - Bonnie Blair je kot druga hitrostna drsalka v zgodovini dobila nagrado Jamesa E. Sullivana, ki jo podeljujejo najboljši amaterski športnici ZDA. Blairova je trenutno na Nizozemskem in se ni udeležila podelitve, tokrat že 63. po vrsti. V njenem imenu sta nagrado sprejela mati Eleanor in sestra Angela. Doslej je med hitrostnimi drsalci Sullivanovo priznanje dobil le še petkratni olimpijski zmagovalec leta 1980, Erič Heiden. (Reuter) KULTURNI DOGODKI Sreda, 10. marca 1993 LIKOVNOST / V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE GLEDALIŠČE / SKUPINA DELLA ROCCA V CRISTALLU Zaključuje se niz razstav mlajših tržaških umetnikov Po kiparju Davidu Škerlju razstavlja slikar Claudio Buranello Nemogoči intervjuji duhoviti tudi v teatru Lahkotno in zabavno gledališka postavitev intervjujev zamišljenih za radio je navdušila tudi tržaško občinstvo Sergu Cesar V ciklu razstav mlajših tržaških ustvarjalcev skupine Interaktivna Zveza (Associati Interat-tivi) v galeriji Tržaške knjigarne sta zaključila niz, po slikarju in fotografu, še kipar in slikar. Heterogenost članov te skupine prihaja vse bolj do izraza in misel, izrečena ob prvi razstavi, da je to»grupa ustvarjalcev, ki človeško čutijo nekaj skupnega... važno je le, da se držijo in nastopajo skupno«, se izkaže kot pravi atribut skupine. Najprej smo videli dela Davida Škerlja, kiparja, ki se izraža predvsem skozi male plastike. Niz črnih kipcev, uora-blja predvsem plastilin in kredo, nam daje sliko nekoliko stilno neenotnega niza. Saj nihajo njegova dela od fragmentarno klasičnih del, vendar z ironično obdelavo dodatnih posegov, preko ready-made izdelkov do nekaterih del, ki so na meji kiča. Vsa ta fantaz-magorična produkcija nosi seveda vpliv avtorjevega bivanja v New Yorku in srečanja z ameriško umetniško sceno, pogojeno večkrat od banalnih iskalcev talentov. V takem umetniškem ba-bilonu je verjetno težko ločiti pleve od semena in lahko pasti pod vpliv na zunaj zanimivih in avantgardnih smeri. Ce bi šlo samo za iskanje neke svojevrstne in svojske umetniške poti, bi bila neenotnost pač razumljiva, saj vsi umetniki iščejo svoje izrazne poti in ob takem iskanju so možne stranpoti; ni pa nam dano tu videti, da bi bila kaka pot bolj občutena, da bi lahko peljala do kaj več kot zanimivega stila. Edino črna barva kot enotni izbor veže dela med seboj, škoda le, da na sivi podlagi galerijskih sten ne pridejo dela do večje veljave, še posebej, ker gre tu za plastike manjših dimenzij. Na zadnji razstavi pa se nam predstavlja slikar Claudio Buranello. Kot ostali člani skupine se je tudi izpopolnjeval v tujini. Za razliko od Škerlja je Buranello študiral predvsem v Španiji, kjer je tudil učil. Vpliv španskega ambienta se v njegovih zadnjih delih tudi pozna v uporabi predvsem barvne lestvice, kjer prevladujejo topli mediteranski toni v kontrastu z zamolklo zemljo. Sicer pa je del njegovih slik pokrajinskega značaja, ostalo so nakazana ženska telesa, obdelana in pregnetena tako, da je le del, detalj, ki je izrisan; ostalo umetnik zabriše in pokrije v nove fantazijske oblike, kjer slikarjeva poteza niza splet črt, labirint spomina in občutkov. Iz katerih ali skuša ubežati ali pa se ugreza in potopi v labi-rint-žensko. Barvna lestvica je tu bolj temačna, nekako zemljena, nič veselega ni v njej, le oblike kontrastno dajejo slutiti mehkobo skozi nagibne konture telesnih oblin. Ekspresionistični nadih teh del pa veže te erotič- nomiselne pokrajine človeškega duha s stvarnimi pokrajinami, v katerih, kot rečeno, prevladuje barvna govorica. Kompozicija in vsebina sta poenostavljeni, da bi lažje izrazil skozi barvo svoja hotenja in impresije. Kontrast med žarkimi barvami neba in njegovih pojavov ter ravnim horizontom zemlje, za katero uporablja tudi snovni nanos, zamolklih lestvic je še pudarjen, kajti, da bi še bolj oživel barve, ki postanejo sve- tlikajoče, uporablja u-metnik kot podlago slike, namesto klasičnega platna ali lesa, aluminijev list. Tako nastali globoki, zabrisani lesk doseže učinek dodatne svetlobe, ki veje iz posamezne slike. Vsekakor zanimiva pobuda v tej galeriji, ki daje možnost občinstvu, da se seznani z novimi imeni tržaške likovne scene, kot tudi bližnjih dežel v duhu odprtega soočanja likovnih tendenc v današnjem času. Bojana Vatovec Lahkotni duh varieteja lebdi nad rafiniranim in elegantnim divertisse-mentom nemogočih intervjujev z velikimi osebnostmi iz preteklosti, ki ga v veliko zabavo občinstva v gledališču Cristallo prikazuje gledališka skupina Gruppo della Rocca iz Turina. Nemogoči intervjuji (Le interviste impossibili) je bil naslov izredno uspešne oddaje italijanske vsedržavne radijske postaje RAI v letu 1974. Vrsta pomembnih pisateljev od Edoarda Sangui-nettija do Umberta Eca je nastopila v vlogi novinarja v pogovoru, denimo, s Sokratom v ječi ali z Robespierrom pred giljotino. Seveda so sami poskrbeli tudi za odgovore. Radijski Nemogoči intervjuji so poželi nesluten uspeh, zato so jih na pobuda založnika Bompia-nija zbrali in objavili dve knjigi najbolj posrečenih intervjujev. Uspeh je spodbudil tudi televizijsko mrežo RAI, da je skušala prenesti na televizijske ekrane intervjuje, vendar se poskus ni obnesel. Skupina Gruppo della Rocca je izbrala gledališko najučinkovitejše intervjuje in ustvarila duhovito predstavo, v kateri se ironične in paradoksalne domislice izpopolnjeno prepletajo z literarno dovršenostjo in pogloblje- no izobraženostjo šestih izbranih avtorjev. Na odru, ki ga razsvetljuje snop raznobarvnih luči, stoji le osmerokoten, od znotraj osvetljen, steklen stolp, ki se vrti in odpira na različne načine in tako pričara različne raz- sežnosti nedoločenega onstranstva. V predstavi nastopajo le štirje igralci v elegantnih belih smokingih. Fiorenza Brogi v vlogi novinarja in Olivie-ro Corbetta, Michele Di Mauro in Bob Marchese kot intervjuvanci. Najprej se predstavi Sokrat Edoarda Sangui-nettija, ki novinarja spravi v zadrego s svojo majevtiko. Sledi mu dokaj sadistični Puccini Alberta Arbasina in njegov tekmec v opisovanju trpljenja nedolžnih - Ed-mondo De Amicis izpod peresa Giorgia Manganel-lija. Tacit Raffaela La Ca-prie se čudi, da so kri-stijani postali “človeški rod”. Utemeljitelj italijanske kulinarike Artusi Guida Ceronettija se druži z Robespierrom Carla Castellanete. Sanguinet-tijev Freud ne dovoli, da bi mu postavljali vprašanja, zlasti pa je razkačen turinski junak Pie-tro Micca, ki si ga je zamislil Umberto Eco, saj trdi, da s prekratko zaži-galno vrvico in slabim smodnikom kahko kdorkoli postane junak. Na koncu pa nastopi celo vsemogočni Bog Michela Ghislerija. Prijetna, inteligentna, zabavna in tu pa tam nezadržno smešna literarna igra, za katero gre zasluga tako avtorjem kot igralcem, ki se profesionalno izkažejo tudi v okvirnih varietejskih petih in plesnih točkah. Delo je režiral Oliviero Corbetta. Sodelovali so še scenograf Piero Guicciar-dini, kostumografka Fra-ncesca Arcangeli in za glasbeno opremo Bruno Coli. Fiorenza Brogi z "intervjuvancem"Bobom Marchesejem AMATERSKI FILM / IZREDNO USPEL VEČER V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU GLASBENO IZPOPOLNJEVANJE / V CODROIPU PREDSTAVILI ORGANIZME IN PROGRAME Številno občinstvo se je predalo čaru posnetkov in neustavljivi komunikativnosti Aljoše Žerjala Jože Koren Kaj se mora zgoditi v Kulturnem domu, da ga občinstvo napolni do poslednjega sedeža v parterju in na balkonu in da mnogi posedajo kar na stopničkah? Priti mora Aljoša Žerjal s svojimi kratkometražnimi dokumentarnimi filmi. Res, tako polnega hrama naše kulture že leta nismo videli ne na gledaliških predstavah ne na koncertih in niti na Prešernovih proslavah. V dokaz objavljamo sliko Sergia Fer-rarija. Nedvomno, Aljoša Žerjal je privlačna osebnost z vso svojo neposredno komunikativnostjo in simpatičnostjo, s svojo originalnostjo, s svojo "italijansko-tržaško in slovensko-škedenjsko kozmopolitnostjo”, ki ji je kos samo on, toda Aljoša Žerjal je predvsem filmski amater, čigar sloves je že leta utrjen z uspehi in zmagami na vseh najpomembnejših italijanskih pa tudi tujih filmskih tekmovanjih in festivalih, je težko preko-sljivi mojster ozkega ce-lulojdnega traku in kar je* še posebno izrazito, je človek poudarjene dovzetnosti in občutljivosti za vse, kar je lepo in plemenito v optičnem in naravnem, etičnem oziru. Vse to so razlogi za njegovo uspešnost na področju takoimenovanega "neprofesionalnega” filma, pri čemer je "neprofesionalnost” treba pojmovati v njegovem primeru le v tem, da ni pridobitna, z umetniškega vidika pa jo je treba preprosto imeti za čisto profesionalnost. No in o vsem tem, če je sploh še bilo treba, nas je na sobotnem večeru še enkrat prepričal. Osem filmov iz produkcije zadnjih nekaj let do takorekoč predveče-rajšnje, bi lahko razdelili v dve glavni skupini: v dokumentarce z njegovih potovanj po daljnem svetu od Kitajske, Tibeta in Vietnama do argentinske Patagonije, od daljnih skrivnosti kitajskih dinastij, dežele budističnih svetišč na "strehi sveta” in žalostnih pričevanj vojnih grozot in sla po življenju deset let po vojni v Vietnamu, pa do patagonskih ledenih širjav in uničujočih posledic "ozonskih” lukenj na prirodo: v to skupino sodijo filmi "Po poti svile”, "Patagonija” (na koncu sveta), "Mandala-tibetan-ske poti” in ”Po nevihti” (Vietnam). V drugi skupini so bili filmi iz sveta umetniškega snovanja vidnih tržaških ustvarjalcev slikarja Spacala (Spacal - barve spominov), Giannija Bru-mattija (Na najvišjem paštnu) in "Enigmatični svet Sergija Stocca”. Seveda se tudi v teh filmih mojster Žerjal ne zadovoljuje s portreti kot