Ljudska knjižnica 6429o TRŽIČ
Številka 12
DECEMBER 1973
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ
Ne, kar mora, kar more.
Ne da bi se zavedli časa, vsem težavam navkljub mine leto.
Ko smo se prvi delovni dan v januarju srečali na delovnih mestih, se nam je zdelo, da je pred nami dolgih 365 dni, pričakovali smo tudi večjih težav, takih, kot smo jih bili vajeni skoraj v vseh zadnjih letih. Prešlo pa je leto prav tako kot prejšnje — prehitro. Od vsakodnevnega dela utrjen in utrujen se delavec slehernega kolektiva sprašuje: Je bilo delo in gospodarjenje v redu? Smo mar naredili vse kar zmoremo? Smo res vsi delali in gospodarili kot od nas pričakuje naša skupnost? Vprašanj je lahko 100 in več. Je morda kdo od nas pozabil na rek iz naslova. Globoko sem prepričan, da velika večina delovnih ljudi tako v tovarnah, na poljih, v rudnikih, ustanovah, pisarnah na ta svoj dolg nikdar ne pozabi in da je vsled tega omogočen hitrejši korak k napredku. Cilj vseh prizadevanj je boljši vsakdan, ne le doma s streho nad glavo, ob mizi, na izletu, dopustu, itd., temveč tudi na delovnih mestih naj bi dosegli boljše pogoje dela.
Iztekajo se torej zadnji dnevi leta pa poglejmo najprej nazaj. Na investicijskem področju v tem letu ni bilo velikih nabav in so bila razpoložljiva denarna sredstva v glavnem uporabljena za plačevanje investicijskih dolgov. Proizvodnja je dosežena nekoliko izpod planirane (vzroki so objektivni), plan prodaje pa bo predvidoma izpolnjen. Planiran ostanek dohodka bo presežen. Popreček izplačanega letnega osebnega dohodka napram preteklemu letu je višji za več kot petino. Ni tolikšen kot bi želeli zaposleni, smo se pa nekako približali poprečku industrije, kajti pred tremi leti smo bili še globoko spodaj.
to mož je storiti dolžan !
Za leto 1974 obeti stanja, vsaj takega kot ga lahko vidimo danes, niso vspodbudni (ali pa so, ker nas bo to spodbudilo k boljšemu delu in gospodarjenju). Gre namreč za to, da se nabavna cena bombažu in ostalim surovinam v primerjavi z letošnjim letom zvišuje za še enkratno vrednost in v celoti tega zvišanja ne bo mogoče pokriti z zvišanjem cen izdelkov.
Naloge samoupravnih in poslovodnih organov so zagotoviti ustrezen dohodek, tako za kritje skupnih potreb, za primeren nivo osebnega dohodka, za razvoj in napredek proizvodnje in še drugo. Položaj bo v nastopajočem letu vsekakor težji, vendar ne kaže izgubljati volje do prizadevanj in dela. Zmeren optimizem je potreben ravno tako kot pričakovanje možnih presenečenj.
V	novo leto vstopamo kot organizacija združenega dela, kar je nova oblika in vrednota, ki naj delavcem našega kolektiva omogoči in pospeši neposrednejše odločanje v vseh zadevah in o vsem dogajanju znotraj pa tudi izven delovne organizacije.
V	začetku bo verjetno še vedno obstojala delna odvisnost od odločitev zveznih, republiških in drugih organov (cene, gospodarska politika itd.). Namen vseh novitet pa je doseči samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka ne le v podjetju, temveč tudi za vse družbeno potrebne ustanove in skupnosti,
Vam delavcem v proizvodnji, v pomožnih in strokovnih službah ter Vašim svojcem želim veselo, prijetno praznovanje Silvestrovega, v Novem letu pa obilo sreče v družinah in zadovoljstva v družbi sodelavcev.	Lončar Janez
Vsem članom kolektiva BPT želijo
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LET01974
uprava podjetja, samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in uredništvo tekstilca
Problematika proizvodnje v oktobru 1973
I. Osnovni material
a)	predilnica:
Stanje obstoječih zalog reprodukcijskega materiala v oktobru (bombaža, polinoznih in sintetičnih vlaken) je omogočalo predilnici normalni obseg proizvodnje. Nadomeščanje posameznih vrst surovin (predvsem bombaža), katerih zaloge so med mesecem pošle, z novimi je tudi v oktobru terjalo zamenjavo slkoraj vseh mešanic. Med drugim je prispelo v podjetje tudi cca 14 ton sintetičnih vlaken, ki se razlikujejo od teh, kj jih zdaj predelujemo, zlasti po sprejemljivosti do barvil, kar pa za nas, iki jih ne barvamo, ne predstavlja posebnega problema.
b)	sukalnica:
V oktobru smo predelovali samo Nm 34, katere je bilo vseskozi dovolj na zalog; za predelavo in zato zaradi oskrbe s potrebnim reprodukcij, materialom med mesecm ni bilo nikakršnih zastojev v proizvodnji.
c)	tkalnica:
Količinska oskrba s prejo je bila zadovoljiva, saj je bilo med mesecem vseh številk sorazmerno dovolj na zalogi. V zvezi is kakovostjo preje pa vodstvo obrata tkalnice tudi tokrat 'Opozarja na nekatere pomanjkljivosti, ki se ponavljajo iz meseca v mesec, kot so neenakomernost preje, slabe trdnosti in podobno, kar zmanjšuje produktivnost dela tako v pripravi kot pri tkanju in kar je najvažnejše,
močno vpliva na kakovost surovih tkanin.
d)	oplemenitilnica:
Zaloge surovih tkanin za oplemenitenje so se med mesecem za cca 30.000 m povečale, vseskoz; pa so omogočale normalen potek proizvodnje v obratu. Kooperanti, ki nam izdelujejo surove tkanine iz naših prej v oktobru niso dobavili vseh predvidenih količin (npr. Senožeče).
e)	konfekcija:
Oskrba s potrebnim; tkaninami je bila v oktobru zadovoljiva. Ker pa obrat predeluje širok asortiment tkanin, priročno skladišče za tkanine pa je kljub povečanju obsega proizvodnje ostalo tolikšno, kot je billo v prejšnjih letih, se čestokrat pojavi problem spravila za konfakcioniranje pripravljenih tkanin. V takih primerih se obrat poslužuje prostih prostorov v vezilnici, vendar je to vezano na dodatni dvakratni prevoz. Zaradi težav pr| kondenzaciji tkanin za jogiLrjuhe v oplemenitilni-ci je. bilo nekaj zastojev le na strojih, ki so namenjeni izključno za izdelavo Ie-teh, delavke pa je bilo vodstvo obrata prisiljeno premeščati na druga dela.
Večje probleme kot oskrba s tkaninami je povzročala os/krbo z ostalimi reprodukcijskimi materiali, katerih dobave kljub pravočasnemu naročilu potekajo z zamudo, ali pa kakovostno ne ustrezajo (prekinitev dobav sukanca za vezenje, čakanje na vrečke za rjuhe, reklamacije 10.000 ška-telj itd.).
II. Proizvodnja
	september	oktober
a) predilnica: — izvrš. plana: v ef. kg	109,70 %	112,01 %
v baz. kg	105,76 %	107,75 %
— izkor. strojev	59,07 %	65,83 %
— produktivnost: baz. g/vrh (prst)	12,61 %	13,92 %
baz. g/pr. vr/h (BD)	62,— %	60,25 %
HOK ure	15,95 %	15,98 %
b) sukalnica: — izvrš. plana pri 0 Nm 10	40,92 %	107,99 %
— dzikor. strojev	38,04 %	59,29 %
— produktivnost: g/vrh	40,96 %	109,40 %
HOK ure	27,44 %	12,20 %
c) tkalnica: — izvrš. plana: v m2	102,48 %	109,68 %
v votkiih	103,23 %	106,30%
— izkor. strojev: na pog. st. ure	90,5 ’%	91,2 %
na ef. st. ure	95,3 %	94,9 %
d) oplemenitilnica: — izvrš. proizv. plana v m2	97,99 %	107,— %
e) konfekcija: — izvrš. plana: v m2	99,21 %	107,31 %
v enotah	95,32 %	111,96%
— izkor. strojev	89,6 %	88,93 %
— produktivnost: ur/100 enot	96,63 %	84,21 %
V oktobru doseženi proizvodni rezultati so v vseh obratih brez izjeme dokaj ugodni. Razlogi za to so v sorazmerno zadovoljivi osikrbi z osnovnim materialom, velikem številu efektivnih delovnih dni in sorazmerno majhnem izpadu proizvodnje zaradi izrabljanja prostih sobot
(troizmensko delo 8 izmen, dvoizmensko dalo 4 izmene in delo v eni izmeni — 2 izmeni) ter končno tudi v neprimerno boljši askrbj z električno energijo, kot pa je bila v septembru, saj smo vse potrebe matičnega podjetja krili s proizvodnjo lastnih hi-drocentral.
