ZADRUGA.
List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj.
	Glasilo zveze slovenskih posojilnic. „Z združenimi močmll'1
Štev. 1.	Y Celji, 31. januvarija 1885. Tečaj II.
Izhaja vsak mesec enkrat.	Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 50 kr. — lnserati po dogovoru. — Naročnine, inserati in dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105.
Prihodnja številka našega časnika se bo pošiljala samo slavnim posojilnicam oziroma nam naznanjenim zanpnem možem in pa le naročnikom.	Upravništvo.
Banke in posojilnice.
Banka — čarobno ime! Na milijone goldinarjev splavalo je že po vodi po faliranili bankah, na tisoče premožnih in bogatih rodbin prišlo je na beraško palico vsled slepega zaupanja v banke in vse te žalostne izkušnje neso poučile ljudstva niti oči odprle občinstvu, da bi spregledalo in spoznalo rahle in prhke podloge, na katerih ee ziblje bankini sistem v Avstriji po sedaj za delniška društva veljavnih zakonih. Kedar slišijo ime banke, do-mišljujejo si neusahljive zaklade zlata in srebra in nosijo svoj denar kasi, še veseli, da ga hoče banka vzeti in po 4*/j °/o obrestovati. In ko pride do poloma, nečejo verjeti, da bi njihove uloge ne ostale popolnem varne in se v polnem znesku izplačale, dokler jih stanje konkursne mase ne pouči, da k popolnemu izplačevanju ulog pri bankah nikdo ni zavezan, ne upravni odbor, niti nadzorstvo, najmanje seveda bankini direktorji in uradniki, če prav neso ničesar poneverili.
Take za prizadete stranke gotovo prav žalostne polome doživeli smo te dni v Pragi in v Ljubljani, na D u n a j i pa je dozdaj le pomoč velike nacijonalne banke otela tamošnjo eskomptno pred polomom.
Odkod tedaj tako slepo zaupanje občinstva v banke, ki se ne da omajati po mnogih „krahih“ in v malo letih pozabi, da je bilo grdo ogoljufano?
Glavni razlog je v tem, da se le malo ljudij briga za osnovo denarnih zavodov in da zlasti nikdo ne vpraša, kdo pa ima prav za prav odgovornost in poroštvo za zaupani denar pri bankah.
Banke so delniška (akcijska) društva, v katerih ae združijo manjši kapitalni zneski po 100, 200 do 500 gld. v velik kapital, s katerim se potem posluje, da delnice kolikor mogoče nosijo visoke obresti. Delnice se ne glase na ime, vsak jih lehko kupuje in poseduje in nikdo se ne briga za lastnika delnic. Le upravni odbor in nad-
zorniki morajo se voliti iz delničarjev. Delovanje bankino pa je neomejeno in ne zahteva se nobeno razmerje mej delniškim kapitalom in mej svotami, katere sme banka kot uloge sprejemati. Delničarji neso niti najmanje odgovorni za uloge in upravni odbor in nadzorstvo le v toliko, da redno pregledujejo knjige in blagajnico.
Banka sme torej desetkrat ali dvajsotkrat toliko denarnih ulog sprejeti, sploh ni v tem zanjo nobene meje, kolikor znaša njeni prvotni kapital. Doživeli smo tedaj čudno prikazen, da so v Ljubljansko eskomptno banko, katere delniški kapital je znašal le 150.000 gld., ljudje nanosili blizu poldrugi milijon gld., tedaj desetkrat toliko, kolikeršen je bil ves delniški kapital. In banka sama, plavajoč v obilnosti denarja, placirala je na jednem mestu, pri Tschinkelnovih 280.000 gl., tedaj 130.000 gld. več, nego je imela lastnega kapitala.