takimi, ki so sicer tudi zanimiv, pač pa v duhovni svet svojih "junakov”, v njihovo notranje videnje narave in ljudi in razumevanje njihovih stisk. Tako smo se znašli pred Spacalovo izčiščeno podobo "njegovega” trpkega Krasa, pred Brumat-tijevim bolj "realističnim” odslikavanjem te edinstvene pokrajine in pred Stoccovim srhljivim konstruiranjem človeštvu grozečih nevarnosti. In izven obeh teh dveh skupin še film o Benetkah z gondolami in vodnimi "tramvaji", kanali in mostovi, palačami in cerkvami in trgi in odsevajočimi lučmi, samo znani motivi pa vendar videni z Aljoševimi očmi, ki znajo odkriti tudi drobna zrnca in jih splesti v drugačno celoto. K vsakemu filmu je Aljoša Žerjal dodal, k tisti formalni, ki jo je podajal Livio Valenčič, še svojo kratko predstavitev, originalno, duhovito kot zmore le on. Na koncu pa je prijel za mikrofon še predsednik kinematografskega kluba iz Merana, se Aljoši v ita- lijanščini in nemščini (kot dvojezični manjši-nec pač) zahvalil za lep večer, mu poklonil darilo južnotirolskih filmskih amaterjev in izrekel željo, da bi rad videl še kak Aljošev film z govorjenim Aljoševim komentarjem. To bi bila vsekakor dvojna poslastica. V dvorani je bilo večje število filmskih amaterjev iz raznih severnoitalijanskih, pa celo iz rimskega kinokluba in še veliko število njegovih tržaških italijanskih prijateljev, kar je samo še en dokaz Aljoševe priljubljenosti. Kaj še reči, vidno in upravičeno zadovoljen in celo ganjen je bil mojster Aljoša, zadovoljno je bilo občinstvo in kaj je treba še več za en sam umetniški večer, ki je kljub dolžini spolzel kar mimogrede. Ambiciozni načrti mednarodne šole in Mladih evropskih glasbenikov Razgovor z Igorjem Kuretom, umetniškim vodjem Združenja YEM Z Zeljo po medsebojni izmenjavi kulturnega bogastva, predvsem glasbenega oz. tistega, ki ga lahko z mladostnim žarom prepojijo gojenci državnih ali privatnih glasbenih šol pri odkrivanju čarov komornega muziciranja, je nastalo novo združenje Mladih evropskih glasbenikov. Njegovo delovanje in načrte so predstavili v soboto, 27. februarja v vili Manin v Passarianu pri Codroipu. Pravzaprav je združenje nekakšna nadgradnja Mednarodnih poletnih šol za mlade glasbenike, ki jih je minula štiri leta organizirala ESTA Italiana pod pokroviteljstvom delovne skupnosti Alpe Jadran v različnih krajih Italije, idejni in organizacijski nosilec projekta pa je bil tržaški violinist in pedagog Igor Kuret (na sliki), ki je na predstavitvi med drugim tudi razkril vzroke nastanka take pobude:»To ni bila moja odločitev. Nastanek združenja je nujna posledica spoznanj, da se še bolj podpre iniciativo mednarodnih poletnih šol za mlade glasbenike. Ker se je zanimanje zanje tako povečalo, da prvotni odbor ni več zmogel organizacijskih in finančnih nalog, smo na pobudo staršev udeležencev srečanj ustanovili združenje Yem. S tem smo razširili krog sodelavcev in omogočili, da se naše delovanje še obogati z dodatnimi programi. Sole bodo odslej potekale ob počitnicah vse leto, želimo si, da bi Tatjana Gregorič vanje vključili čim več otrok, starih od petega do petnajstega leta tudi iz Slovenije in Hrvaške, kajti zavedamo se, da naše akcije ne ponujajo samo izjemne možnosti za glasbeni razvoj mladih, ampak tudi dodatno kulturno obogatitev posameznika.« Združenje, ki ima svoj sedež v Vidmu (via Viola 17, tel. 0432 507187) je na decemberskem občnem zboru izvolilo tudi svoje vodstvo. Predsednik je Vittorio Zanon, podpredsednik Bruno Vici, umetniški vodja Igor Kuret, doslej so privabili že 250 članov, do konca leta pa pričakujejo, da bodo imeli najmanj 1000 rednih članov, staršev in otrok in ljubiteljev glasbe oz. tistih, ki mislijo, da lahko s svojo podporo prispevajo k realizaciji programa združenja. Strokovno se nova glasbena družina YEM povezuje z evropsko organizacijo pedagogov za godala ESTA (predsednik slednje je priznani Sir Yehudi Menuhin), združenje, ki je med drugim tudi članica evropskega sveta v Strasbourgu in vključuje 17 evropskih držav in nad 13.000 članov. S pomočjo tega združenja so doslej na italijanska glasbena izpopolnjevanja mladih privabili že 12 rednih docentov. Sicer pa združenje YEM deluje izključno na prostovoljnem delu entuziastov, ki gojijo veliko ljubezen do otrok in so prepričani v uspešnost takega glasbenega izpo- polnjevanja in druženja. O dobronamernosti in upravičenem poslanstvu novega združenja YEM so na slovesnosti, ki so se je udeležili nekateri pomembni predstavniki političnega in kulturnega življenja iz Slovenije, Avstrije in Italije, so spregovorili tudi sami mladi koncertanti, člani tria De-bussy iz Torina, ki so s celovečernim nastopom dokazali izjemnost tovrstnega povezovanja, njihov nastop je odseval najgloblje lepote mladostnega komornega muziciranja. Skrbnost, potrebnost in blagozvočnost delovanja YEM bodo zelo verjetno že letos lahko okusili tudi na Primorskem, saj je umetniški vodja Igor Kuret nekatere programe šolanja ponudil tudi novogoriškemu Kulturnemu domu. Ta je pobudo z zanimanjem sprejel in ob sodelovanju še nekaterih drugih ustanov na Goriškem bi lahko mednarodno .šolo za mlade glasbenike promovirali na gradu Dobrovo ali v kakšnem drugem primernem ambientu v Goriških Brdih. Igor Kuret namreč meni,»da je to lahko tudi način, s katerim se lahko Slovenija predstavi Evropi, saj njeno bogato glasbeno tradicijo premalo poznajo. Začeti je potrebno z najmlajšimi in združenje YEM je naravnost idealna priložnost za to.« In kakšni so konkretni načrti združenja v letu 1993? »Termini so že določe- ni. Prvo srečanje bo med velikonočnimi prazniki, med 7. in 11. aprilom v Italiji, prvi preiskusi za sestavo orkestra YEM bodo nato od 1. do 9. maja, od 14. do 29. junija se bodo glasbeniki stari od 13. do 17. leta srečali v Čedadu, najmlajši gojenci pa od 14. do 25. avgusta najverjetneje v deželi Venelo. Udeleženci, ki bodo na teh srečanjih pokazali določeno raven, bodo vključeni v naš orkester in se bodo brezplačno srečali še na pripravah od 26. decembra do 3. januarja 1994 v Salzburgu. Z orkestrom bodo pripravili seveda tudi koncerte in sicer v Salzburgu, Ljubljani in Benetkah. In če je bilo doslej delo v šolah večinoma omejeno na de- lo v komornih godalnih zasedbah, bomo v naslednjih projektih poskušali tudi to razširiti in izpopolnjevati tudi delo ostalih mladih instrumentalistov, podprli bomo organizacijo mednarodnih seminarjev za strokovno izpopolnjevanje glasbenih pedagogov (klavirja in godal) v sodelovanju z ESTA in podobnimi ustanovami in jih uvrščali v dejavnost Mednarodne poletne šole za mlade glasbenike, obenem pa bomo tudi spodbujali in omogočili mednarodna srečanja mladinskih glasbenih skupin, s tem prispevali k čim boljši kulturni rasti mladih in s članarino 50.000 lir poskrbeli tudi za štipendije naših udeležencev.« PRIREDITVE Sreda, 10. marca 1993 Gledališča Slovenija UUBUANA CANKARJEV DOM JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 11., 22. in 30. t. m. ob 20. uri (Štihova dvorana) B. Slade: Ob letu osorej. Režija Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. Vstopnice 600 SIT. 12. t. m. ob 21. uri (Okrogla dvorana) F. Milicin-ski: Ne smejte se, umrl je klovn. Avtorski projekt Vite Mavric. 13. t. m. ob 19. uri Kralj Lear, zadnja predstava v tej sezoni. Vstopnice 200, 450, 550, 650 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA >o v JUTRI: ob 20. uri (Mala drama) Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Razprodano. V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. oob 17. in 20. uri Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Razprodano. 13. t. m. ob 19.30 uri Arthur Schnitzler: Anatol (za izven in konto). 13.t.m. ob 20.uri (Mala drama) I. Cankar: Pisma Ani. Za izven in konto. Obiskovalce obveščajo, da so vse predstave Zaigraj se enkrat, Sam v marcu razprodane. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 19. uri Verdi: Don Carlos. JUTRI: ob 19. uri Verdi: Requiem. V PRIHODNJIH DNEH: 16. in 17. t. m. ob 19. uri Verdi: Requiem. 12. t. m. ob 16.30 uri Verdi: Don Carlos. 13. t. m. ob 19. uri in 19. t. m. ob 16.30 Čudežni mandarin/Carmen, balet. 15. t. m. ob 15. uri in 20. t. m. ob 19. uri Golob: Krpanova kobila. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.30 uri M. Grayn: Hrup za odrom (za izven in konto). JUTRI: ob 21. uri (Mala scena MGL) Klinika Tivoli d. o. o. V PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 19.00 uri A. P. Cehov, T. Brasch: Platonov (za izven in konto). 13. t. m. ob 19.30 uri M. Frayn: Hrup za odrom (za izven in konto). Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 21. uri Dramski observatorij Zenit. Za izven. V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 16. in 19.30 uri V. Taufer: Odisej in sin ali Svet in dom. Za izven. 13.t.m. ob 19.uri A.A. Rozman: Tartif. Za izven Prodaja in rezrvacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi uro Pred predstavo pri blagajni gledališča. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI V PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. in 13. t. m. ob 20.00 uri M. Gavran: Mož moje žene. Prodaja vstopnic v JelovSkovem likovnem salonu Kulturnega doma in v galeriji Labirint, ter uro pred predstavo pri blagajni Doma. Tel. 061/448-920. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 19.30 uri Z.Petan: Zmagoslav Sloven, diktator de luxe. Za izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860. GLEDALIŠČE ANE MONRO JUTRI: ob 22.uri pragozdna burleska Tarzan v epizodi Veliki mrhovinar MARIBOR SNG OPERA DANES: ob 19.30 uri Puccini: La Boheme. JUTRI: ob 19.30 Luna nad Missisipijem. Balet. Za red modri. V PRIHODNJIH DNEH: 12. in 13. t. m. ob 19.30 uri G. Verdi: Rigoletto. 