III. Delovna sila — izostanki
	september	oktober
— predilnica	11,8 %	11,92 %
— sukalnica	18,2 %	18,18 %
— tkalnica	14,2 %	14,3 %
— oplemenitilnica	10,11 %	14,61 %
— konfekcija	8,56 %	11,06%
c) tkalnica:
Poleg tekočih popravil je normalno potekal normirani remont previjalnih aparatov za votek. Remont tkalskih strojev pa je bil zaradi izrabljanja letnih dopustov vzdrževalcev še vedno prekinjen.
d) oplemenitilnica:
Med mesecem oktobrom so bila opravljena razna električna in mehanska popravila na strojni opremi, pri čemer so bili
naslednji zastoji:
—	celotna belilnica (zaradi okvare kompresorja) 2 uri
— behänd agregat	17,5 ur
— stražnik	5,5 ur
—	razpenjalna-sušilnika skupaj	25 ur
—	novi kalander (čiščenje in mazanje)	3 ure in
—	merilni stroji	10,5 ur
IV.	Vzdrževanje strojev
a)	predilnica:
—	začasna prestavitev Willow stroja zaradi predvidenih gradbenih del
—	pregled in popravilo la-tastih pasov na »tufti« št. 2
—	popravilo mreže v filtrih na vseh novih mikalnikih
—	brušenje in nastavitve na
2	starih in 2 novih mikalnikih
—	popravilo verige in menjava zobnika na 1 starem mikalnilku
—	popravilo sekirice in menjava ležaja in lista na 1 starem mikalniku
—	razna večja popravila na
3	predpredilnikih
—	razna večja popravila na 15 prstančnih prediilnikih
—	vrtanje in vstavljanje »koternidežajev« na BD pre-dilnikih
b)	sukalnica:
—	popravilo rotokonerjev (navijalndh valjčkov) in menjava ležajev na Mettler-je-vem dvojillniku
—	menjava napenjalnih jer-menic na obeh sukalnikih
e)	konfekcija:
Večje okvare, ki so imele za posledico daljše zastoje, so se v oktobru pojavile na:
—	vezilnem stroju št. 18 (okvara v j acquar du)
—	stroju za sestavljanje
V.	Doseganje norm
—	skladišče gotovega blaga
—	predilnica
—	tkalnica
—	oplemenitilnica
—	konfekcija
—	konfekcija Hrib
—	zaboj arna
Skupaj:
(okvara glave lovilca)
—	Owerloch stroju (zvit glavni lovilec)
—	Rimoldd šivalni stroj (pomanjkanje rezervnih delov)
—	luknjičaiki (okvara lovilca)
128,50 %	131,30 %
115,00 %	116,95%
119,85 %	119,36 %
117,85 '%	119,25 %
119,30 %	116,85 %
117,02 %	120,53 %
135,98 %	140,85 %
118,55 %	118,65 %
september	oktober
Sprejeta je odločitev o načinu organiziranosti delovne organizacije
organiziranje TOZD in o podanih predlogih. Komisija se je enotno odločila za to, da izmed dveh obdelanih možnosti organizranja delovne organizacije predlaga zboru DE v obravnavo in potrditev prvo varianto, t. j. predlog, da se podjetje organizira v organizacijo združenega deda po principu ene TOZD ter je s tem v zvezj, tudi posredovala vsem članom kolektiva pred zbori pismeno gradivo. Le-to je obsegalo v prvem delu ugotovitev (analizo) sedanjega stanja, v drugem dedu pa predlog organiziranja delovne organizacije, razdeljen na poslovni in samoupravni del.
Zbori so bili izvedeni' za predilnico, tkalnico, opleme-nitilnico in /konfekcijo po izmenah, vzdrževalno-energet-ski obrati in uprava pa so imel; vsak po en zbor. Zbore so vodili delovni predsedniki, izvoljeni iz vrst delegatov v komisiji za izvajanje ustavnih dopolnil, gradivo pa so tolmačili pooblaščeni člani te komisije, predstavniki družbe-no-političnih organizacij in strokovni delavci. Na posre-
(Nadaljevanje na 3. strani)
ZAPISEK Z ZBOROV DELOVNIH ENOT
V četrtek, 6. 12. in v petek,
7.	12. so bili sklicani zbori vseh šestih delovnih enot z namenom, da bi bili vsi de-lavoi podrobneje seznanjeni z analizo pogojev za organiziranje TOZD in s predlogom o novi obliki organiziranosti na-
še delovne organizacije v skladu z ustavnimi dopolnili, kakor tudi, da b; se na tej podlagi skupno odločili za najustreznejšo obliko organiziranosti. Zbore DE je sklicala komisija za izvajanje ustavnih dopolnil (+ zbor delegatov), ki/ je predhodno razpravljala o analizi pogojev za
Delavke konfekcije so na zboru z zanimanjem spremljale tolmačenje nove organizacije.
na
društva inženirjev in tehnikov
razstavi INTERSTOFF
Letošnja mednarodn razstava INTERSTOFF v Frankfurtu je bila trideseto po vrsti. Društvo inženirjev in tehnikov je organiziralo za svoje člane ogled te razstave. Prijavilo se je 35 naših članov. Na dan odhoda so se udeleženci že v zgodnjih jutranjih urah pripeljali z osebnimi avtomobili na letališče Brnik. Čeprav je bil odhod predviden ob 6. uri, so bili že nekaj minut pred peto uro v le-talikši zgradbi že skoraj vsi udeleženci oz. obiskovalci razstave. Po prejetju vozovnic in opravljenih carinskih formalnostih smo se pod vodstvom steverdese odpravili k letalu DC-9 last Inex-Adria-Avioprometa. Za mnoge, katerim je bila to prva vožnja z letalom, je bil ta dan nekaj posebnega
in marsikdo je imel tremo. Po vzletu z letališča in malici ter aperitivu smo se preko Villacha in Miinchna peljali proti Fankfurtu. Leteli smo na višini 9000 m, kjer je bila zunanja temp. —30° C. Med letom smo ogledovali mesta in visoke gore pod nami, vendar zaradj teme nismo videli kdo ve ikaj, toda ura letenja je vseeno hitro minila in že smo se spustili na letališče v Frankfurt ter »parkirali« na del letališča, ki je namenjen za char-terske polete. Iz letala smo prestopili v avtobus, ki nas je popeljal iz letališča do železnice, potem pa z vlakom do glavne železniške postaje v Frankfurtu. Nato smo si šli ogledat razstavo. Ker je bila leda zaprtega tipa smo lahko kupili vstopnice le na pod-
Sprejeta je...
(Nadaljevanje z 2. strani)
dovani predlog so imeli udeleženci zborov določene pripombe in spreminjevalne predloge, zlasti v zvezi s predlagano shemo samoupravljanja. Posamezne utemeljene pripombe in predloge bo komisija proučila ter jih upoštevala pri sestavi statuta. Glede same oblike organiziranosti So bil; v si zbori enotnega mnenja, da v sedanjem času nobena od obstoječih delovnih enot ne izpolnjuje vseh
pogojev za organiziranje TOZD. Sklep zborov DE je bil tako enoten, in sicer, da se podjetje organizira v celovito organizacijo združenega dela (OZD), ki bo organizirana po principu ene temeljne organizacije združenega dela z določenimi spremembami v poslovanju in v samoupravnem sistemu v skladu z zahtevami osnutka nove ustave in novih zakonov.
Udeležba na zborih DE je bila naslednja:
DE
Štev. zaposl. v DE:
udeležba na zborih
Predilnica
Tkalnica
Oplemenitilniica
Konfekcija
Konfekcija (Loški potok) Vzdrž. energ. obrati Uprava
246	224
400	365
89	68
180	165
54	51
140	102
195	150
1.304
1.125
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je bila udeležba zadovoljiva, saj je bilo navzočih na zborih skupno 86 % vseh zaposlenih.