In nobeden teh uložnikov ni niti najmanje dvomil nad popolno sigurnostjo svoje uloge, zlati napis „banka“ nad vratmi je vsem tako bliščel v oči, da se jim je zdel crimen laesae majestatis, dvomiti nad popolno solventnostjo banke. Veliko k temu zaupanju je pripomagalo ime: Ritter von Hozhevar, katero je bilo brati na čelu upravnega odbora. Vsak uložnik je gotovo mislil, ako je bogati Hozhevar na čelu, kako bi potem bila mogoča kaka izguba? Pozabil pa je ali se ni informoval, da bogati Hozhevar je za bankine dolžnosti le zavezan s tistim zneskom, katerega ima v bankinih delnicah, pa ne s krajcarjem svojega ostalega imetka. Taka je tedaj bankina osnova in bode ostala, dokler se ne spremeni dozdanja delniška postava, kar bi se že zdavnej moralo zgoditi.
Na vse drugej podlagi pa stoje posojilnice in mi se moramo čuditi občinstvu, da dozdaj še ni spoznalo tega bistvenega razločka in rajši nosi svoj denar v nevarne banke, kakor v popolnem zanesljive posojilnice. Rekli smo, da je v delniških društvih združeno mnogo malih kapitalov v veliki delniški kapital, ki vsled tega uživa obširen kredit. Pri hranilnih in posojilnih zadrugah pa je združenih več ali manj o sob, da si s tem pridobe potrebni kredit v svrho svojih namenov. Tudi pri posojilnicah uloži vsak zadružnik neko svoto, zadružni
delpž, kar je nekako jednako delnici, pa v tem ko pri delničarji poneha vsako poroštvo nad zneskom vplačane delnice, zavezan je vsak zadružnik pri posojilnici, ako je zaveza neomejena, z vsem svojim privatnim imetkom za posojilnične dolžnosti. Uložniku pri posojilnici se tedaj ni bati niti za jeden krajcar svoje uloge, tem menj, ker pri posojilnici vsak zadružnik pazi, da se z denarjem vestno ravna, kajti on ve, da pri izgubi zadružnega kapitala bi se segalo na njegov privatni imetek. Pa še celo posojilnice z omejeno zavezo so varneje za ulo-žene denarje, kakor banke, ker vsak zadružnik po zakonu ni le zavezan za svoj delež, temuč za podvojeni delež.
Vzemimo posojilnico, ki ima 300 do 400 udov, največ kmetskih posestnikov; vsak ud da ima le 1000 gld. premoženja, tedaj reprezentujejo vsi skupaj kapital od 300.000 do 400.000 gld. Taka posojilnica daje tedaj popolno varnost za to svoto, in ker svoj denar nalaga na varna mesta, lehko se jej zaupa še jedenkrat toliko.
Ko bi tisti gospodje, ki so svoj denar v slepi zaupnosti nosili v banko, naložili ga bili v slovenskih posojilnicah, ne trebalo bi so jim zdaj kesati, da so tako neprevidno ravnali. Morda pa jim je, kar je stari slovenski greh, imponovalo, da je banka nosila nemški pečat in od Nemcev bila ustanovljena; posojilnice pa zategadelj neso vredne zaupanja, ker so slovenske in jim na čelu izkušeni, požrtvovalni rodoljubi, ki tiho pa uspešno delujejo in se izogibajo švindla. To je tista slovenska pohlevnost, katera se ne more privaditi stati na lastnih nogah.
Nadejamo se, da bode odslej preminil tisti nimbus, ki je obseval jednake nemške banke in da bodo naši imo-viti možje se začeli držati gasla, katerega nosimo vsi tako radi v ustih, ne da bi se po njem ravnali: Svoji k svojim!	»Slovenski	Narod.0
Obrestna mera naših hipotekarnih dolgov.
m.