18. t. m. ob 19.30 uri Puccini: La Boheme. Informacije na tel. 062/221-206. SNG DRAMA DANES: (Mali oder) Isadora. Koreodramski projekt Maje Serbljenovic-Turcu. V PRIHODNJIH DNEH: 13. in 14. t. m. (Mali oder) Isadora. Informacije in rezervacije na tel. 062/221-206. CELJE DANES: ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba ] sili (abonma Dijaški 4 Večerni in izven). Ob 20.00 uri Večer Šansonov Jacquesa Brela izvedbi Katje Levstik (za izven in konto). SLG CELJE NAPOVEDUJEMO: 26.t.m. ob 19.30 uri premiera, slovenska praizvedba, Pierre Corneille: Odrska utvara. Predstava je že razprodana. SLOVENSKE KONJICE DOM KULTURE DANES: ob 19. uri gostovanje SSG iz Trsta s predstavo Alda Nicolaja Hamlet v pikantni omaki. PTUJ DOM KULTURE JUTRI: ob 14.30 in ob 20. uri gostovanje SSG iz Trsta s predstavo Alda Nicolaja Hamlet v pikantni omaki. nova gorica PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20. uri (Solkan) L. Pirandello: Hei rik IV. Predpremiera za red Sreda in izven. Reži Mile Korun, dramaturginja Martina Bremec, so nografka in konstumografka Janja Korun, avtor gl sbe Aldo Kumar. Igrajo: Bine Matoh, Teja Glaža Nevenka Sedlar, Jože Hrovat, Ivo Barišič, Jam Starina, Zoran More, Iztok Mlakar, Rastko Kro! Milan Vodopivec in Tone Solar. JUTRI: premiera tragedije L. Pirandello: Henr V PRIHODNJIH DNEH: 12. t. m. ob 20. uri L. Pirandello: Henrik IV. Za red Petek in izven. Tel. 065/25-326. Furlaniia-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje te dni s predstavo Alda Nicolaja »Hamlet v pikantni omaki« v raznih krajih po Sloveniji. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 16. uri bo na sporedu: Backstage »Sottobanco« D. Starnoneja. Igrajo Angela Finoc-chiaro in Silvio Orlando. Rezija D. Lucchetti. V abonmaju odrezek st. 9B ( alternativno). Popust za abonente. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Ponovitev jutri, ob 20.30. V PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. -Sandro Massimini - »My fair lady«. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne." DVORANA TRIPCOVICH DANES: ob 20. uri (red C) deveta predstava Mozartove opere Čudežna piščal (Die Zauberflote). Dirigent Lii Jia. Režija Stefano Vizioli. Nastopajo Hans Sotin, Sally Wolf, Eva Jenis, Francesco Pic-coli, Gemma Bertagnolli. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovi-ch. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA DANES: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine II Gruppo della Rocca iz Turina, z delom »Le in-terviste impossibili«. Režija Oliviero Corbetta. Nastopajo Fiorenza Brogi, Oliviero Corbetta, Bob Marchese, Mario Mariani. Ponovitev jutri, ob 20.30. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. in v torek, 23. t. m., ob 20.30 - Plexus T S.r.l. - II miste-ro dei bastardi assasini Roberta Thomasa. Režija Guglielmo Ferro. VIDEM GLEDALIŠČE PALAMOSTRE DANES: ob 21. uri Le tentazioni di Toni. Režija Aidrea Taddei. Ponovitev jutri, ob 21. uri. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 Arthur Schnitzler - Reigen. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI IN V PRIHODNJIH DNEH: 11. in 12. t. m. ob 9.30 in 11.30. uri (Gallusova dvorana) Slovenska filharmonija za Glasbeno mladino Slovenije. Dirigent Simon Robinson, solist Igor Škerjanec, violončelo. Predstavi sta zaključeni za Glasbeno mladino Slovenije. KLUBK4 DANES: ob 22. uri Gansi in rože - veCer Guns’n’Roses s specialnim Stiriurnim videopro-gramom. Tudi to sredo imajo obiskovalke prost vstop. V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 20. uri Depe-che Mode Maraton. lg.t.m. ob 22. uri Pankow. Vodilna skupina italijanskega tehno corea kot gostje petkovega DAnce Machinea. MARIBOR KAZINSKA DVORANA DANES: ob 19.30 uri IV. abonmajski koncert Koncertne poslovalnice in KPC Narodni dom. Na-topa Jaminka StanCul, klavir. KNJIŽNICA V NOVI VASI DANES: ob 17. uri glasbeni recital Martina Lumbarja, ki bo predstavil indisjko glasbeno umetnost na značilnem indijskem instrumentu, Sitarju. DVORANA ROTOVŽ DANES: ob 19. uri glasebni recital Martina Lumbarja - indijska glasbena umetnost. NOVA GORICA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNNEH: 14. t. m. ob 20. uri Ne daj se... VeCer šansonov v izvedbi Radeta Ser-bedžije in Jureta Ivanušiča. Nastopil bo tudi skrivnostni gost. Vstopnice lahko rezervirate na upravi PDG osebno ali na tel. 065/25-328, vsak delavnik od 8. do 15. ure. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIELA JUTRI: ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice za godala in fagot. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice in Francesco Furlanich (fagot). Na programu Merku, Mendelssohn, Reicha, Tesakov. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Kvartet Shangai. Na programu Hay-den, Ligeti in Mendelssohn. BBC CLUB JUTRI: ob 21. uri nastop rock skupine Piramide euclidea. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 13. t. m., od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopila bosta Wel-don Irvine in Dana Bryant. GORICA AVDITORIJ FOGAR JUTRI: ob 20.30 koncert Združenja Lipizer. Nastopil bo violinist Masayuki Kino, ki je dobil nagrado Lipizer leta 1983, ob klavirski spremljavi Miyako Hashimoto. Na programu Tartini-Kreisler, Lekeu, Paganini, Čajkovski, Ysaye. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 13. t. m., ob 19.30 Konzert II: »Meisterwerke des Belcanto«. Ponovitev v nedeljo, 14. t. m. in v ponedeljek, 15. t. m., ob 19.30 Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 11. uri (dvorana V4) predstavitev knjige Bogdana Osolnika: Med svetom in domovino. Ob 19.30 uri (Kosovelova dvorana) Mimo stolov in na njih, prof. Janez Suhadolc bo komentiral svojo razstavo in pripravil priložnostno projekcijo Mimo stolov in na njih. Vabljeni. KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 13.t.m. ob 18. uri Bolšji trg - klubski boljsji trg s CD-ji, ploščami in vso ostalo glasbeno kramo, odslej ob sobotah med 18. in 20.30 uro. Vstop je za prodajalce in kupce prost. 14. t.m. ob 22. uri Matilda Video. 15. t.m. ob 20. uri Društvo Vam - Video: Lidija Asta, zvodnica in svetnica. Zur in ples. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282. ŽIRI GALERIJA SVOBODA V PRIHODNJIH DNEH: 12.t.m. ob 18. uri literarni veCer ob izidu knjige Sirideset let pozneje, ki jo je napisal Jože Peternelj-Mausar, slikar in pisatelj iz Zirov. avtorja knjige bo predstavil in se z njim pogovarjal prof. Janez Gradišnik, vabljeni! KOPER OSREDNJA KNJIŽNICA JUTRI: ob 19. uri prirejata Obalno planinsko društvo iz Kopra in knjižnica S. Vilhar, v okviru praznovanju 100-letnice organiziranja planinstva na Slovenskem, predstavitev knjige Dušana Jelinčiča »Biseri pod snegom«. Avtorja bo predstavil Janko Blažej. Avtor knjige bo tudi prikazal diapozitive z vzpona na Everest. Furlanija-Julijska krajina TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 DANES: ob 18. uri bodo predstavili nov CD VVolf-Ferrarijevo opero 11 Campiello. Prisotni bodo dirigent Niksa Bareza in nekateri interpreti kot Daniela Mazzuccato, Max Rene Cosotti in Cinzia De Mola. MILJE KROŽEK GASTONE MILLO Trg Republike 1 DANES: ob 17. uri »Poklon Almi Vivoda« ob 50-letnici smrti. Na srečanju bodo spregovorile pesnica Ketty Daneo, senatorka Jelka Grbec in Ester Pacor. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA KULTURNI DOM SPANSKI BORCI V PRIHODNJIH DNEH: 13.t.m. ob 16. uri Sobotno popoldne za otroke: Pika Nogavička. Gostuje Malo plesno gledališče maribor. Prodaja vstopnic uro pred predstavo pri blagajni doma. KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 13.t.m. ob 17. uri Desetnica. V izvedbi LG Jože Pengov. KULTURNICA VALENTIN VODNIK DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo ob 16.uri Cicipoj - glasbene igrice skozi pesem v zborčku, pripravnica za glasbeno šolo na različnih glasbilih. Vpisujejo deklice in dečke od 3. leta dalje. Vpis in informacije vsak dan od 9. do 19. ure. Tel. 061/558-973. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: M. Pungartnik: Kralj Friderik Zobati. Za Oš in WO. V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 10. in 11. uri Jan Zakonšek: Hudič in pastir, gostovanje LG iz Ljubljane. Vstopnice lahko rezervirate tudi po tel. 062/26-748, vsak delavnik od 10. do 12. ure. RUŽE RUMLKUKEL V PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 10. in 11. uri J. Kolarič: Slon Balon, gostovanje LG Maribor. VELENJE DOM KULTURE V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19. uri Ples živi v nas. Nastopajo plesne skupine iz Velenja z gosti. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 13.t.m. ob 19.30 A. GoljevSCek: Čudežni kamen. Gostovanje PDG Nova Gorica v okviru tedna slovenske drame. KRŠKO KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 8., 9.20, 10.30 in 11.40 uri Pravljica o velikanu Mrazaku. Gostuje lutkovno gledališče Maribor. KOČEVJE MUZEJ DANES: ob 16. uri Kam pa, kam, kozliček? lutkovna skupina Zoom Ljubljana. JUTRI: ob 9. uri Naredimo lutkovno predstavo. Ob 10. uri Gledališče v škatli. Lutkovna igrica VVz Kočevje. Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure.' Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Furlanija - Julijska krajina GORICA KULTURNI DOM-GORICA Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice gostuje po osnovnih šolah in vrtcih z otroško predstavo Hansa Christiana Andersena »Slavček«. Režija Marko Sosič. Nastopata Nevenka Vrancic in Tone Solar. Glasba Aleksander Vodopivec, kostumi Giuliana Gerdol. Predstavo prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom Gorica, Slovensko stalno gledališče iz Trsta ter Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. DANES: v Pevmi in sicer ob 9.30 v vrtcu in ob 11.15 na osn. Soli. JUTRI: ob 9.30 v Doberdobu (osn.