V letošnjem letu se bodo moral) zbori DE sestati še en-
krat zaradj sprejema novega statuta, poleg tega pa bomo izvedli še volitve v vse organe upravljanja. Pričakujemo, da bodo člani kolektiva tudi tokrat sodelovali in odločali z enako odgovornostjo kot na preteklih zborih.
Udeležba na zborih je bila zelo dobra, kar kaže tudi slika iz zbora ene izmed skupin obrata tkalnice.
lag. potrdil, ki smo jih imeli s seboj.
Na razstavi so prikazovali vzorce blaga proizvajalci iz skoraj vsega sveta. Ogromne hale so bile lepo urejene, enako tudi razstaviščni prostori posameznih razstavljalcev. Vzorcj so bili različnih velikost in nameščeni v vitrinah. Razstavljeni so bili vzorci tkanin iz bombaža, mešanice bombaža s sintetiko, volne, trevire, diolena itd.
Videli smo izredno veliko vzorcev iz shetlanda in twe-eda v raznih ikaro vzorcih, vzorcev navadnega jerseya, doublte jerseya, jaquard jerseya ter vzorcev pisano barvnih jerseyev za obleke. Razstavljeni so bili tudi različni vzorci modnih Jeans tkanin, tiskanih krepov in satenov za obleke in bluze z geometrijsko oblikovanimi dezeni ali cvetlicami; vzorci tkanin z dvojnim licem za plašče, vzorci kvačkanih tkanin in precej vzorcev iz trevire 2000 z vsestransko uporabnostjo ter vzorcj imitacije živalskih kožuhov.
Iz razstavljenega je bilo razvidno, da se poleg črtastih in karo vzorcev uveljavljajo tudi diagonalni vzorci. Za tkanine za suknje ali krila je značilna pisana vzorčnost z geometrijsko dezinaturo in to karo ali črtasto. Sploh je čista geometrija značilna za pisane vzorce tkanin za suknje in krila.
In kakšne barve prevladujejo ?Barvni toni so rjavi, od Havana barve do mahagonijeve, nadalje rdeči — od bur-gundno do robidno rdeče in zeleni od cipresno do močvirnato zelene. V tako imenovani močvirnato zeleni barvi so bili razstavljeni nekateri vzorci tweedov. Robidno rdeča barva in vsi prikazani rdeči toni so idealne komplementarne barve za ciipres-no zeleno. Nekateri vzorci so bili tudi v Hena ali opečnati barvi. Razstavljena je bila tudi, bižuterija, skladna z nekaterimi vzorci tkanin.
Še bi’ lahko naštevali, kaj vse smo imeli priliko videti, saj je bilo eksponatov toliko, da vseh ni mogoče opisati na tem mestu. Žal smo pogrešali vzorce tkanin za posteljnino, ki bi bili za nas še posebno zanimivi. Vendar smo kljub temu z ogledom razstave pridobili določen pregled in spoznanje, kam gre razvoj tekstila za oblačilne namene. Po ogledu razstave ismo se po skupinah porazgubili po mestu in pregledali večje blagovne hiše ter trgovine, nekateri pa so kupili tudi kako malenkost. Glede nakupa je treba omeniti to, da vsaj kar zadeva tekstil ni kake posebne izbire, razen kakih izjemnih artiklov. Pri malo bolj pozornem pogledu na kako oblačilo je vsak lahko ugotovil, da je izdelek »Made in Italy« seveda z nemško ceno, ta pa je bila v primerjavi s cenami pri nas ali sosednji Italiji mnogo višja. Medtem,
ko je dopoldne minilo kot hi trenil, so hile popoldanske ure zelo dolge, saj smo bili utrujeni od hoje po razstavišču in kasneje po trgovinah, tako da smo komaj čakali, da se vrnemo na letališče.
Ko smo bili v letalu, je vodja potovanja ugotovil, da manjkata dve tovarišic; iz društva inženirjev in tehnikov IBI Kranj. Ker zaradi tega ob določenem času za polet nismo mogli vzletiti, smo morali počakati, da sta tova-
V zgradbi tega orjaškega letališča, največjega v Evropi, smo se začeli zbirati že nekaj po dvajseti uri, Predviden polet je bil napovedan ob 21.30 prech tem smo šli skozi natančno carinsko kontrolo in se končno z avtobusom odpeljali do letala.
rišici blagovolili po daljšem času priti v letalo. Seveda je vse to imelo za posledico dodatno čakanje na dovoljenje za vzlet in s tem okroglih 45 minut zamude. Končno smo vzleteli ter preko Miinchna in Celovca po uri letenja lepo pristali na letališču Brnik.
Tovariško srečanje
Sekretariat osnovne organizacije ZKS — Bombažne predilnice in tkalnice Tržič je dne 23. novembra 1973 organiziral tovariško srečanje članov ZK naše osnovne organizacije. Srečanje je bilo namenjeno tovarišem-icam z nad 25-ietnim stažem v organizaciji! ZK. Osnovna organizacija jih je za dolgoletno delo nagradila s knjižnimi priznanji Vladimir Dedijer »JOSIP BROZ TITO, I. del«. Mali slovesnosti so se odzvali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, uprave podjetja ter predstavniki občinske konference ZKS Tržič. V kratem nagovoru je sekretar tov. Švab orisal pot, ki so jo prehodili tovariši in
tovarišice, današnji jubilant-je. Nekatere med njimi je pot vodila skozi našo narodnoosvobodilno borbo — drugi so se jim pridružili pri obnov; naše porušene domovine.
Srečanje je potekalo ob prijetnih zvokih harmonike tov. Kola. Razšli smo se z mislijo, da si takih in podobnih srečanj še želimo. Čestitkam k jubileju se pridružuje tudi uredništvo tovarniškega glasila »Tržiškdi tekstilec« z željo, da njihovo družbeno politično delo v kolektivu in izven njega doseže še vidnejše uspehe pri uveljavljanju samoupravne socialistične družbe.
V.Švab
Na zboru delavcev obrata tkalnica je tovariš Pemuš tolmačil predlog nove organizacije po principu ene TOZD.
Ugotovitve, stališča in priporočila Komisije za proučitev organizacije strokovnega izobraževanja v tekstilni industriji Slovenije
Svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri republiškem odboru Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je na svoji 4. seji, dne 8. 12. 1972, imenoval posebno komisijo za proučitev organizacije strokovnega izobraževanja v tekstilni industriji, tki so jo sestavljali predstavniki nekaterih izobraževalnih institucij tekstilne industrije, predstavniki podjetij in člani sveta.
Na osnovi pismenih poročil o organiziranosti strokovnega izobraževanja v tekstilni industriji, ki sta jih predložila republiška izobraževalna skupnost in gospodarska zbornica (svet za tekstilno industrijo), je komisija ugotovila:
—	V slovenski tekstilni industriji obstoji precej razširjena mreža strokovnega izobraževanja: obstoji najmanj 9 izobraževalnih centrov in 4 službe za izobraževanje v tekstilnih podjetjih; najmanj 35 podjetij ima organizirano dopolnilno strokovno izobraževanje; nadalje obstoji v tekstilni industriji 7 poklicnih, 2 tehniški, 1 višja tekstilna šola in študij tekstilne tehnologije na FNT.
—	Kljub takšni mreži strokovnih šol, pa je v strokovno
V torek, 27. novembra so nas obiskali pripadniki JLA, graničarji obmejne karavle »Srečka Perhavca« iz Medvo-dij, nad katero je bilo s sklepom DS BPT v decembru 1972 prevzeto pokroviteljstvo. Skupino, ki je štela 25 članov so sprejeli predstavniki druž-beno-političnih organizacij podjetja.
IPo uvodnem delu, pozdravu in kratkem opisu podjetja je sledila malica, naikar so si vojaki ogledali tehnološki proces v naši tovarni. Z zanimanjem so sj ogledovali stroje in naprave v naših
usposabljanje vključenih le manjše število delavcev (7 poklicnih šol in obe TTŠ sta imeli v 1.1972 vpisanih vsega 2193 učencev), tekstilna industrija pa ima še v nadalje slabo kvalifikacijsko strukturo.
—	Izobrazbena struktura učnega kadra na tekstilnih šolah močno zaostaja za dejanskimi potrebami; po zakonu o srednjem šolstvu morajo imeti učitelji strokovnih predmetov na tehniških šolah ustrezno visoko izobrazbo, učitelji teh predmetov na poklicnih šolah pa vsaj višjo izobrazbo ustrezne stroke (obstoječe stanje pri poučevanju strokovnih predmetov: 71 % učiteljev ima srednješolsko, 9 % višješolsko in 20 % visokošolsko izobrazbo).