Še le v z a d n e j seji deželnega zbora, to je 4. oktobra je poročal finančni odbor o predlogu poslanca M. Vošnjaka, in sicer po predsedniku graške kupčijske komore J Krepesch-u. Da je liberalna večina to nalogo naložila ravno gospodu Krepeschu, kaže že samo na sebi, da si je bila popolnoma svesta, da gre v tem slučaji za važno financijelno zadevo, in da potrebuje pri tem zvedenega strokovnjaka. Poročevalec Krepesch je izvršil svojo nalogo z veliko ročnostjo, akopram preveč jednostransko, kajti v poročilu o Vošnjakovem predlogu, kteri je imel le jedini namen, da se deželni odbor bavi z vprašanjem mogočnosti in potrebnosti znižanja hipotekarne obrestne mere, in da ima v tem v prihodnjej seji deželnega zbora poročati, bi ga ne bi bilo treba tako oberati, ker je potrebnost te naredbe vendar sploh priznana in je deloma tudi mogočnost tu, treba je le, da hipotekarni kredit go-
jčvajoči zavodi nijso več jedino le »pridobilni® zavodi, in celo vprašanje je v večjem delu rešeno. Poročevalec Krepesch naglaša v svojih izjavah posebno to, »da je država pri nas v Avstriji velika posojila-jemalnica, in da ona danes kakih 5°/„ obrestij od svojih posojil plačuje, da se tedaj gotovina tje obrača in za privatna posojila malo gotovine ostaja in da obrestna mera za te tudi ne more veliko nižja biti.“ Temu se pa mora ugovarjati, da je država še ne pred dolgim časom še višje obresti plačevala, vkljub temu pa so se hranilne uloge pri hranilnicah vedno množile, akopram so za 1 °/0 manj obrestij plačevale.
Poročevalec ugovarja, da se to pravi »bob v steno metati", kar je v tem slučaji toliko nevarnejše, ker se s tem pri ljudstvu nade vnamejo, ki se težko dajo popolnoma dopolniti, ker bi postavodajavstvu ne bi bilo mogoče, obrestne mere hipotekarnih dolgov znižati. Tej po-ročevalčevej izjavi pa moramo naravnost ugovarjati, kajti veliki denarni zavodi (hranilnice, zemljiščne-kreditne banke) obstoje na podlagi državnih postav in zakaj bi se ne dala v teh največja visokost obrestne mere za hipotekarna posojila določiti? Posebno velja to o hranilnicah, ker se za te tako, kakor je ministerski predsednik Taaffe lansko leto predlagatelju M. Vošnjaku prilikom njegove avdijence v Ljubljani omenil, novi postavni načrt izdeluje. In če potem ti veliki denarni zavodi obrestno mero znižajo, bo to samo ob sebi na celo hipotekarno obrestno mero urejevalno upljivalo; seveda se pri tem ne more ozirati na tista hipotekarna bremena, ki so »veliko od zadej“ vknjižena, temveč v prvej vrsti na posojila, ki imajo za se še dovoljno varnost.
Dalje Krepesch nij predlagateljevega mnenja, da se hranilnice ne smejo baviti s hipotekarnim kreditom, ker bi ne bi bilo mogoče, odtegniti denarstvenemu tržišču hipoma 57'/a milijonov goldinarjev, s tem bi obrestna mera le še rastla. Ta reč pa ne stoji tako, kakor jo je poročevalec naslikal. V svojih izpeljavah je namreč omenil poslanec Vošnjak, da se pri prvej avstrijskej hranilnici v Beču (osnovana 1820) začetkom ni gojil nikakoršni hipotekarni kredit in meni Vošnjak, da bi bilo to ugodnejše, ker bi bila tako vsaka kriza hipotekarnega kredita (kakor se namreč pri hranilnicah s prenaglim iztirjanjem hranilnih ulog zgoditi zamore) nemogoča. Seveda bi morali v takem slučaji na mesto hipotekarnega oddelka pri hranilnicah posebni hipotekarno-posojilni zavodi stopiti, tedaj na primer v podobi hipotekarne ali zemljiščno-kre-ditne banke, v kterih bi se vložile njih obligacije kot borzni papirji in hranilne uloge hranilnic. Če bi bilo pri takej transakciji potrebno, od denarstvenega tržišča hipoma zahtevati gotovih 57’/a milijonov goldinarjev, pustimo na strani, mislimo pa temveč, da bi šlo z jednim prenosom dolžnih naslovov kot začasno zastavo proti izdaji bankinih obligacij. Hranilnice bi bile potem »čisto8
hranilni zavodi, ktere bi imele gotovino v pupilarno varnih papirjih (tedaj tudi v hipotekarno-bankino-zavodnih obligacijah) zalagati, oziroma nalagati.