šola P. Vo-ranc in vrtec) in ob 11.15 v Romjanu (Ronke); v petek, 12. t.m., ob 9.30 v Sovodnjah (za vrtec iz Sovodenj in Rupe) in ob 11.15 vedno v Sovodnjah za osn. sole Sovodenj, Rupe in Vrha. V sredo, 17. t.m., bo na vrsti Gorica in sicer ob 9.30 v vrtcu Ul. Brolo in ob 11.15 osn.šola O. Zu-ancic; v Četrtek, 18.t.m., ob 9.30 bo predstava v tandrezu (osn.sola in vrtec) in ob 11.15 v Ul. Max Fabiani v Gorici. Zadnji dan v petek, 19. t.m., ob 9.30 v Krminu (osn.Sola in vrtec Plesivo) in ob 11.15 v Steverja-nu. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 10.30 »Kitajski slavček«. Razstave BIFE Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu. Do 14. marca je v Galeriji _ CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815. NARODNA GALERIJA Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goyevih grafik: Strahote vojne in Norosti. Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava' Mlada slovenska grafika. Razstavljal-ci: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl- SimonCiC. Otoccu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Tel. 062/211-671. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. PTUJ MESTNA GALERIJA Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Al-cover, VValdo Balart, Jose Maria Iglesias, Julian Gil, Paco Lopez, Lluis Ventos in Ra-mon de Šoto Y Arandiga. MODERNA GALERIJA Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka- Doke. Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 16. marca si lahko ogledate razstavo gvaSev iz cikla »Ko dobrave se mraCe« Janeza Starmana. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10.00 do 14.00 in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 ure. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. GALERIJA COMMERCE Do jutri je na ogled razstava oblikovalca Petra Lovrina. Informacije na tel. 061/122-241. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. JUTRI: ob 18. uri vas vabijo na otvoritev razstave slik Janeza Ambrožiča. Otvoritev bo odprl direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec. GALERIJA ILIRIJA JUTRI: otvoritev razstave slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. UroSa Žitnika. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. KIC KRIŽANKE Na ogled je razstava Plečnikova lectarija. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moC oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja. GALERIJA SV. DONA-TA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja - Instalacija Kopernik. NOVA GORICA GRAD DOBROVO Na ogled je razstava del Ivane Kobilce in Ferda Vesela. GRAD KROMBERK Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca. PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure. ŠEMPETER PRI GORICI KLUBCRMK Na ogled je razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Rastavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro, do konca marca. Informacije na tel. 065/32-478. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN TOLMINSKA KNJIŽNICA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. IZOLA GALERIJA INSULA Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Janeza Mateliča. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA HOD- NIKOV MLIN Do 15. marca bo na ogled prodajna razstava slik akademske slikarke Jasne Sikanja. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure. RADOVLJICA FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA) Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. ZAGORJE AVLA DD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. MURSKA SOBOTA GALERIJA Se danes je na ogled razstava del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. F-JK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava slik Claudia Buranella. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintomi«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Oli-viera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. STUDIO D ARTE NA-DIA BASSANESE Trg Giotti 8 Se danes je na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna deli'Ort o 3533 Venezia«. Umik: od 17. do 20. ure. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. ART LIGHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nd.) Do 12. marca razstavlja slikar Ignac Meden. Urnik ogleda: samo ob delavnikih od 18. do 20. ure, razen ponedeljka. SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE Ul. S. Nicolo, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 V soboto, 13. t. m. , ob 18. uri bodo odprli razstavo tržaškega slikarja Marina Sor-manija. Razstava bo na ogled do 26. t. m. s sledečim urnikom: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30.; ob praznikih od 11.00 do 13.00.; ob ponedeljkih zaprto. MILJE KROŽEK GASTONE MILLO Trg Republike 1 Na ogled je fotografska razstava posvečena 8. marcu z naslovom »Una donna. Tante donne«. GORICA POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa philo-sophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926). ŠPETER SLOVENOV BENEŠKA GALERIJA Do 24. t. m. je na ogled razstava Terese Lendaro. Galerija je odprta vsak dan od 17. do 19. ure. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA BURGGASSE 8 Do 28. marca je odprta razstava Gudruna Kampla. MESTNA HIŠA Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled avantgardna umetnost »L’art est inutile», Cafž Lendhafen in Duževda Drozic. HIŠA UMETNIKOV (KAVARNA) Gothepark 1 Do 21. marca je na ogled razstava Suzanne Soos (mešana tehnika). HIŠA UMETNIKOV Velika galerija Na ogled je razstava Johan-nesa Domeniga - Objekti Avstrijska galerija Na ogled je razstava slik Bogdana Borčiča. BELJAK GALERIJA UNART Kaiser Josef-Platz 3 Do 2. aprila je na ogled razstava del Andreja Mavr-Freiberger, Renate Jindra, keramike. GALERIJA HOLZER VVidmanngasse 7 Do 30. marca je odprta razstava Uvve Bressnik. ROŽEK GALERIJA SIKO-RONJA Do 14. marca je odprta razstava slikarja Gustava Januša. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike). Ajpe-Jadran BENETKE MUZEJ MODERNE UMETNOSTI Ca’ Pes aro V petek, 12. marca 1993, ob 18. uri bodo v Modemi galeriji v Benetkah odprli razstavo »Victor Hugo slikar«. Razstavljena dela so za to priložnost posodili Državna mestna biblioteka Viktor Hugo iz Pariza, Muzej Viktor Hugo iz Villequiera in številni privatni zbiralci umetnin. Razstava bo na ogled do 23. maja 1993. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra BariSiCa, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatroslava Kuliša, Peruška BogdaniCa in Hrvoja Sercara. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Na ogled je razstava akvarelov in risb Mare Schaffer. WIENER SECESSION Na ogled je razstava Mou-linex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. RUBRIKE Sreda, 10. marca 1993 Zvezdana Dolenc - Stražar Čeprav so indijske oblasti odpravile kastni sistem že pred več kot štirimi desetletji, v praksi še vedno obstaja in revne. Bramani so svetlejše polti, visoko izobraženi ljudje, nedotakljivi pa temnejši in so še vedno prisiljeni opravljati najnižja opravila - odiranje živali, strojenje kož, čiščenje greznic... Z vladnim odlokom okoli leta 1950 so kaste sicer uradno odpravljene, vendar v praksi še vedno obstajajo. Krutost kastnega sistema se je kazala tudi v prepovedi uporabe vode iž vodnjaka višjih kast, prepovedi vstopa in molitev v templjih, prepovedi dotika ljudi drugih kast. Prepovedano je bilo celo, da bi se senca nedotakljivega dotaknila pripadnika kast... Danes je na vseh šolah in univerzah določeno število študijskih mest rezervirano za-nedotakljive. Njihovo šolnino plača država. Prav tako je njihov določen odstotek vodilnih mest in mest v vladi. Dandanes lahko srečaš predstavnika te kaste, ki je zdravnik ali pravnik. Poroke med kastami, ki so včasih povzročile popolno izobčenje para, ki je padel na nivo nedotakljivih, s katerim niso hoteli imeti veC stika s pripadniki obeh prizadetih kast, danes niso več prepovedane, a se tega še vedno izogibajo. V 80. letih je večkrat prišlo do pobojev harijanov (božjih otrok), kot je nedotakljive poimenoval Gandi, največkrat iz povsem banalnih povodov. To se je na primer zgodilo leta 1980, ker ženin v poroCni povorki ni razjahal konja, ko je šel mimo skupine pripadnikov višje kaste. Zlato mesto Kanchipu-ram, eno od sedmih svetih mest Indije, je bilo glavno mesto kraljestev Palava in Cholas. Danes je znano po industriji roCno tkane svile, ki izvira še iz časov kraljestva Palava, ko so tkali za kralje. Ogled ene od majhnih tkalnic, kjer uporabljajo stare statve, je posebno doživetje. Ob šibki svetlobi žarnice v temačnem prostoru iz svile različnih barv pričarajo mavrične sarije. To je tkanina s posebej lepo zaključenim končnim delom, ki rabi kot nekakšen šal, lahko je tanka in lahna kot pajčevina, ali pa težka, bogata, prepletena z zlato nitko, ki daje tej vrsti svile prav poseben Car. Odvisno od kota svetlobe in barve dodanih svilenih nitk zažari v zlati, zelenkasti, vijolični, plavi, rdeči ali pa katerikoli drugi barvi. Težko se upreš skušnjavi, ko te lepa Indijka s spretnimi gibi ohleCe v to starodavno oblačilo. Seveda pa njihovi temni polti prilagojene barve poudarijo lepoto njih samih. Nehote jih moraš, občudovati, ko z elegantnimi gibi drsijo mimo tebe po zaprašenih in blatnih ulicah mest in vasi in jih