—	Pregled programov izobraževanja v izobraževalnih centrih tekstilnih podjetij (9 centrov) kaže, da obstojijo v izobraževanju za nekatere profile poklicev med podjetji bistvene razlike v času in vsebini izobraževanja.
—	Razmerje med splošnimi, strokovnimi predmeti to praktičnim delom je neugodno in neenotno, ker obsega teoretični del le manjši delež učnih ur, zelo pa je poudarjeno praktično delo.
osnovnih obratih, zanimali so se za obseg posiuževanja, dohodek in osebne dohodke ter ostale zadeve, ki so vezane s proizvodnjo in delavcem na delovnem mestu. Ker so videli pri ogledu podjetja tudi precejšnje število mladih, je beseda stekla tudi o mladinski organizaciji in možnosti sodelovanja na raznih področjih. To sodelovanje se bo v bodoče okrepilo, saj je organizacija ZM -tista, ki najlažje in tudi najuspešneje sodeluje z pripadniki JLA, v kateri so mladi ljudje iz vseh krajev Jugoslavije.
— Postopek izdelave in potrjevanja učnih načrtov je predolg med izdelovanjem pogosto zastarijo in gospodarstvo pri tem nima dovolj vpliva.
—	Današnji sistem financiranja splošnega in strokovnega šolstva je takšen, da tekstilna industrija financira akumulativnejše dejavnosti, ob čemer pa ima sama neugodno izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo (in velike potrebe po -izobraževanju). Predvsem pa gospodarstvo nima vpliva na delitev vseh izobraževanju namenjenih sredstev.
Na osnovi gornjih ugotovitev je komisija za proučitev organizacije strokovnega izobraževanja v tekstilni industriji sprejela naslednje
sklepe in stališča:
1.	V tekstilni industriji obstoje možnosti in prednosti drugačnega organiziranja sistema financiranja strokovnega izobraževanja dn pogoji za ustanovitev izobraževalne skupnosti za tekstilno industrijo.
2.	V izobraževalni skupnosti, ki naj bi vključevala vsa tekstilna podjetja in druge direktne porabnike kadrov (npr. obrt, trgvina s tekstilom ipd.), strokovne šole na vseh ravneh (službe izobraževanja, izobraževalni centri v tekstilnih podjetjih, poklicne, srednje, višje in visoke tekstilne šole — fakulteta) ter dijaške domove, bo mogoče uspešnejše kot doslej urejati predvsem naslednje zadeve:
—	načrtovanje potreb po strokovnih kadrih v tekstilni industriji in njihovo bolj organizirano zadovoljevanje oz. izobraževanje;
—	izdelava, izopoplnjevanje in usklajevanje poklicnih profilov in -učnih programov, vpliv oziroma odločanje o učnih načrtih ter prilagajanje teh programov potrebam prakse;
—	urejanje problemov učnega kadra v vseh oblikah dn stopnjah strokovnega izobraževanja;
—	odločanje o višini, virih in načinu ter racionalnejšem trošenju finančnih sredstev, namenjenih strokovnemu izobraževanju tekstilnih kadrov;
—	izboljšanje izobrazbene oziroma kvalifikacijske strukture tekstilne industrije, doseganje večje kvalitete v izobraževanju ter končno: -doseganje večje produktivnosti in kvalitete proizvodnje.
3.	Glede na to, da je postopek 'izdelave učnih načrtov predlog (traja tudi do 2 leti) in da med izdelavo učni načrti pogosto zastarijo, mora imeti izobraževalna Skupnost možnost dn pristojnost, da bo lahko neposredno vplivala na
oblikovanje in dopolnjevanje učnih načrtov.
4.	Izobraževalna Skupnost mora imeti pravico in pristojnost ustanavljanja ter prevzema ustanoviteljskih pravic do šol, kj jih bo financirala.
5.	Ustanavljanje izobraževalnih skupnosti za posamezne industrijske panoge v nobenem prhnem ne sme povzročit; naraščanja stroškov za ad-ministrativno-tehnična opravila take skupnosti. Ta opravila je potrebno urediti na enoten način za vse izobraževalne Skupnosti in to na enem mestu, npr. pri Republiški izobraževalni skupnosti.
6.	Pr; financiranju splošnih in strokovnih šol je še nadalje potrebna solidarnost (sofinanciranje vseh splošnih šol na vseh ravneh), vendar pa je potrebno doseči bolj enakomerno udeležbo vseh panog (dejavnosti). V tem smislu je
Pri današnjem vsesplošnem pomanjkanju časa moramo -imeti tudi doma marsikaj sistemsko urejeno, bolj »pri roki«, da v sili ne zgubljamo dragocenih minut z iskanjem po predalih, omarah dn torbicah. Morda to ne velja za nobeno reč tako zelo, kot za »prvo po-moč«. Sredstva za prvo -pomoč imejmo na enem mestu, dobre so manjše potovalne torbice, pa še kaj drugega. Če -imamo pri hiši bolnika, zlasti kroničnega bolnika, naj bodo tudi njihova zdravila spravljena tu, na »enem mestu«. Talko kot morajo hiti čistilna sredstva varno spravljena pred majhnimi
liiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
I Dopisuj I I v svoje I I glasilo! |
H	Es
imiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiini
otroci, tako mora biti — razumljivo — tudi domača lekarna otroku nedostopna. Poiščimo za spravljanje hladnejše mesto, da se mazila in zdravila ne pokvarijo.
Kaj naj bi v domači lekarni bilo?
3—5 kom. muli povojev s tkanim robom iz različne širine
1—2 kom. elastična ali pol-elastična povoja
1	škatlica hidrofi-lne kabel gaze 5 m X 5 cm
1—2 kom. navadne hidrofil-
potrebno doseči tudi razmejitev nalog in stroškov med republiško izobraževalno skupnostjo in poklicnimi izobraževalnimi skupnostmi.
Komisija za proučitev organizacije strokovnega izobraževanja v tekstilni industriji
priporoča
svetu za tekstilno, usnjarsko dn obutveno industrijo pri republiškem odboru Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, da njene ugotovitve, stališča in Sklepe obravnava na svoji seji, jih potrdi ter sprejme potrebne ukrepe, da bi prišlo do čimprejšnje realizacije.
Komisija smatra, da je zelo pomembno, da se v obravnavanje omenjene problematike vključijo vse sindikalne organizacije 'tekstilnih podjetij -ter druge strokovne organizacije tekstilne -industrije (GZ SRS, PZ, ZITTIS).
ne gaze 1/4 ali 1/2 m
1	kom. leuikoplasta 5 m x 2 centimetra
4	kom. hansaplast 10 strips (obliž z gazo)
1	steklenička razkužila (Asepsol, Cetavol al; podobno), ki ga razredčimo po priloženem navodilu predno ga damo v našo lekamico, sicer povzroča opekline)
1	tuba mazila za rane
1	kom. spray za površinske rane (npr. Mertiopiast ali podobno)
3	.kom. gum; naprstnikov različnih velikosti
1	kom. škarje
Dobro je, če imamo doma tudi' škatlico tablet proti glavobolu in škatlico proti driski. Ce je pri hiši majhen otrok, naj bodo tudi tabletke proti vročini Amynoperin 0,1, k; jih dajemo otroku le, ko smo že namenjeni k zdravniku. Zbijanje vročine ni zdravljenje bolezni!
Namesto gaze si lahko povsem ustrezno pripravimo doma krpice različnih velikosti iz spranega blaga. Krpice prel-iikamo z vročim likalnikom, prav talko papir, v katerega jih bomo zavili. Pri obrezovanju povoja na koncu nikar ne prerežimo, da bi laže zavezali! Lahko napravimo poseben vozel, ah pa obvezo zaključimo talko, da povoj pritrdimo z leukoplastom (varnostno sponko, ali pa obvezo zaključimo tako, da povoj pritrdimo z leukoplastom ali »Pl« sponko. »Pl« sponko prav tako lahko kupimo v lekarni.
Povojev po enkratni uporabi ni treba zavreči, čedno jih operimo, zvijmo in spravimo nazaj, saj niso tako poceni, da hi bili ničvredni.
Jelka
Pripadniki JLA so si z zanimanjem ogledovali tehnološki proces.