Na vprašanje vpeljave takozvanega amerikanskega nacijonalno-bankinega sistema pri nas preidoč oporeka poročevalec Krepesch njega ugodnemu upljivu, temveč misli, da bi se naložila deželi nova nevarnost, da bi pa ne bili tako srečni, da bi take krize, kakor v Ameriki, srečno prestali. Koncem svojih izpeljav pravi Krepesch: „Vsi recepti, ki se izdajo za zboljšanje zemljiščnih štajarskih razmer, ne bodo ničesar hasnili, ako se kmet ne bo trudil, da si svoje razmere sam zboljša!" S to izjavo zamoremo se le deloma sporazumeti, kajti če mora tudi kmet v splošnem sam na to gledati, da si zboljša svoje razmere, si mora ž njim vendar tudi roko podajati v pomoč, ktero mu mora podeliti država in dežela. Zem-Ijiščinega posestnika voz je že pregloboko zagazil, kakor da bi bilo kmetu samemu še mogoče, si radikalno pomagati. Konečno stavi Krepesch v imenu finančnega odseka sledeče predloge: ^Deželnemu odboru se nalaga, da vzame zemljiščino posest na Štajarskem težeče hipotekarne obresti v pretres, in v pri-hodnjej seji poroča: a) Ali in na kteri način bi se dali posojiladajalci do znižanja začasne obrestne mere spraviti in b) ali se je z osnovo deželno hipotekarne banke nadjati znižanja sedanje obrestne mere, posebno za ktere pomočke bi imela dežela skrbeti, da se omogoči osnova deželne hipotekarne banke.“	(Konec	prih.)
Razne stvari.
Slovenske menjice. Opozorujemo slavne posojilnice! druge korporacije in društva, kakor tudi vse narodnjakei da se v slučaji rabe menjic, izključljivo poslužuje slovenskih.
Slavne posojilnice prosimo, da nam prej ko mogoče, pošljejo svoj letni račun.
Posojilnica v Gorici ima koncem 1. 1884. 65 dru-štvenikov, deležev 2735 gld., hranilnih vlog 3946 gld. Izposojenega denarja 8240 gld.
Hranilne vloge se po 4l/a °/0 obrestujejo in jemlje se od posojil 6 °/„.
Posojilnica v Pišecali. I. letni račun poluletnega poslovanja 1. 1884. kaže: Prometa 17.237 gold. 18 kr., hranilnih vlog in izposojenega denarja 6598 gld.; posodila pa je 6*95 gld. 60 kr. Rezervni fond je narasel na 321 gld. 26 kr., gotovo lep vspeh v 6 mesecih.
Nemški Celjski Vorsclmssverein se je vender ustanovil in kaj je prav za prav ta zavod ? Nič druzega ne, kakor kreditni zavod hranilnice, t. j. taki, kakor ga ima hranilnica mestne občine Graške in kaj se s tem namerava? Nič druzega ne, kakor da dobi dete drugo ime; hranilnica ima namreč okoli 100.000 gld. izposojenega na osobni kredit meščanom. Gospodje pri celjskej hranilnici so zdaj sprevidili, da to dalje vender ne gre, take velike svote dajati iz hranilnice na osobni kredit in ustanovili so si kreditni zavod, h kateremu pristopijo vsi tisti, ki so zdaj hranilnici dolžni in hranilnica da temu zavodu 100.000 gld. na razpolago. To je celi Vorsclmssverein Celjski. Do zdaj je davala hranilnica sama teh 100.000 gld.