gledaš, kako tkejo vrvi ali delajo kaj drugega. Vsakodnevno umivanje je Kmetice prodajajo pridelke kar na ulici (Obe fotografiji: Z. Dolenc - Stražar) za Indijce pravi obred. Povsod vidiš v kalnih rekah ali jezerih deževne vode moške in ženske, odrasle in otroke pri kopanju. Sramežljivost skrivanja teles pri tem ni v navadi. Pranje obleke, pri katerem sem opazila predvsem moške, v teh blatnih vodah, sušenje kar na goli rdečkasti zemlji, na zelenicah, le izjemoma na vrveh ti zastavi uganko, kako je sploh mogoče, da je (in v resnici je) obleka lahko Cista. Ob pretiravanju v osebni Čistoči pa je njihov mačehovsko brezbrižen odnos do Čistoče okolice nerazumljiv. Kjerkoli, ob najbolj luksuznem hotelu, ob vaški poti ali na smetišču lahko opaziš odraslega ali otroka, ki dvigne obleko in zadosti naravni potrebi. Svete krave v južni Indiji niso tako spoštovane kot v severni. Res se prosto sprehajajo, kjer jim je všeč, same si išCejo hrano, najraje na smetiščih, v smetnjakih pred hoteli, v času molže pa se vrnejo domov. Tudi njihovo meso se znajde na krožnikih, seveda odvisno od vere lastnikov. Bolj pa Evropejca presune način sušenja riža. Po mlaCvi, ki jo opravijo na različne načine, tudi strojno, z metanjem zrnja v zrak odstranijo pleve. Zrnje vaščani nato sušijo kar na cesti. S kamni ogradijo prostor, kar vsi vozniki dosledno upoštevajo. Mestoma vidiš jate vran, ki si poskušajo pridobiti svoj delež. Slamo, na kateri še vedno ostane del zrnja, položijo na cesto. S pomočjo vozil, ki z vožnjo čeznjo odluščijo Se zadnje zrnje, si še nekoliko zvišajo pridelek. Morda odtod izvira pregovor: »Ko pripravljaš riž za prijatelja, ga operi sedemkrat, zase devetkrat.« Pondicherry, v 18. stoletju francoska kolonija, se je v 50. letih združil z Indijsko zvezo. Ostanki francoskega vpliva se kažejo v številnih spomenikih, imenih ulic in drobnih dodatkih policijskih uniform. Leta 1926 ustanovljeni ašram Sri Au-robindo je lastnik skoraj vseh pomembnih objektov v mestu. Nauk ustanovitelja Sri Aurobinda združuje jo- go in sodobno znanost. Po njegovi smrti je duhovno vodstvo prevzela Mati, Francozinja, ki je dala idejo za ustanovitev eksperimentalnega mesta Auroville, v katerem naj bi v slogi živeli moški in ženske iz vsega sveta, ne glede na vero in narodnost. Na zemljišču, ki ga je podarila država, so ob finančni podpori številnih držav zgradili pravi rajski vrt s Se vedno nedograjenim svetiščem v obliki krogle. Po Materini smrti leta 1973 je Združenje Sri Aurobindo hotelo prevzeti oblast nad Aurovillom, vendar so se prebivalci uprli, saj pripada človeštvu kot celoti. Prebivalce Aurovilla pa so obtožili, da so v rhestu dovolili svoboden seks in uporabo drog. V letih 1977 in 1978 je morala posredovati policija. Auroville danes sestavlja 30 naselbin s približno 650 tujci, vključenimi v razne gospodarske dejavnosti. Gostje hrano, zatočišče in verski pouk plačajo z delom in donacijami. Indijski kmetje sušijo riž skupaj s kravjaki kar ob cestti ZaCetek razvpitega kastnega sistema morda lahko iščemo že v delitvi družbe na stopnje, ki je izvirala iz delitve dela v Času prihoda arijcev na indijski sever. Ta poglavitna delitev pa je sčasoma prerasla v strogo, zapleteno kastno ureditev. Glavne kaste so bile štiri: duhovniki in učitelji (bramani) kot najvisja, plemiči in vojščaki (kšatrije), trgovci in obrtniki (vaišje), najnižja, ki pa se je kot druge še dodatno delila, pa kmetje, delavci in služabniki (šudre). Članstvo v kastah je bilo določeno z rojstvom in ga ni bilo mogoče spreminjati. Pod kastami in zunaj vseh kast pa so bili nedotakljivi. Ce omenimo le skrajna pola, bramane in harijane (nedotakljive), lahko nakažemo tudi delitev na bogate T A M I L N A D U (2) Indija Koromandija Vojskovanje je bilo vedno praksa človeške rase. Nič ni pomagalo govoričenje o miru, človekoljubju, vedno znova je ta demon razsajal tu ali tam, če že ne povsod. Do dvajsetega stoletja je bilo vojskovanje večji del navadno mesarjenje, strokovno prebadanje in sekanje soljudi na nasprotni strani. Po bitkah je ostala na bojišču cela množica iznakaženih, mrtvih in umirajočih. Le malo teh je preživelo, bili so večinoma zapisani smrti, kdor pa se je kljub vsemu zlizal, je bil vsaj za vedno pohabljen invalid. Proti koncu devetnajstega stoletja je zaživelo gibanje, ki je poskušalo skrbeti za ranjene na bojnem polju. Veliko sicer niso mogli storiti, dobra volja pa je tudi nekaj. Na drugi stani pa so angeli smrti iznašli še bolj izpopolnjena morilska orodja. Zdaj ni bilo več napornega klanja, ta obrt je postala udobnejša. Po novem je bilo mogoče tako, lepo iz daljave, s puško ali eksplozivom naenkrat obdelati cele množice ljudi. Koliko bi bilo šele sedaj mrtvih in ranjenih! Toda, odkrili so čudežno zdravilo, ki je rešilo življenje večini ranjencev - penicilin. Rane, ki so se dotlej le izjemoma zacelile, največkrat pa je ranjeni umrl za radi sepse, niso bile več tako smrtno nevarne . Zasluga za to gre angleškemu bak-teriologu Aleksandru Flemingu, ki je umrl 11. marca leta 1955. kokošja juha telečji zrezek z banano ajdovi Strukeljci solata po želji snežne kepe Telečji zrezek z banano SESTAVINE: 4 telečji zrezki, 2 banani, 30 g masla, 1/2 žličke curryja, 1-2 žličke sladke paprike, sol, poper, 50 g sladke smetane CAS PRIPRAVE: 20 minut Zrezke narahlo potolčemo, solimo, popramo in jih na vroči maščobi opečemo z obeh strani. Nato jih vzamemo iz ponve in postavimo na toplo. Na isti maščobi popečemo še olupljene, razpolovljene banane, dodamo curry in sladko papriko ter na koncu sladko smetano. Vsak zrezek obložimo z banano in prelijemo z omako. Ponudimo z ajdovimi Strukeljci. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan špageti s črnimi olivami endivja solata češnjev kompot Špageti s črnimi olivami SESTAVINE: 300 g navadnih špagetov, sol, 30 Črnih oliv, 3 žlice olivnega olja, 1 strok Česna (po želji), bazilika, origano, pekoča ali kajenska paprika, 3 žlice kisle smetane, 2 žlici mleka, 20 g parmezana, peteršilj ali zelenini listi V osoljeno vodo vlijemo žlico olivnega olja. Ko zavre, stresemo vanjo špagete in jih kuhamo 8 minut. Nato jih speremo v hladni vodi in odcedimo. Olivam odstranimo koščice, olive narežemo in jih skupaj z začimbami popražimo na olju. Primešamo kislo smetano, mleko in parmezan. S to omako prelijemo špagete in jih še nekoliko segrejemo. Potresemo s sveže sesekljanimi zeleninimi listi ali peteršiljem. Ponudimo z endivijo solato. FILATELIJA X / Najlepša jabolka niso nujno najboljša Milka Pance - CZP Kmečki glas Stari Babilonci so svoji domači vrsti raka rekli »delavec iz rečne struge« in ga povzdignili v nebo, v ozvezdje Raka. Grška različica legende pravi, da je Hera naročila raku, naj uščipne Herkula, ko je ta napadal Hidro. Za zasluge je bil »poslan navzgor«. Rake omenjajo tudi anali egipčanske kraljice Hačepsut ter asirskega kralja Senaheriba. Prvi je rake podrobno proučeval sam Aristotel. Za njim se je do Karla Linneja zvrstilo veliko rakoslovcev. Rakovice skupaj z jastogi in morskimi rakci spadajo v ogromno družino rakov, Crustaceae, saj jih je več kot ptičev. Poštna uprava Solomonovega otočja je 15. januarja izdala serijo znamk, na katerih so predstavljeni nadvse zanimivi raki. Večina jih ima zelo oster vid. Peščeni rak s pecljatimi očmi (na znamki za 5 c) ima vsakem sestavljenem očesu veC kot 30.000 , primitivnih očesc, kar mu omogoča, da razlikuje obliko, barvo in polarizirano svetlobo v loku 360 stopinj. Zato se mu je zelo težko približati. Živi na tropskih obalah, v globokih luknjah s po dvema izhodoma. Opa- zovali so ga pri plezanju na mangro-vo drevo, ko je obračal liste in s kleščami hlastno lovil speče muhe, vedenje, izredno podobno ptičjemu. Samec raka goslača (na znamki za 10$) ima ene klešCe primerne za hranjenje, druge pa so tako velike, da včasih tehtajo tudi polovico njegove celotne teže. Te velike klešče uporablja pri svatbenih plesih za udarjanje po tleh. Raki goslači so znani po tem, da pojejo, tako kot ptice. Najbolj grozovit rak v tej seriji znamk pa je roparski ali kokosov rak (na znamki za 1$). To je kopenski rak, ki se v morje vraCa le v Času drstenja. Je ogromen in zna plezati na palme ter odpirati kokosove orehe. Temu raku se moramo približevati zelo previdno, saj s svojimi močnimi kleščami lahko mimogrede odščipne prst ali dva. Vsem tistim, ki bi se morda radi odpravili na Salomonove otoke, pa izdajmo skrivnost, kako te reke lovijo domačini. Na palmo približno meter od tal privežejo obroč iz trave. Ogromni rak popusti svoj prijem, saj je prepričan, da je že na tleh, padec pa ga vsaj omami, Ce že ne ubije. Ti raki veljajo za izredno okusne. Solomon Islands da E‘R SIALK EYEO OHOSr CBAC Solomon Islands & HANOSOVE F KXXER CflAB Nikdar prej se ni toliko govorilo o kakovosti hrane kot zadnja leta, vendar ima večina ljudi pri tem v mislih tisto kakovost, ki je vidna. Kakovostna so na primer rdeča, svetleča in seveda čimbolj debela jabolka ali vrtne jagode, pa čeprav so mo-knatega ali vodenega okusa. Kakovosti okusa bi nasploh morali nameniti več pozornosti. O tem je bilo do zdaj opravljenih začu-da malo raziskav. Najbrž tudi zato, ker dobljeni rezultati zagotovo ne bi bili v prid industrijskemu načinu pridelovanja hrane. Pravzaprav nas znanstveniki nenehno prepričujejo, da ni dokazov, da bi bili plodovi in zelenjava v resnici kaj boljšega okusa, če rastline hranimo z organskimi hranili namesto z anorganskimi. Kdor je že kdaj poskusil domače, kmečko jabolko, pa dobro ve, da je razlika v okusu več kot očitna. Rastline seveda sprejemajo hranilne snovi v obliki istih kemičnih elementov ne glede