Obisk pripadnikov JLA
Domača lekarna
Stran S
KOGOJ Metka — tehnolog apreture:
Silvestrovanje bomo imeli doma v družinskem krogu, kjer se bomo prav veselo zabavali. V prihodnjem letu si želim zdravja v družini, stanovanje, skrajšanje vojaškega raka za moža m, da bi šlo podjetju še naprej tako dobro kot doslej. Upam in želim, da v prihodnjem letu ne bo prevelikih podražitev.
silvestrovanje prav tako prijetno. V letu 1974 si želim predvsem to, da bi podjetje še naprej uspešno poslovalo, da bi bila zdrava, in da bi bilo prihodnje leto vsaj takšno kot je bilo letošnje,
kala novo leto doma. V novem stanovanju bo prav tako prijetno, če ne še bolj kot kje drugje. Za leto 1974 si želim, da bi bili zdravi ter da bi po vsem svetu zavladal mir, razumljivo pa je, da želim tudi čimbolj uspešno poslovanje našega podjetja.
bi bil zdrav, da bom lahko delal. Želim tudi, da bi bil mir na svetu, podjetju pa veliko uspeha v poslovanju.
ZAPLOTNIK Marija — pre-
gledovalka v konfekciji:
Kot že vrsto let bomo ludi letos silvestrovali doma. Nimam želje, da bi šla kam drugam, kajti v lepo urejenem stanovanju in v krogu svojih domačih je silvestrovanje še najbolj prijetno. Maja novoletna želja je, da bi bili odnosi s sodelavci še naprej tako dobri ter da bi se naši izdelki dobro prodajali. Obenem si želim osebne sreče, zdravja v družini in ustalitev cen.
MIKIC Alojz — steklar — mizar:
Silvestroval bom doma v krogu svoje družine. V letu 1974 si želim predvsem zdravja. razumevanja in še naprej
mir. Podjetju pa želim v prihodnjem letu uspešno poslovanje in da bi se ustavna dopolnila čimbolj uspešno realizirala.
Počasi se izteka staro leto in na vrata že trka novo. Kot je običaj že vsako leto, se ob njegovem koncu kritično to objektivno ozremo nazaj na prehojeno pot, na uspehe, ki smo jih dosegli, seveda pa tudi na težave, ki spremljajo naše delo. Ce bi potegnili črto čez našo aktivnost v tem letu, moramo na žalost ugotoviti, da bi lahko storili veliko več kot smo, morali bi’ se veliko angažirat; poleg ostalih družbenopolitičnih organizacij, kajti znano je, da mladinska organizacija ne sme stati.ob strani družbenopolitičnih dogodkov, saj še posebno zadnje čase stoji pred nami kup nalog (reorganizacija ZM, sprejetje nove ustave, ustanavljanje TOZD itd.). MO ne sme biti organizacija, ki skrbi samo za zabavo mladih.
V mladinskem vodstvu pa se zavedamo, da bomo cilje dosegli le, če bo pri njihovem izvajanju sodelovalo čim več mladih v podjetju, zato je naša želja, da pridobimo v naše vrste več mladih in to predvsem takih, !ki bodo pripravljeni delati, kajti le z delom bomo opravičil; naše delovanje in dostoj. Delovanje peščice članov razumljivo ne
more prinesti1 kakih večjih uspehov, naj šibo to na družbeno političnem ali katerem drugem področju. Ce bomo hoteli biti uspešni1, bomo morali predramiti din angažirati vso mladino v podjetju, tudi tiste, ki so sedaj nezainteresirani za delovanje naše organizacije. Vemo, da je v podjetju še dosti takih mladincev, ki so pripravljen; prijeti za delo, ter se soočiti s problemi, ki se pojavljajo pri izvajanju določenih akcij. To je ena izmed osnovnih želja mladinskega vodstva v letu 74; upamo pa, da bomo s skupnimi prizadevanji dosegli dosti boljše uspehe kot v tem letu, ko smo dejansko začeli delovati na novo, saj v prejšnji mandatni dobi aktivnosti lahko rečemo skorajda ni bi-
lo.	Rezultati našega dosedanjega dela se ne morejo pokazati kar čez noč, prepričani Pa smo, da bo odraz našega dela viden že v prvi polovici leta 74. Na koncu tega mojega razmiilšjanja bi v svojem imenu in v imenu TK — ZMS zaželel vsem mladim in ostalim članom našega kolektiva v prihodnjem letu še vehko delovnih uspehov in obilo osebne sreče.
Stritih
Še nekaj dni nas loči od prehoda iz starega v novo leto. Marsikdo bo v teh zadnjih dneh napravil »obračun« za leto 73, ob tem pa imel v mislih tudi želje za leto 1974, Kot vsa leta bomo novo leto letos dočakali različno, nekateri p0 lokalih, drugi pa doma v domačem krogu.
O tem, kje bodo silvestrovali in kaj si želijo za leto 1974 smo povprašali nekatere člane kolektiva. Takole so nam pripovedovali:
RAVNIK Ivana — mikalka:
Silvestrovala bom doma. Zelja za leto 1974 nimam veliko. Upam, da bo prihodnje leto vsaj tako uspešno, če ne še bolj, kot letošnje. Želim tudi, da bi bila zdrava, da ne
bi bilo preveč razlik med delavci in seveda malo boljše plače.
GLADOŠ Vladimir — čistilec tovarniškega območja:
Letos bova šla z ženo silvestrovat k »Ankeletu« v Podljubelj in upam, da se bova dobro zabavala. Kaj si želim v .novem letu? Upam, da bo prihodnje leto bolj uspešno in veselo, predvsem pa to, da
tako dobrih uspehov podjetja kot doslej. Skratka, da bi bilo prihodnje leto vsaj tako uspešno kot leto 73.
KOČEVAR Slavka — vodja obratne pisarne predilnice:
Navp leto bom pričakala z družino doma. Za •naslednje leto si želim predvsem zdravja, dobro počutje v tovarni in da bi na svetu zavladal
CERAR Franc — mojster belilnice:
Letos bom silvestroval doma v novem stanovanju. Povabil bom tudi prijatelje. Upam, da bo 74. leto vsaj tako uspešno kat preteklo. Želim si zdravja, osebnega zadovoljstva in, da bi bilo dovolj električnega toka, bencina in manj podražitev.
Silvestrovala bom kar doma. V lokale me ne vleče, sicer pa je v domačem krogu
Iz razgovorov lahko vidimo, da bo večina preživela Silvestrov večer doma, saj je silvestrovanje res skoraj najlepše v družinskem krogu pa tudi precej ceneje je kot kje v kakem lokalu.
Našim sogavomikm želimo prijetno silvestrovanje in uresničitev želja v letu 1974, enako pa tudi vsem ostalim članom naše delovne skupnosti.
VALJAVEC Vilma — komercialist v nabavi:
LAVSEGAR Ciril — pod-mojster v belilnici:
Nisem se še dokončno odločil kje bom silvestroval, ali doma ali pri sorodnikih. Za prihodnje leto imam skromne želje. Najbolj si želim, da bi bila naša družina zdrava, da bi napravil izpit za avto in da bi tovarna še naprej dobro poslovala.
KALIŠNIK Tončka — pre-vijalka osnove:
Zaradi moževe zadržanosti v gasilski službi bom priča-
Kratko razmišljanje ob novem letu 1974
Kaj si želimo za novo leto 1974
IMovo v predilnici
V oktobrski številki tekstilca sem omenil, da vam bom v eni prihodnjih številk opisal in prikazal, katere spremembe v tehnološkem procesu se bodo še pojavile v bližnji bodočnosti. Ena teh zelo pomembnih investicij v predilnici je bila odločitev o nakupu tandem mikalnikov. Vsi vemo, da se mnogokrat z uvedbo nekega novega stroja spremeni tudi tehnološki proces. Znano je tudi, da za mod aim vlakna oziroma po-liestersika vlakna obstojajo tehnološki procesi, ki se bistveno razlikujejo od tehnoloških procesov predenja z bombažnimi vlakni. Zagovorniki novega predenja, pra-niki novega predenja ipra-litetnò in ekonomično predenje (tu je prevladovala miisel o maksimalni izkoriščenosti brežvretenskega predilnika) potrebno temu primerno urediti predložek — pramen. Torej spremeniti je potrebno pripravo pramena, čiščenje mora biti bolj intenzivno — to je učinkovitejši čistilni postopek brez poškodovanja vlaken. Drugi faktor, ki 'lahko vpliva na kvaliteto pramena je miikalnik. Razvoj tehnološkega procesa predenja preje s priprejanjem je šel še dalje. Vse analize raznih postopkov so pokazale, da so bili doseženi zelo pozitivni rezultati z tandem (dvojnimi) mikalniki, ki so v prvi vrstil izboljšali kvaliteto preje (trdnost, oster, čistoča) pretrgi so se zmanjšali za 40 do 60 % na brezvretenskih predalnikih.