meščanom na osobni kredit, zdaj si je pa v to svrho ustanovila kreditni zavod, ki bode prevzel od hranilnice terjatve in namesti tiste dajal posojila, tako da na enej strani hranilnica 100 000 gld. prometa zgubi, na drugej strani ga pa dobi kreditni zavod, t. j. iz ene rame na drugo, ostane pa vedno eno in isto, seveda z razločkom, da bodo morali biti člani tega kreditnega zavoda eden za druzega porok za slučajne izgube.
Posojilnica v Makoljah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Prvi letni račun, obsegajoč trimesečno poslovanje leta 1884. Denarni promet.
Dohodki:	Izdatki:
Vplačani deleži.	.
Vstopnina .	.	.
Hranilne vloge	.	.
Prejete obresti od danih posojil Izposojila zadruge Vplačana pristojbina Donesek za posebno rezervo .	.	.
Vkup .
Aktiva:
Inventar ....
Posojila 43 društ-venikom .	.	.
Naložen denar .	.
Predplačane obresti od izposoj il zadruge za 1885. 1.
Za 1885. 1. pred-plačana najemnina za uradnico
Gotovine .	.	.	.
83.—	Za inventar	.	.
96.— „ uradne stroške 1398.— Izplačane hranilne vloge .... 159.84 Vrnena izposojila . 3690. - Obresti za izposojila 27.08	Dana posojila	.	.
Glavni delež mari-44.81 borske posojilnice 5498.73 Opravilni delež Celjske posojilnice . Razni stroški (za uradnico) .	.
Gotovine 31/12 84 Vkup ”
Bilanca.
Pasiva:
Deleži od 48 društ-venikov .	.	.
Hranilne vloge	.	.
Kapitalizovane obresti ................
Specijalni rezervni fond:
vstopnina 96.— donesek 44.81
2.88
17.72
150.—
250.—
87.75
4466.—
100.—
1,—
16.03
407.35
2.88
4466.-101.—
50.64
13.51
407.35
Vkup . 5041.38
Za 1885. 1. predplačane obresti od posojil dolžnikom Izposojila zadruge . Čisti dobiček .	.
5498.73
83.-
1248.—
5.75
140.81
113.41
3440.—
10.41
Vkup . 5041.38
Konto
Kredit:
Prejete obresti	.	.
Pristojbine .	.	.
Predplačana najemnina za 1885. 1. Predplačane obresti od izposoj il	za
1885. 1. .	.	.
zgnbe.
Vkup .	251.07
in dobička.
Debet:
159.84 Upravni stroški 27.08 Obresti za izposojila Kapitalizovane ob-13.51 resti hranilnih
vlog .... Za l. 1885. predpla-50.64 čane obresti od danih posojil . Razni stroški . . čisti dobiček . .
17.72
87-75
5.75
113.41
16.03
10.41
Vkup .	251.07
O	'■d	O
L-* o 1—1 cr*o i
m	^	2-*	*"*	'
££ o ?r^® to ;
I 00	o	co	.	1
- v-^ p*	£*“. to
S5 .O.
>-. o N
a ^+-
g- $ ^ g< & g sr. n g SL S
P 2. ® D >-<	<3	_
I'
S* CD D- P cd • rt- CJQ »1 CO
5*9» . ^3 ST.
CD
co >-s
to u»
00 o
o ^
co co
U» ct
w a
o, tr	P	<!	2
cd >-< *a	—	p	=.