na to, ali so organskega ali neorgan-skega izvora. Zelo poenostavljeno bi lahko rekli, da s tem, ko rastline gnojimo z organskimi gnojili, prepuščamo njihovi izbiri, koliko bodo od ponujenega izbrale za sebe, medtem ko so anorganska gnojila v takšni obliki, da jih rastline morajo porabiti, čeprav jih ne potrebujejo. To je hkrati tudi odgovor na vprašanje, zakaj rastline, gnojene z visokimi odmerki umetnih dušičnih in kalijevih gnojil, uspevajo tako bujno in zakaj je njihov okus slabši. To pa še zdaleC ne pomeni, da pri sonaravnem vrtnarjenju pridelek more biti bogat. Znanih je mnogo naravnih gnojil, ki so lahko celo močnejša ali vsaj enakovredna anorganskim. Najbolj znana je zmes krvne, kostne in ribje moke, ki je primerna za gnojenje vsakih tal. Vsebuje veliko fosforja, dušik pa se rad hitro izpere, zato je treba gnojilo upo- rabljati največ dva tedna pred setvijo. Roževina iz kopit in rogov je eden najboljših virov organskega dušika, ki se počasi sprošča. Gnojilo iz zmletih kopit in rogov uporabljamo največkrat spomladi za hitro rast rastlin, ki so prezimile na prostem ali ki nasploh slabše rastejo. Tudi posušena kri je naravno dušično gnojilo, ki učinkuje zelo hitro. Uporabljamo jo, kadar hočemo rastline, zaostale v rasti, hitro »spraviti pokonci«. Vendar naj to ne bo ob koncu poletja, ker se izpere v spodnjo plast tal, povzroča pa tudi prirašCanje rastlin, ki lahko potem pomrznejo. Mineralni kalijev karbonat je neprecenljiv vir kalija, ki ga primanjkuje v domala vseh organskih gnojilih. Ker ni topen, ostane dolgo v zemlji, to pa rastlinam omogoča, da ga sprejemajo po potrebi. Dober vir kalija je tudi lesni pepel, ki vsebuje še manjše količine fosforja. V zadnjem Času pa bolj kot kurjenje odpadnih vej pri obrezovanju sadnega in okrasnega drevja priporočajo mletje vej v posebnih strojčkih - komposterjih. Zmleta masa je primerna za prekrivanje tal. Posušen živalski gnoj ne vsebuje veliko hranilnih snovi, paC pa je bogat z elementi v sledeh. Moka iz morske hrane je pri nas manj znana, vendar je lahko dobro nadomestilo za krvno, ribjo in kostno moko. Hranilne snovi so v takšni obliki, da se sproščajo počasneje, zato jo je najbolje dati spomladi že v topla tla, ker jo bakterije lažje razgradijo in postanejo hranilne snovi tako rastlinam hitreje dostopne. V teh dneh, ko se odločamo za nakup gnojil, torej pobrskajmo po trgovinah. Zagotovo bomo pri nas našli krvno, ribjo ali kostno moko, ki jo izdeluje kafilerija iz Zaloga. Po druga našteta gnojila pa se bo žal še vedno treba odpeljati čez mejo. Tekoče gnojilo iz morske trave vsebuje dušik, kalijev karbonat in fosfat ter vse prvine v sledeh. Vsebuje tudi rastne hormone citokinine, ki povečujejo učinek fotosinteze in tvorbo beljakovin. Zato je gnojilo primerno za hitro odpravljanje pomanjkanja hranilnih snovi, pomagalo pa naj bi tudi v boju proti glivičnim boleznim in varovalo rastline pred zmrzaljo. RADIO TV Sreda, 10. marca 1993 ODDAJE V SLOVENŠČINI SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Telovadka, 7/10 del francoske nadaljevanke Sprehodi po stari Ljubljani, 6/9 del Albrecht Diirer, portret slikarja F. Giroud: Marie Curie, 3/6 del franc, nadalj., VPS 1110 Novosti založb Osmi dan, VPS 1210 Poročila Poslovna borza, ponovitev Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, 4/6 del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Filmsko popoldne V avtobusu, 7. del angl. naniz., ponovitev, VPS 1415 Odletel bom, 5/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1440 Ciklus filmov J.L. Godarda: Made in USA, francoski film, ponovitev, VPS 1525 TV Dnevnik 1 - slovenska kronika Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 16 Crk, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, Šport Žarišče Film tedna: Cas cvetja, Španski film, VPS 2040 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Akcent: Edvard Kocbek - Dnevniki Video strani SLOVENIJA 2 10.05 10.35 11.30 12.00 13.00 16.05 18.10 18.55 19.10 19.30 20.05 Tedenski izbor Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini VV.A.Mozart: Requiem, orkester Slovenske filharmonije Nebesa morajo počakati, 1/4 del angleške dokumentarne serije Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe, 9. oddaja Poročila Omizje: Drnovškova formula na preizkušnji, ponovitev Beverly Hills, 90210,10/22 del ameriške nanizanke Turizem: Velika Poljska Sanjska potovanja: Hoteli v palačah, 1/12 del nemške dokumentarne serije TV dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda Praga: SP v umetnostnem drsanju: pari, prosti program, vključitev v prenos Sova 22.25 22.50 23.35 Buntz z Beverly Hillsa, 11/13 del ameriške nanizanke Odletel bom, 6/21 del ameriške nadaljevanke Video strani 09.00 09.55 10.20 10.50 11.00 18.40 19.00 20.00 KANAL A RIS, risanke in spoti Ninja želve, 34. del Dokumentarec tedna: Južna Amerika Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 112. dela Male živali Ninja želve, 63. del risane serije Risanka 20.15 20.30 21.20 21.50 22.50 23.05 23.45 23.55 01.00 Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 113. del ameriške nadaljevanke Kult-ura, pol ure kulture Smithsonian, 6. del dokumentarne serije Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani © KOPER Studio 2 - otroški program Primorska kronika ® RAI 1 © RETE 4 Aktualno: Unomatti- Nan.: . Družina na, vmes dnevnik in Bradford, Jeffersonov!, gospodarstvo Družina Addams Film: Akiko (kom.), Nad.: General Hospi- vmes (11.00) dnevnik tal, 8.35 Marilena, Nan.: Cuori senza etš, 9.55 Ines, 10.50 La signora in giallo, Amanda, 11.50 Cele- vmes (12.30) dnevnik ste, (9.30) vesti Dnevnik in Tri minute 11 pranzo e servito Fatti, misfatti e... TG 4 vesti Italijanska kronika Buon pomeriggio Dok.: Ko ne bi bilo le- Nad.: Sentieri, 15.05 sa, 15.00 Lovor Grecia, 15.45 Anche i Variete: Buona fortuna ricchi piangono, 16.20 Otroški variete Febbre d’amore Mladinski variete: Big! Aktualno: Lu lei l’al- V Parlamentu in vesti tro, nato (17.30) vesti Aktualno: Italija, na- Aktualno: C’ eravamo vodila za uporabo tanto amati Dok.: Kvarkov svet Nad.: La signora in ro- Vreme in dnevnik sa, vmes (19.00) vesti Športne vesti Kviz: 11 nuovo gioco Film: Accadde in pa- delle coppie radiso (fant., ZDA ’87, Nad.: Renzo in Lucia i. T. Hutton) Film: Innamorarsi Caffe italiano (kom., ZDA ’84, i. M. Dnevnik 1 Streep, R. De Niro, Športna sreda vmes (23.30) vesti Dnevnik in vreme I RAI 2 CANALE 5 Na prvi strani Otroški variete Nan.: Časa Keaton Jutranji dnevnik Variete: Maurizio Co- Rubrika o vrtnarstvu stanzo Show (pon.) Film: Nella morsa 0 Variete: Ore 12 Nan.: Lassie Dnevnik TG 5 Kratke vesti Sgarbi quotidiani Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri- Dnevnik, gospodarstvo, rubrika o motorjih, vreme moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio (vo- Nad.: Quando si ama, di Davide Mengacci) 14.40 Santa Barbara Otroški variete Kronika v živo Kviz: OK il prezzo e Vesti in iz Parlamenta giusto, 19.00 La ruota Pogum življenja della fortuna Nan.: L’ispettore Tibbs Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful Film: Reclusa: la rab- Dnevnik in šport bia di una madre Varieteja: Ventieventi, (dram., ZDA ’91) 20.40 Acqua calda Aktualno: Spazio 5 Mixer in Pegaz (vodi Enrico Mentana) Nočni dnevnik Variete: Maurizio Co- Filmske novosti stanzo Show, vmes Nogomet: Barcelona-VVerder Bremen (24.00) nočni dnevnik A RAI 3 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Pogled na kino" Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Derby in pregled tiska Dok.: Geo, nato Lassie Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Risanke: BlobCartoon Blob in Una cartolina Aktualno: Mi manda Lubrano Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Ita-lia, 23.40 Publimania Dnevnik in vreme %> ITALIAT Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Studio šport in vreme Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Nogomet: Roma-Milan Športna oddaja o Formuli 1 Varieteja: No Limits, 23.50 Playboy Show Odprti studio in šport ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio, 9.45 Potere Rubrika: Ženska TV Nan.: Autostop per il delo TMC News - Šport SP v umetnostnem drsanju (posamezniki, prenos iz Prage) Nan.: Batman Dok. oddaja: Prijateljska narava Rubriki: Ženska TV, 19.10 Garderoba (vodi B. Barzini) Vremenska napoved in TMC News Nan.: Maguy (i. Rosy Varte) SP v umetnostnem drsanju (pari - prosto) Športna oddaja: Mon-docalcio (vodi Luigi Colombo) TMC vesti in vreme Film: Nostos - Il ritor-no (It. 1989, r. F. Pai-voli, i. Luigi Mezza-notte, B. De Camargo) Aktualno: CNN News © Koper £$ TELEFRIULI Kratke vesti Variete: Starlandia IBM* Nan.: California ” Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Nan.: Riuscira la no-stra carovana... Film: La mano (krim., Fr. 69, i. N. Delon) Nočne vesti # TELE 4 | Mannbc, am. tv nan. Istrska paberkovanja Pustite jih živeti, dokumentarna oddaja Vohuna, am. naniz. TV novice Čarobna svetilka Moj prijatelj Rdeči Sokol, 4. del nadaljev. Pustite jih živeti, dok. serija Oscar Junior: Nočni pohod Severovzhod, tv magazin Studio 2 mladi Sl Primorska kronika TV dnevnik Mannbc, am. tv nan. Nočni sodnik, naniz. Bersaglio Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija TV dnevnik Arhitektovi nasveti Veter, ameriški film Nočni sodnik, am. tv nanizanka ® ITAUA 7 Risanke Nad.: Čara a čara Nan.: Brothers News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Filmske novosti Risanke News Line -Vesti Nan.: Samurai Il sasso nella scarpa Film: Bruciatelo vivo! (vestern, ZDA ’69, i. Telly Savalas, Arlene