Skrbimo
požarno
20.	11. 1973 natanko ob 6. uri zjutraj je na oddelku BD-200 strojev izbruhnil požar, ki je povzročil veliko materialno škodo. Mojster, ki je vodil dopoldansko izmeno je pritisnil na gumb za pogon pretdiJnilh komor na stroju št.
7.	V tem trenutku je nastal močan polk in izbruhnil je požar in vse se je zadimilo. Še v istem trenutku je mojster stroj izklopil. Začela se je akcija za omejitev in pogasitev požara. Zelo hitro so bili na kraju požara vsi, ki so bilj pripravljeni požar pogasiti. Resnično vse priznanje Herak Marjanu, Slabe Marjanu, Kavčič Jožetu, Šlibar Marjanu, Meglič Stanetu, Perko Marjanu in Pirievec Ignacu, ter ostalim, ki jih nisem navedel (zato naj mi oprostijo), ki iso s svojim nesebičnim zalaganjem preprečili še večji obseg požara, ter s tem še včejo materialno škodo. Nihče ni hranil niti svojih moči niti sposobnosti pri tej akciji. Ob vsej zavzetosti me spreleti srh, ko pomislim na dejstvo, da se je gasilo z vodo brez predhodne izključitve električnega toka na stroju (izklop glavnega dovoda saj bi lahko vsak od zgoraj navedenih tovari-
Vzporedno z že zgoraj navedenimi ugotovitvami se posredno spremeni tudi produktivnost samih brezvretenskih predilnikov. Nujno se morajo zmanjšati tudj samo stroški vzdrževanja. Vsa gornja ugotavljanja so vodila podjetje, da se je odločilo za nakup tandem mikalnikov pri firmi »Carding«. Za orientacijo bi omenil, da nam že poldrugo leto obratuje talke vrste mi-kalnik s samostojno filtrirno enoto in brez vključitve regulacije avtomatskega raztezanja.
Nov.j tandemi (7), ki so že v podjetju, bodo imeli že vgrajeno napravo za regulacijo avtomatskega raztezanja. Tandem mikalniki bodo postavljeni na sedanjem prostoru starih mikalnikov firme Aschworth da Platt.
Sestavljeni bodo namreč iz dveh mikalnikov Platt starejše izvedbe, s točno določeno preureditvijo, odnosno rekonstrukcijo. Obstajali bosta dve liniji (vsaka s po štiirimi tandem mikalniki). Od vseh mi-kalnikov se bodo izločene nečistoče in vlakna odvajala pnevmatsko do filtriranih enot. Vsaka linija bo imela svojo filtrirno enoto, ki bo imela značaj primarnega in sekundarnega filtriranja. Tako bo možno prečiščen zrak vračati nazaj v tehnološki prostor. Za to delovanje bosta skrbela dva ventilatorja.
Takoj po državnem prazniku 29. novembru so se pričela pripravljalna dela v zvezi
za večjo varnost
šev tragično preminil. Ob tem primeru lahko damo samo kratek poduk: Ne gasimo samo zato, da gasimo, temveč gasimo s pametjo in preudarnostjo, saj lahko s svojim nepravilnim ravnanjem povzročimo še večjo škodo, ali pa zahteva talko nepravilno ravnanje v kritičnih trenutkih celo človeška življenja. Ob tej priliki bj omenil še neiz podbitno dejstvo vzroka nastanka ipožara.
Vzrok je bil na elektroin-stalaciji, ki je bila v dotiku z mehanskim delom stroja in se je sčasoma obrabila. Tako je prišlo do kratkega stika in vlakna v kanalu so pričela goreti. Zračni vlek je ta goreča vlakna potegnil s seboj celo do klima prostora in ostale BD-200 stroje. Naj mi prizadeti ne zamerijo. V bodoče bo torej treba požarni preventivi oziroma požarni varnosti posvetiti več pozornosti, treba bo poostrh ti kontrolo ter se nenehno izpopolnjevati na področju gašenja. Le tako bomo lahko in brez nevarnosti za človekovo zdravje in življenje uspešno gasili požare v naših obratih.
Bečan Karel
z montažo tandem mikalnikov, ki se bo pričela takoj v začetku prihodnjega leta.
Predhodno je bilo treba izločiti 15 mikalnikov (Aschworth). To delo je bilo izvršeno v rekordnem času z udeležbo predilniških delavcev in s pomočjo delavcev V. delovne enote, ki so nemoteno skrbeli za odvoz materiala. Vsi, ki so organizirali in izvajali ta dela zaslužijo vso pohvalo, saj so bila predvidena dela izvršena v najkrajšem možnem času.
Vse torej poteka po predvidenem načrtu. Trenutno se
■-sij o prestavitve mikalnikov Platt (starih) na mesta izločenih Aschworth mikalnikov. Ko bodo izvršene prestavitve mikalnikov v sedanji fazi, se bo lahko na določeni površini položil tlak ksilolita. Po zaključku zgoraj navedenih del, bo potrebno izvršiti še naslednja dela:
—	uredit? prostor za postavitev vsaj dveh tandem mi-kalnikov (prostor pod mikalniki mora biti raven in gladek. Talke so pač zahteve dobavitelja),
—	preureditev cevi za klimatizacijo prostora (odsesai-ni kanal), talko da se bosta lahko montirali filtrimi enoti, ti sta namreč višji kot je sama odsesalna cev.
—	izdelati centralne kanale v tleh za elaktro instalacije in komprimirani zrak.
—	izdelati vse cevovode (tudi reducirne) za odsesavanje izločenih vlaken. To delo je prevzela V. DE, .ki bo skoraj v celoti izdelala po načrtu cevi in priključke že do začetka montaže.
Razveseilijvo je dejstvo, da vsa dela potekajo nemoteno in da je zavzetost vseh udeleženih v realizaciji tega projekta na zelo zadovoljivi višini.
Vzporedno s pripravami del za montažo tandem mikalnikov so potekala še nekatera dela v predilnici, ki bodo v kratkem spremenile podobo v obratu. Tu naj hi omenil dela, ki se izvajajo v zvezi z uresničitvijo načrta regeneracije odpadkov. Poglejmo, kaj je bilo že storjenega. V celoti je izdelana celica odpadkov iz rahljalnice, izdelan je kanal za cevovod iz prašne kleti, položena je betonska prevleka v kletnem proštom prizidka, urejeni vsi pragovi med starim in novim kletnim prostorom, vgrajeni okvirji vseh vrat, prestavljena Triitzchler filtrirna enota v bližino regeneracije odpadkov (za funkcijo prečiščevanja zraka iz prašne celice, ki zelo v redu funkcionira). Poleg že omenjenih del so v teku še razna manjša dela v zvezi z ureditvijo.
Kaj je potrebno še napraviti?
V prvi vrsti bo nujno pričeti takoj s postavitvijo stiskalnice novega Willow stroja ter vzporedno s tem ureditev prašne celice v pritličnem proštom ter izpeljava cevovodov iz prašne celice in novega Willow stroja.
Z ozirom na potek dosedanjega izvajanja del, predvidevam, da bomo lahko v eni prihodnjih številk tekstilca že lahko brali, da je regeneracija odpadkov že stekla (vsaj v grobem).
V zvezi z deli, ki se izvajajo v predilnici bi rad omenil še to, da smo pričeli uresničevati sklep DS v mesecu oktobru, da se morajo v začetku leta 1974 urediti garderobe v predilnici. V prvi fazi je predvidena ureditev ženske garderobe v proštom kord
Industrijsko gasilsko društvo BPT je bilo v iletu 1973 zelo aktivno. Organiziranjih je bilo več strokovnih praktičnih vaj, predavanj in drugih akcij. Na novo je bila ustanovljena ženska desetina, ki je z osvojenim 4. mestom na tekmovanju gasilcev tekstilne industrije Slovenije v Preboldu zelo uspešno debi-tirala. Moška tekmovalna de-
setina je prav tako uspešno tekmovala. Največji uspeh je dosegla z osvojitvijo 1. mesta in pokala na občinskem gasilskem tekmovanju v Tržiču. Z doseženimi uspehi so dokazali, da vloženj trud ni bil zaman.
Nekajkrat so posredovali pri požarih v Tržiču in bližnji okolici, kar je 'tudi glavni namen gasilske organizacije.