° P	?t-*	9	y	“
! g:	|	g.	p
o- d	n	?r	®
CD C£t
Zu CD_
CD T3
Pj CD
, >—	*-'
CO ®
to O —J	to	to		to	co	Ul	►—11 00 co	Ul to
O	—-I I-«	co	to	>—*	o	t—‘	to	rf** to
(JO	1—* o	ut	co	to	o	05	05	H-* O
*—	CO 00	00	05	co	Ul	U1	O	o o
c«
co
bO 05
CO GO
CO
tO
co
tO
Crv
05
O
00
to
o
w
M* I—•
p
tl
o
p
a> CQ »—*. m
c-t-
•-S
O
<
so
D
Sc
N
SO
P-
§
C
CQ
SO
N
3
(D
O
3
C—j.
CD
P
O
N
so
<
CD
N
O
"D
O
cn .o
o
Ot M B o £■ p
° P 05 h-.	o
P t3- o"
T3
P
H
P
»
P
P^
O
<
O^
cd’
a
o
P-
o^
cT
o<
o
pr
o
o
cr
B
CD
P^
<J *-i
5 p p 2<
&T P
S a
crq ca: P o
?rl . • 3
cr
o
h
o o ^ c« pr
U-
►a
O
•P o
rt- O 00 CD P_<
P
pr* p
c!5. n< n< EL
CD CD
O
p^
p
E3
CO H* CD hS
0 ‘
P Ul •
P
CO <3
®* g o 5“
rL CD
Sf <JQ
® s> 00
a 3 ^ $ pr o p p ^ •
CD . ^ P 0
S
p H* < p P <3
S. ts
p P
CO
OD rt Ut
a
p
p-
N
O
P-
Sf
«2. EL
►a
o
a
p
GO
^ g-^ 2.
O
s er s- ^
5. o-tr
P
5‘
p
a
£
p
5.
0Q<
rt-
<1
P
O
cr
»T3
o
*d
O
GO
.O
O
P3
S*
»-s
Ml
cr
o
d
a o
< N **d
oo ®
05	to	h-* co	t—t o H-» GO	
	Ul		to	to
«<*	Ul	-J	co	co
Ul	to		05	co
go	to	o	Ul	uo
0<i 5 =
Pj £s
i-.s
o< ^
CD «,
PT Ci-
csj fej	tj	o
p p	£*	p	s	pj	cr
crq	cd	N	P	i-j
m .	rr	m	cr>
a . <
* CD
. a
> rt* , p
^L, CN
* F a p o —
Cu Pj
cd a
00
Pj rt CD
^l.s-
» B
'g rr <M
g |i 3 g 50
te- 5- 2 n M ° o
.7}
.O
o
B
p
o cr r-
3 -
co CO
£T. 00
Oi
o • p^^a
*-t
^a 2 o ^
co ^3
5. r
*-• o< — s» B
. C5
N
s. trns
& 3 ^ sag'
s ? B
S g ®
1“ ^ o
S-. ? ? ■=-°S ® ^ ® g.
N
P
to
^ M	to	CO
MCOOUOOJOlCnOiO) CO CO ^ 05 05 O CD CO <J
to CO O« 05 CO H 00 o«
CO o o« oo ^ o
to 0» M
00 H M
01 05 o co m m
COOOI to GO 00
ET
S"«, e-^ ^3 s ^ s< 11 s
rt- N CD cii. d“. P
p a a;
ali-'*
>—1 o. N
p -a P- o
2 os P o
W hd ^
Pj
^ CO CD
'M p
— to CM ^OCCO O 00 ^ CO ^ o to CO o to o co co o* to
05 CO ct
05 CO
-1 o co CO 00 o o
co *—• to
00 O
cn co
UN^Olzl £ P W S P 3 a <1 - rt-0Q S
O (JQ ^3
N< •
C5< O
s »
S S3"
1 p
N< O
►-•era
oo oo a
co co
05 00 CD
pJ C2<
05 co CO O
co — to
■-3 H 05 to 00 tf*. 00 05
05
co
to 05 C?X
o -a to ^
to to co O' <1 to co
o O' H CD
O 05 4X QT
co co -a to
O CO Ul 00
Izdajatelj in lastnik: Mihael Vošnjak. — Tisk „ Narodne Tiskarno" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Miiks V pršec.