Dahi) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: La ragazza di Amburgo (dram., Fr. ’58, r. Y. Ali ogret) - Avstrija 1 Cas v sliki Angela brez kril, film Sinha Moča, 114. del Big Valley: Špekulant Risanka Peter Pan in gusarji Pot v pravljično deželo, lutkovna igrica Rebeka in sosedovi otroci Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi McGyver: Dober zadetek, serija Cas v sliki Krčma v Spessartu, nemška komedija Aljaska: Maggiejin izbranec Tajni akti Gerlich Wang Wu-bojevnik s feniksovim mečem, hongkonški film Poročila/Tisoč mojstrovin GMP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Poklicne slike: Zavarovalni agent Zemlja in ljudje Družinske vezi: Skippy gre na vojno Gaduimax, igra Regionalna poročila Cas v sliki Zvezde na cirkuškem nebu, vrhunci iz 30 let predstav Cas v sliki SP v umetnostnem dr- M ] Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 80. del Poročila TV šola Marijana, 11/13 del francoskega animiranega filma Poročila Ko se svet vrti, 80. del Monofon Poročila Slika na sliko Sam Sobota, ponovitev 6., zadnjega dela Poročila Učimo o Hrvaški Divji svet otrok, 23/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Moja knjiga o džungli: Kjer ljudje kradejo levom, 10/27 del Santa Barbara, 347. del Risanka Dnevnik 1 Na jugu moje duše, nemški film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja OtO Hrvaška 2 TV koledar Fast and Furious, ponovitev filma Glasba Dnevnik 1 Pravi igralci, 10/15 del ameriške humoristične serije Nogomet - super pokal: B arcelona-W erder Izza kulis, 1/6 del angleške nadaljevanke SP v umetnostnem drsanju, pari, posnetek iz Prage Glasbeni večer Horoskop sanju, tekmovalni pa- (Se povezuje s sporedi ri, prenos iz Prage Italia 1) Poročila/Tisoč moj- Lastne oddaje: strovin Kronika in komentar Dogodki in odmevi @ Madžarska Cez dan Peklenski raj, 21. del Tri ljubezni, 1. del švedske serije Hiša lutk Poročila Popoldanski saldo Zabavnoglasbeni magazin Igra Helena, 12. del it. serije Svet denarja Večerna pravljica Mesečina, ameriška kriminalka Dnevnik Teater Raya Bradburyja, kanadski tv film Težka svatba, fr. tv film Krog s kredo TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.40 Cas spominov, čas ljubezni Čas cvetja, španski barvni film, režiserja in scenarista Oscarja Aizpeolea Za nocojšnji film tedna so v filmski re-dakciji TV Slovenija Pripravili španski barvni Hlm Cas cvetja, ki je nastal leta 1992. V San Sebastianu v Španiji živi argentinski Politični izseljenec. Ukvarja se z umetnostno zgodovino, vendar ga naisel na domovino vedno bolj preganja. Želji, da bi videl kraje svoje mladosti, se ne more več odpovedati in se vrne v Argentino. Njegova rodna vas Pampe se v vseh eh letih njegove odso-nosti ni mnogo spreme-n?|a-Znano, domače mu okolje, mu vzbudi spomine na nekdanje dni. V misli priklice svojo dru- žino, usodo staršev, svoje prve ljubezni in mladostne avanture. Zgodbe iz preteklosti pa se prepletajo z dogod- ki iz sedanjosti. Na svojih poteh obujanja spominov sreča tudi nekdanjo, precej starejšo ljubico. Čeprav so ju ločila leta in leta odsotnosti, je njuna strast še vedno močna in živa. Moški se ji tudi zdaj, ko je poročen, ne odpove. Vendar se tudi ljubica spominja nekdanjih skupnih srečnih in nesrečnih trenutkov. Takrat, še mlad fant, jo je zapustil in odšel. Tudi tokrat odide. Vrne se v Španijo, kjer piše svojo življenjsko zgodbo.• Cas cvetja je liričen film, ki spominja na neko mladost, poln prisrčnih srečanj in idealov, ki so samo še v sanjah. r RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19,45 Lahko noč, otroci; 20,00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zbori po želji poslušalcev; 21.40 , Minute za; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00. 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11,30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8,40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10,40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13,00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roli radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 Glasbena panorama; 16,45 Naši umetniki; 17.00 Koncert; 19.35 Intermezzo; 20.00 Radioteka; 21,30 Ars Anti-qua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 -100,6 -104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled ti- ska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Finančno svetovanje; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče;, 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Zlata leta rocka; 16,00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plčšče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik, nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev, nato slov. lahka-glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: E. Mangia-lupi, (V. Bartol, 16. oddaja); 12.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 12.20 Evergreeni; 12.40 Koroška poje: MPZ Bilka iz Bilčovsa; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Kantavtorji in šanso-nieji; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: V svetu starih glasbil; 18.00 Odnos do življenja in smrti v kmečkih oporokah; 18.30 Jazz; 19,20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst, Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Koroška poje. SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovne novice; 8.00 Novice; 8.30 Agenda; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 12.00 Znanost; 12.30 Business Insider; 13,00 Agenda; 13.30 Inside edition; 14.00 Eco record; 14.30 Scena; 15.00 The Jam; 16.30 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Richard Diamond; 20.00 Okolje; 21.00 Inside Edition; 21.30 Financial; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Poslovne novice; 22.45 US Market WRA; 23.00 The Resurrection of Za-chary VVheeler (ZDA 1943); 0.55 Scena, The Mix; 2,00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat Show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10,30 The pyramid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to Hart; 13,00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15,20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16,15 Diffrent Strokes; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Ga-mes VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Hunter; 21.30 Round Table; 22.00 Zakon v Los Angelesu; 23.00 In Living Color; 23.30 Star Trek: The Next Generation; 0.30 Studs. EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9,00 SP v biatlonu; 10.00 SP v hitrostnem drsanju; 12.00 SP v nordijskem smučanju; 12.40 Košarka; 14.00 SP v hitrostnem drsanju; 16.30 SP v nordijskem smučanju; 18.00 SP v košarki; 19.00 Športne novice; 19.15 SP v hitrostnem drsanju; 22.30 SP v rokometu; 24.00 Boks; 1.00 Športne novice. FilmNet 7.00 K-TV; 8.30 Alt For Ett Skratt; 9.00 Dej Ska Jag Hal; 11.00 The Last To Go; 12.35 Inside Skiing; 13.00 Ernest Bakom Las Och Bom; 15.00 Fyra Ogon; 17,00 K-TV; 18.30 Air For Ett Skratt; 19.00 Himlen; 21.00 Days of Thunder; 23.00 Farlight Mote; 1.00 Night Club Channel; 3.00 Murder Cod; 5.00 Sammanbrottet. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13,00 Video; 15.30 The Pulse With Swatch; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Real VVorld; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Post Modem; 2.00 Video; 3.00 Nočni video, SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tomght; 11.00 The Guns and the Fury; 13,00 Aces High; 15.00 Safari 3000; 17.00 Pri-mo Baby; 19.00 The Guns and the Fury; 20.40 Entertainment To-night; 21.00 Dead Silence; 23.00 Cover Up; 0.35 Saint Trapez Vice. MOVIE CHANNEL 7.00 l'm No Angel; 8.35 Dot Goes to Hollywood; 10,00 The King of Jazz; 11.10 Never Steal Anythlng Small; 13.00 Cobra VVoman; 14.15 1001 Arabian Nights; 15.35 Vital Signs; 17.20 Dot Goes To Hollywwod; 19.00 Da; 21.00 Awakenings; 23.00 Friday 13th Part 2; 0.40 Une Femme Ou Deux; 2,20 Warm Summer Rain; 3.45 Unman VVittering and Žigo. PRO 7 5.15 Serije: Agentka s srcem; 6.00 Vicky, 6.24 Risanke, 8.15 Parker Lewis; 8.45 Neizprosna, a prisrčna, 9.40 Nenadoma je bila to ljubezen (kom., ZDA 1982); 11.30 Ulice San Francisca; 12.30 Show Billa Cosbyja; 13.00 Colt za vse primere; 13.50 Črni orel iz Santa Feja (vestern, Nem.