Zimsko obdobje je čas, ko gaslici nimajo rednih vaj. Kljub temu ne mirujejo in so vseskozi zelo aktivni.
V počastitev Dneva republike je bilo 26. novembra or-
tkalnice, ki naj bi bila za vse ženske v predilnici.
Na tem mestu bi se zahvalil vodstvu tkalnice, da se je takoj po pogovoru z nami začelo z demontažo cord tkalskih strojev. Tako lahko rečemo, da je danes cord tkalnica pripravljena za začetek preureditve.
Tokrat naj bo dovolj. V eni prihodnjih številk vam bom skušal prikazati omenjene stvari, upam, da bodo tudi že realizirane.
Bečan Karel
ganizirano strelsko tekmovanje z zračno puško. Razen velikega števila članov se je tekmovanja udeležilo tudi nekaj članic. Na tekmovanju je zmagal Cehič Fehret, drugi je bil Srečnik Silvo, tretji Oman Ciril. Prvi trije so prejeli praktične nagrade. Pred pričetkom tekmovanja je Ivan Valjavec zbranim gasilcem predaval o uporabi DRÄGER
dihalnega aparata 'in o ostalih gasilskih zaščitnih sredstvih. Predavanje je bilo zelo zanimivo.
Zä pridobitev kondicije za prihodnjo .sezono je v zimskem času planirano še sankaško tekmovanje v Lomu.
Sredi decembra bo občinska gasilska zveza Tržič organizirala podčastniški tečaj. Ker je tudi v naših gasilskih vrstah premalo strokovnega kadra, bo ta tečaj obiskovalo 5 gasilcev iz BPT. Leta 1974 bo gasilsko društvo BPT praznovalo 80. Itetnico obstoja. Ob tem vidnem jubileju se bodo vsi gasilci potrudili, da bodo čimbolj svečano proslavili ta praznik. Mogoče se jim bo uresničila tudi dolgoletna želja po lastnem gasilskem avtomobilu. Z njim bo posredovanje v kritičnih trenutkih hitrejše in uspešnejše.
Za prihodnje leto so si člani gasilskega društva zadali tudj pomembno nalogo, da pridobe v svoje vrste čimveč novih članov, predvsem mladine.
Ob koncu leta želimo našim gasilcem, da bi se jim uresničile vse želje, da bodo še v bodoče tako aktivni in uspešni. Le talko bodo lahko premagovali težave, ki se pojavljajo pri njihovem delovanju.
Delo naših gasilcev
Šopki
za zimske dni
Narava se pripravlja za zimsko spanje. Da bomo lažje pričakali prve pomladanske dni, si lahko pomagamo s šopki narejenimi iz zelenih iglavcev, trnovih vejic ali suhe travice; to naj bo kot osnova za šopek.
Šopke moramo sestaviti vazam in prostorom primemo.
Nekaj posebnega pa bo, če bomo šopek postavili v star likalnik, solnico, bakren kotliček in še posebno lepo bo učinkoval, če ga damo v košarico ne glede na obliko in velikost.
Za novoletne praznike bomo šopku dodali še svečko in tako bo lahko namesto novoletne jelke šopek marsikatero stanovanje (predvsem majhno) nadvse lepo krasil.
Pri sestavi teh šopkov lahko uporabimo npr.: par vejic bora, jelke, smreke, dodamo belo tanko svečko s srebrnim trakom, še bolj učinkovito pa bo, če dodamo rdečo vrtnico. Lahko vzamemo par vejic iglavca, jih s sprayem pobelimo, kakor tudi mecesnovo vejico s storžki ter tri tanke rdeče ali rumene svečke. Lahko tudi zelen iglavec s suhim klasjem pšenice kamor dodamo bele ali rdeče gerbere.
Tako in podobno pripravljeni šopki bodo zagotovo lepo učinkovali na Silvestrovi mizi in ne samo na ta dan, lahko jih boste imeli mnogo dlje kot običajne šopke v poletnih dneh.
Obratne
Obratne nezgode, nezgode na poti na delo ter službeno potovanje:
1.	Celcer Feliks, zaposlen v obratu oplemenitilnice, si je pri ročnem šivanju komadov prerezal prste leve roke (večja igla).
Vzrok: Nevaren način dela.
2.	Šolar Stanko, zaposlen v mehanični delavnici, si je pri nameščanju krojilnega noža, ko je prijel za rezilno, poškodoval kazalec desne roke.
Vzrok: Premajhna pazljivost.
3.	Vodnik Marija, zaposlena v obratu tkalnice je na poti proti WC na stopnišču padla in si poškodovala križ.
Vzrok: Naglica in mokro stopnišče.
4.	Jereb Zonka, zaposlena v okrepčevalnici kot kuharica se je poparila z razbeljeno mastjo din si talko poškodovala obraz in roke.
nezgode
Vzrok: Naglica pri delu.
5.	Radon Stanislava, zaposlena v obratu konfekcije si je z okvirom za vpenjanje urezala prste na desni roki.
Vzrok: Naglica pri delu.
6.	Zupan Olga, zaposlena v obratu tkalnice, si je na poti proti stranišču udarila ob villico viličarja.
Vzrok: Natrpano delovišče.
7.	Ropret Ciril, zaposlen v obratu tkalnice Ikot mojster, si je pri popravilu tkalniške-ga stroja poškodoval levo roko, ker ga je stisnilo bilo stroja.
Vzrok: Nevaren način dela.
8.	dip. ling. Pegan Drago, zaposlen v laboratoriju kot kemik — tehnolog, si je na službenem potovanju pri prometni. nesreči poškodoval prsni koš.
Vzrok: Spolzko cestišče.
Za razvedrilo
Zakonski mož je bil na koncu s svojimi živci. Po desetih letih zakona ni bilo drugega kot 12 otrok. Sklenil si je vzeti življenje in odšel je v klet ter iskal vrv. Med iskanjem je mrmral:	»Ko
bom mrtev bo žena dobila vsaj nekaj denarja od zavarovalnice, saj ji sicer ne morem nuditi ničesar dobrega; napravil sem ji 12 otrok in sedaj uboga ženska nima od življenja nič drugega kot delo
z dvanajstimi nedoletnimi otročaji.«
Nataknil si je zanko za vrat in zaprl oči, medtem pa je njegova žena planila v klet: »Ne, Jaka, ne,« je kričala, »obešaš nedolžnega!«
.. . »peljite več čas narav, nost,« je dejal Beduin vozniku avtomobila, ki je zašel v puščavi; po tretji fata morgani pa zavijte na desno« ...
Vojaki nam pišejo
Iz Kumbora se je oglasil Lado Brzin, kjer služi vojaški rolk. Pozdravlja vse člane kolektiva, posebno še nekdanje sodelavce iz elektrodelavnice za šibki tok. Vsem želi tudi veliko sreče in uspehov v letu 1974.
Pisal nam je tudi Mujagič Hasan, ki služi vojaški rok v Bitoli. Piše, da se ima dobro, vendar se često spomni na svoje sodelavce iz obrata tkalnice, oddelek pregledoval-nica. Vse najlepše pozdravlja iln želi, da hi mu pošiljali naše glasilo, za novo leto pa želi vsem članom BPT veliko uspeha.
Obema hvala za pošto, upamo, da ni zadnja ter da se bosta še večkrat oglasila in nam povedala, kaiko poteka vajino služenje kadrovskega roka v JLA. Tekstilca vama bomo redno pošiljali. Tudi mi
Prišli -
V mesecu novembru so prišli v naše podjetje naslednji novi sodelavci:
v predilnico: Novak Franjo, Vučenovič Cedo, Venci Katarina, Dežan Dragi, Avguštin Lilijana,
v tkalnico: Bečan Milka
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moža, očeta, starega očeta in brata
LUČKI JOŽETA
se zahvaljujemo vsem, (ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in. sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Marija hčj Joži z družino in ostalo sorodstvo
vama želimo, kar največ sreče in uspehov v letu 1974 ter, da h; vama čas čim hitreje minil.	Uredništvo
Naslova:
Lado Brzin V. P. 3120 KUMBOR 81340 HERCEG-NOVI Mujagič Hasan V. P.4519/5 97002 BITOLA
Naše
mamice
Krznar,ič Ljubica je rodila deklico 2. decembra, Pegrin Erika deklico 10. decembra, Felipovič Dragica 2. decembra dečka ter Petek Silvana 11. 12. dečka.
Vsem iskrene čestitke!