-It. 1964); 15.20 Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke; 18,00 Parker Lewis; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Matlock; 22.10 Jake in McCabe; 23.05 Streetvvalkin' (krim., ZDA 1984); 0.35 Poročila; 0.45 do 4.10 Ponovitve. RTL 6.00 Jutranji program; 9.00 Serije: Šef, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 11.00 Tvegano; 11.30 Družinski dvoboj; 12,00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.20 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Dirk Bach (kom.); 20.45 Nogomet; 22.35 TV Štern; 23.15 Gott-schalk; 24.00 Aljaska; 1.05 Nočni program, SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.50 Ponovitve; 10.25 Nepopolni zakon (kom,, Avstrija 1959); 11.55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Oče potrebuje ženo; 13,55 Sence strasti; 14.45 Sosedi; 15.10 Pod kalironij-skim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.50 5 krat 5; 17,20 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Poročila; 19.00 Srce je adut; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Freddy, živali, senzacije (krim., Nem. 1964); 22.00 Schreinemakersova v živo; 23.25 Štiriindvajset ur; 23.55 Operacija ognjeni vihar (ZDA 1991, i. VVings Hauser); 0.45 Trojica s štirimi pestmi; 1.40 Žgoče. PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Medved (Francija 1988); 9,30 Medved, snemanje edinstvenega filma; 10,15 Maščevanje (ZDA 1991); 12.00 0137; 12.45 Šport; 12.50 Shovvbiz; 14.15 Čistilni stroj (kom., Kan. 1992); 16.00 Prelepa zate! (kom., Fr. 1989); 19,00 Shovvbiz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Brez skrivnosti (dram., ZDA 1990); 22,45 Mississippi Masala (dram., ZDA 1991); 23.45 Box Office America. r 24 Sreda, 10. marca 1993 EVROPA / VEČINOMA SONČNO, ZIMA LE NA VZHODU CELINE VČERAJ TEMPERATURE OB 13. URI I Lod -20 C‘[H-20/-10 C° EU-10/0 C" Ejo/10 C“ dlO/20 C°[H 10/20 C0L_J20/30 C° |_|nad 30 C jasno poloblačno oblačno nevihta * sneg megla topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SUKA Nad naše kraje začenja Nad večjim delom v višinah dotekati neko-Evrope je območje viso- ..liko toplejši zrak. kega zračnega pritiska. C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.24 in zašlo ob 18.01. Dan bo dolg 11 ur in 37 minut. Luna bo vzšla ob 21. uri 11 minut in zašla ob 06. uri 58 minut. VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA 1 ZAVODA SLOVENIJE PO SVETU HELSINKI -21-2 OSLO 0/4 STOCKHOLM... -1/2 K0BENHAVN... -4/2 MOSKVA -10/-1 BERLIN -4/4 VARŠAVA -9/-1 LONDON 0/12 AMSTERDAM... -2/9 BRUSELJ -2/10 BONN -2/7 FRANKFURT -3/7 PARIZ 0/11 DUNAJ -5/2 MUNCHEN -7/0 ZURICH -5/4 ŽENEVA -5/7 RIM 1/12 MILAN -2/10 BEOGRAD -3/-1 NICA 4/n BARCELONA... 9/15 BUKAREŠTA -1/-2 CARIGRAD -2/3 MADRID -1/18 LIZBONA 8/17 ATENE 6/9 LARNAKA 7/15 TUNIS 4/14 ALŽIR 11/12 MALTA 4/14 JERUZALEM 2/11 KAIRO —/20 ‘ PLIMOVANJE Danes: ob 4.31 najnižje -49 cm, ob 10.30 najvišje 39 cm, ob 16.26 najnižje -45 cm, ob 22.43 najvišje 54 cm. Jutri: ob 5.06 najnižje -47 cm, ob 11.07 najvišje 32 cm, ob 16.54 najnižje -36 cm, ob 23.11 najvišje 48 cm. ALPE-JADRAN / SONČNO IN SE NEKOLIKO TOPLEJE TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 0/7 TRST.......... 5/9 CELOVEC.... -1/8 BRNIK........ -2/6 MARIBOR...... -1/4 CELJE........ -1/6 NOVO MESTO -1/5 NOVA GOR.... 4/12 MUR. SOBOTA -2/4 PORTOROŽ..... 4/12 POSTOJNA..... -1/6 IL. BISTRICA. 0/10 KOČEVJE.... -2/6 ČRNOMELJ..... -2/6 SL. GRADEC... -2/6 BOVEC...... -2/11 RATEČE..... -2/8 VOGEL...... -6/1 KREDARICA -10/-4 VIDEM........ 0/11 GRADEC..... -2/5 MONOŠTER... -3/2 ZAGREB....... 0/5 REKA......... 3/10 DANES o SALZBURG O o O graz BELJAK O TRBIŽ O O o KRANJSKA GORA O CELOVEC tšD, GORNJI SENIK O . G- o MURSKA SOBOTA O o PORDENONE ČEDAD „ , GG ■ VIDEM O O KRANJ O LJUBLJANA xN. GORICA GORICA O POSTOJNA □ o fA MARIBOR (Z"G VARAŽDIN O O CELJE ■"Tl-. R 0 ^ o NOVO MESTO O ZAGREB O KARLOVAC V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo. Najnižje SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo son-jutranje temperature bodo od -7 do -2, naj- eno in nekoliko toplejše vreme, višje dnevne od 5 do 10, na Primorskem do 14° C. JUTRI o SALZBURG GORNJI SENIK O ■Bgn j J BELJAK o CELOVEC O GRAZ BELJAK O TRBIŽ O o KRANJSKA GORA m o MURSKA SOBOT/ o MARIBOR O KRANJ O LJUBLJANA ■m™ O NOVO MESTO VARAŽDIN O O ZAGREB m j.r G: O KARLOVAC V SLOVENIJI: Sončno bo in razmero- OBETI: Tudi v petek bo še sončno ma toplo. Popoldne se bo v severnih vreme, in vzhodnih krajih zmerno pooblačilo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 102 Maribor 78 Celje 59 Trbovlje 55 Hrastnik 36 Zagorje * 48 Šoštanj Kritična 24 urna koncentracija SOz je 375 mikrogramov na m3 zraka. nad 10 m/s STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura,G.Radgona: 99, Drava HE Dravograd: 1 20; Sava Radovljica: 32, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 92, Sora Suha:—, Ljubljanica Moste: 39, Savinja Laško: 86; Krka Podbočje: 75, Kolpa Radenci: 70, Soča Solkan: 167. Ff M *KE M M Uk HOROSKOP PiSe: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Zadnji cas je, da dokončno razčistite vse račune in vrnete svoje dolgove. Z veliko taktnosti se vam bo mogoče posrečilo popraviti napake iz preteklosti. BIK 21-4/20-5 : Vasi razpoloženjski izbruhi in nepredvidljivost sta lastnosti, ki ljudi iz vase okolice enako privlačijo kot odbijajo. Poskusite najti pravi trenutek za prava čustva. DVOJČKA 21-5/21-6 : Preveč na hitro bi radi dosegli rezultate. Živčnost vas zapeljuje v spore s podrejenimi, zaradi Cesar si po nepotrebnem ustvarjate sovražnike. RAK 22-6/22-7 : Ce boste vztrajno sledili svojim dolgoročnim načrtom, bo tudi vaSa doslednost ustrezno poplačana. V pravem trenutku pa bi morali pridobiti tudi partnerjevo soglasje. LEV 23-7/23-8 : Zaradi lastne nečimrnosti ste izdali skrivnost in posledice boste morali nositi sami. Zato varajte svoje moči za težke trenutke, ki Se prihajajo. DEVICA 24-8/22-9 : Sami se boste morali prepričati, da je prav sodelovanje z dragimi tisto, kar želite in zdaj potrebujete. Bodite odprti in pripravljeni. TEHTNICA 23-9/22-10 : Vsem odgovornostim in obveznostim bi se morali posvečati enako resno in ne nekaterih tako vztrajno zanemarjati. Partner ne more in noče sam reševati vaših težav. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Na družino se lahko zmeraj naslonite in ji zaupate, zato poskušajte te vezi Se okrepiti in jim posvečajte več svojega dragocenega časa. STRELEC 23-11 /21-12: Vseh pripomb, ki jih boste slišali v službi, ne bi smeh jemati tako osebno. Nihče ne zna delati po okusu vseh, zato so si mnenja tako različna in zahteve drugačne. KOZOROG 22-12/20-1 : Kadar vam kaj ni po volji, se prepreosto zaprete v školjko in izključite vse okoli sebe. Jasno vam je, da to ni prava rešitev in da se o nekaterih težavah morate pogovoriti. VODNAR 21-1/19-2 : Čeprav se je vse skupaj pomirilo in se vam zdi, da jasneje vidite svojo prihodnost, je v vas se vedno skrit strah, da to, kar počnete, ne vodi nikamor. RIBI 20-2/20-3 : Vedno želite pustiti kar najboljši vtis, tokrat pa vam to ni šlo prav od rok. Ne bodite jezni nase, vsi imamo kdaj pa kdaj svoje slabe trenutke. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE ZASTOJI y ZAPRTA CESTA > POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO OOO ŠPORTNA PRIREDITEV = GOSTA --- MEGLA B BENCINSKE ■ ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so večinoma suhe ter normalno prevozne. Promet je redek in poteka tekoče. Tudi na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Voznike opozarjamo na popolno zaporo vozišča od križišča Tacenske ceste z Miheličevo cesto do križišča Tacenske z Brodsko cesto. Med zaporo bodo tudi avtobusi primestnega in mestnega potniškega prometa vozili po spremenjeni trasi. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope -/30 Cimolais -/- Podklošter -/35 Vrhe Claut -/- Bad Kleinkirchheim ....20/50 lontovž -/- Piancavallo ..50/70 Pliberk/Peca -/30 Stari vrh Zabnice/Ovčja vas. -/- Sloveniji Plajberk.... -/50 Rogla ...45/55 Raibl -/- Dobrač -/30 Kanin -/90 Farni Avoltri -/- Nassfeld/Mokrine... .„.60/80 Cerkno -/35 Farni di Sopra ..40/60 Spittal/Goldeck 5/55 Soriška planina Paluzza-Timau „20/30 Fleiligenblut „20/140 Vogel -/25 Paularo ' Katschberg ..„60/80 Kabla -/20 Pontebba ..40/40 Koralpe/Golica -/30 Mariborsko Pohorje ...40/50 Pradibosco „30/60 Kotschach/Mauthen.,20/30 Kranjska gora -/- Prato Carnico -j- Mallnitz „10/150 Pokljuka .7. -/20 Zoncoian „10/40 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice -/- Sauris „20/30 Arlberg „35/330 Prvine Sella Chianzutan -/- Seefeld ..„20/70 Jezersko -/- Nevejsko sedlo „30/90 Kitzbuhel ....10/75 Ulovka -/- Višarje „35/60 Obertauern 120/220 Krvavec -/- VENETO Zeli amSee „20/100 Črni vrh -/- Sappada „20/90 Schladming/Planai. „10/100 V VEDNOST Blejsko jezero Nastalo je med zadnjo ledeno dobo, lezi na nadmorski višini 476 metrov v prelepi kotlini, ki jo obkrožajo Julijske Alpe in Karavanke. To jezeru daje izredno lepoto, po drugi strani pa ga SCiti pred vetrovi, zaradi Cesar se jezero slabse prezračuje. Površina jezera je 1.47 kvadratnih kilometrov, volumen vode pa do 25.7 milijonov kubičnih metrov in sodi med manjša jezera. Otok in v njegovem podaljšku podvodni grebeni v smeri sever jug jezero delijo v dve kotanji, vzhodno, globoko do 24 metrov in zahodno, globoko do 30 metrov. Prispevno območje jezera je ocenjeno na 8.1 kvadratnih kilometrov. Naravni pritoki imajo v letnem povprečju 200 litrov vode na sekundo, kar je za jezero s tolikšnim volumnom malo. Izraba prostora v prispevnem območju jezera je pestra, od visoko razvite turistične dejavnosti do intenzivne rabe kmetijskih površin in sečnje gozdov ter manjših industrijskih obratov. Odvod odpadnih vod ni urejen v celoti, rezultat vsega tega je evtrofno jezero. Dotok hranilnih snovi v jezero je večji kot odtok, kar povzroča stalno ponavljajoče se »cvetenja« jezera. Večje težave so nastopile po letu 1950, ko so se odločili za prvi sanacijski ukrep, umeten dovod sveže, Ciste vode iz Rodovne v jezero. Po letu 1980 je bila zgrajena tudi tako imenovana natega, to je cev, ki odvaja najbolj onesnaženo vodo z dna jezera na treh mestih (dve v vzhodni in eno v zahodni kotanji). Oba sanacijska ukrepa sta na jezero vplivala pozitivno, Se posebej potem, ko je bilo usklajeno delovanje obeh. Žal se je ponovno povečalo onesnaževanje, Se posebej z novogradnjama v neposredni bližini jezera in temu neprilagojenim odvodom odpadnih voda. Jezero bolj ali manj vidno, odvisno od globine, kjer se to dogaja, močno cveti vsaj enkrat v letu: Običajno je najmočnejše spomladansko cvetenje na površini, v zgodnjem poletnem in poletnem Času pa v metalimniju. Najpogosteje povzroča »cvetenje« modrozelena alga oscillatoria rube-scens. Količina kisika se zmanjša v Času temperaturne plastovitosti, najmanj ga je v pozni jeseni, ko ostane spodnja plast vode povsem brez kisika. Martina Zupan