- odšli
v konfekcijo: Markovič Anton, Koder Antonija, Mali Marija,
v vzdrževalne obrate: Jerman Janko, Dolinar Stanislav.
Odšli pa so naslednji:
samovoljno: Sej kič Esma, Ranko Franc, Planinc Roman, Planinc Marija, Bolčina Marjetka, Meznarič Branko, Bahaj Stevo,
pravilna odpoved: Majerhof Franjo,
v poizkusni dobi: ing. Žnidarič Aleksander, Bukove Filip,
v JLA:	Mujanič Hasan,
Spenda! Janez, Bitežnik Vladimir, Brzin Ladislav,
izključena iz delovne organizacije: Grošelj Marjana.
»Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — Ureja uredniški odbor Franci Šarabon, Marjan Herak, dipl. iur. Breda Milič, Anka Bizjak, Marija Rožič, dipl. oec. Ignac Ahačič, Francka Dolžan, Ljuba Ravnikar, Janez Furlan — Glavni in odgovorni urednik Stojan Saje — Naslov uredništva:	BPT Tržič 64290. Telefon 50-340	—
Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Izhaja enkrat mesečno. — List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.
Miličnik je ustavil avtomobil ter vprašal voznika, če je kaj pil. Voznik mu je brez obotavljanja povedal, da je popil samo enega »graničarja«. Miličnik s tem odgovorom ni bil zadovoljen in je pozval šoferja na preizkus z alkotestom. Ko je »utrujeni« voznik napihnil balentček, ga je miličnik pogledal m dejal -.»Tovariš, iz alkotesta je razvidno da ni bil samo en »graničar«, ampak kar cela »karavla« ...
Ginekolog je po natančnem pregledu pacientke smehljajoče dejal:
»Gospa Kovač, imam dobro novico za vas« ...
»Gospodična Kovač,« ga je popravila mlada dama.
»Torej, gospodična Kovač, imam slabo novico za vas ...«
Človek se mora veliko učiti, da spozna, kaiko malo ve.
Nikogar ne moti, če ga prekinemo, da mu potrdimo.
Nikoli ni prepozno ubrati pravo pot, vendar je z vsakim izgubljenim dnem to težje.
»In zakaj ste se odločili, da se ločite?«
»Kadarkoli se mu vsedem na kolena, mi avtomatično začne diktirati pismo ...«
»Nič ne negoduj Francka! Saj vendar hočeš prihraniti denar za pleskanje.«'
»Ti si idiot! Na torti za rojstni dan gospe Kovač so bile trj svečke preveč ...«
Novoletna nagradna križanka
tHO
1974 želi aktiva
\Lahkotna\ ikra tka
igrica
ŽAGAR
STANE
SAMO = GLASNIK
POLMER
Enota
električ.
RIMSKA
KANJEÌ
Odstopitev odnehanje
.a^XBUOXtttUti
i; Po Homer zMohamed iiy Otok vera
? čarovnice -r—r----
i Kirki- Avt. ozn
Oseba iz
krščanske
mitologije
Olimpijske
igre
JUGOSiOV '
Pripadnik
BOLJ OBŠIREN, BOLJ VELIK
proslule
francozke
terorist.
ZNAMKA
RADIOAfP
organiz.
TALISOVA
PIJAČA
Vrsta
■; mešane \ solate
\ Tovarniški ? komite
Nekdanji
-azbojnik
RADU
M ime
Idol,
vzornik
ADOLF
Atenski
Oziralni
zaimek
Preizkus
znanja.
tksamen.
AVT. OZN. VORARL = BERGA
JUNAK
Pesmi
hvalnice
Aristotel
Živalski
iOMAN
iCIR/L
ADRIA AVIO = PROMET
ZAVADA
VILEM
? Akadem :j klub
HENRIK
UKMAR
Neznanec
TTZVEMÄ
Začetnica
Kratica zd^tran nebc TEMPO
priimka
ROPRET
Oberösten
reich
SAMO z GLASNIK
Tirolska avt. ozn.
m OZN Nemčije
izvod Kje v-tkalnici
SOVJET=
SKA
ZVEZA
VERDI = JEVA OPERA
RINO
SIMONETI
IGRALEC
ŽIGON
giaspuom
ŽVEPLO
GRŠKI M ULTI M Ib JONAR, LADJAR
POGREBI,
äfiEÜ
ODPOSLANEC JA JNf\ POSLA = NEC
STRUPENt KAČA
ROPRET
MARJAN
KONCI POLOTOz. KOV
31.
DECEM z BER
ZBOR (srbohrv.)
Prebivalci
Armenije
KRATICA
NEMŠKIH
zaščitnih
oddelkov"
Kem. zn. za antimon
Šesta vij. telegrafski1 abecede
KÈM. ŽN.
ZA DUŠIK
HRIB
BLIZU
ŠKOFJE
LOKE
M. IME
SEKANJE
OSTRIVEC
VOJNA
POŠTA
Črn ali siv poljski ptit
SOROD= NICA
EAST
ORODJA
ZA
VRTANJE\
DIRKE EINSTEIN
Isrbohrvl
WT. OZU.
OGULINA
ZNAMKA
MOTKOUS
ALBERT
KEM. ZN ZA URAN
KEM ZNAK ZA RADON
ENIGMA=
TIK
DEL
VOZA
Kdor pono no izvozi uvoženo blago
DEL stanovanjc
WiF
Antilih
AVTOM
OZNAKA
ŠPANIJE
Industrija
SATOVA
Kazalni im ek
Sosednja
država
SANJE
. '. mesto rane. de p.
Duh v Shakespeqr. VIHARJU
Medmet
bolečine
Žuželka ki
..prepevd'
AVT. OZ N. ITALIJE
LITER
V denarju izražena vrednost blaga
Središče
Moldavije
PREDLOG
Estonec
RIMSKA
500
NORD
RIMSKA
1
NEMŠKI
PREDLOG
Kem. zn. NA?klJ
Rojstni kraj Karla Mgrxa
PR/TR z DU. NIC A
PRED = LOG
Perz. den. enota
AVT. OZN
ROMUNIJE
ŠkupŠčina
OBČINE
nekoč priL težke okfop. konjenice
■ ip id. i01 >.
MARIBOR
NOVl DINAR
Brusilni
KAMNI
Dolga gor.
ti&Ura
Prebivalke SZ
VRSTA
pralnega
PRAŠKA
Pevec
Leskovar
REDKO M. IME
Zad. črka ABECEDE
MašČeva
(srbohrv0)
ursHula
ANDRESS
ŽIDOVSKO M. IME
Pravljična bitja
Medmet
Žalosti
Kr. za ital. den. enoto
Avt. ozn. Urugvaja
TONE
ROTAR
100 CM
SLONOVA
ČEKANA
PREDLOG
Najvisja
igralna
PRAZNIK
NORČIJ
Deklica
(literarno!
NEWTON
Filmska
igralka
Gardner
Mesto v
UK!
RIMSKA 50
NASA
REKA
HUDIČ,
SATAN
AFRIŠKI
PTIČ
EAST
Gledališka
ZAVESA
VULKAN NA SICILIJI
SULPHUR
Napovedov. ČASL
ŽLAHTNI
PLIN
Amer. m. ime
Nizozem.
letal.
družba
Znamka naših alko pijač
Preprosto prevoz, sr
Ljubkov. ž. ime Rozalija
KDO (srbohrv )
Zakoličene POT
KEM. ZN.
ZA
KISIK
Ptič sev. morij
NARODNI
ODBOR
Post
scriptum
Kratica za pond
Mesto v
Angliji
Čarman
OLGA
EDVARD
RIMSKA A
PEVKA NOVAKO ■ VIČ
TUJA
ČRKA
Izžrebani
reševalci
Izmed 80 prispelih rešitev je bilo 73 pravilnih,. med katerimi smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrado 40,00 -din prejme Stritih Zdenko iz mehanične
delavnice.
2.	nagrado 30,00 din prejme Milka Mralk iz konfekcije.
3.	nagrado 20,00 din prejme Rožič Marija iz KDS.
4.	nagrado 10,00 din prejme
Kordiš Majda iz konfekcije Loškj potok.
Rešitve današnje križanke oddajte do 15. januarja v nabiralnik TT, nagrade pa so:
1.	— 80,00 din, 2. — 60,00 din.
3.	— 50,00 din, 4. — 40,00 din
5.	— 30,00 din, 6. — 20,00 din ter 7. in 8. po 10,00 din.
Reševalcem želimo veliko zabave pri reševanju novoletne križanke.