I
N F
0 R M A T
1 O N S
B
L
A
D
E
T
ç,\ovenska zveza na Švedskeo;
[Poletje/Sommar 2006|_^
St./Nr 15 Letnik/Ârgâng 5
Slovenska riksforbundet i Sverige
S fe
fe fe
fe
fe
■fe fe.
fe
fe
fefe
fefe O
Informativno GLASILO / INFORMATIONSBLADET
Št. / Nr 15 Letnik / Argang 5 Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem
Slovenska riksförbundet i Sverige
Naslovna slika / Uppslagsbild: Udeleženci občnega zbora Slovenske zveze na Švedskem, Malmö, dne 22. aprila, 2006
Vir: Fotografijo posredoval C.M. Stopar
VSEBINA
INNEHALL
3	Uvodna beseda
4	Slovenska zveza 9 Društva
29 Reportaže 35 Naša cerkev 38 Zanimivosti 45 Arhiv 52 Naslovi
Inledningsord
Slovenska riksförbundet
Föreningar
Reportage
Var kyrka
Aktuellt
Arkiv
Adresser
Glavni in odgovorni urednik/izdajatelj — Huvudredaktor/ansvarig utgivare:
Augustina Budja (-stina)
Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar Jožef Ficko / Ciril M. Stopar Tehnični urednik/Tekniker: Zvonko Bencek
Naslov uredništva:
Elektronska pošta/ E-post:
Augustina Budja Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA Tel. 0418- 269 26 budja @bredband.net
Prispevke pošljite na zgornji naslov do 15. avgusta, 2006
Skicka era bidrag för Informationsbladet senast den 15 augusti 2006
UVODNA BESEDA
INLEDNINGSORD
Oton Župančič
Pesmi Otona Župančiča so nastale v hudih letih prve svetovne vojne. Namen pesmi je bil predvsem, da bi odgnale jok in žalost, v družine z otroci pa prinesle smeh in veselje. Eno takšnih njegovih pesmi objavljamo ob prazniku Dneva vseh mater na Švedskem, Morsdag; letos je to bil 28. maj.
USPAVANKA
Kaj bo sinku sen prineslo? Ptičje krilo, tenko veslo, ali kita rožmarina? Aja tu ta, nana nina!
Krilo se je utrudilo, veslo se je polomilo, suha kita rožmarina -aja tuta, nana nina!
Kaj bo sinku sen prineslo? Niti krilo, niti veslo, niti kita rožmarina, le popevka materina: aja tuta, nana nina!
Vsem svojim bralcem, dopisnikom in sodelavcem želimo dolgo, vroče poletje, otrokom pa sončne počitnice in nasvidenje jeseni!
SLOVENSKA ZVEZA
SLOVENSKA RIKSFÖRBUNDET
Slovenska zveza na švedskem
slovenska.riksforbundet@telia.com
Predsednik ima besedo^
Za nami so spomladanske aktivnosti, v Planiki v Malmöju je pevski zbor slavil 30- obletnico ustanovitve, obenem smo imeli tudi jubilejni občni zbor Slovenske Zveze, kjer nas je s svojim obiskom počastil g. Zorko Pelikan, ki je državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob tej priliki nam je izročil visoko priznanje Urada, ker Zveza letos praznuje 15-obletnico ustanovitve.
V maju in juniju se v društvih ukvarjajo s pikniki in balinarskimi srečanji. Kajti poletje je pred vrati, prav tako si želimo dopustov in lepih sončnih dni, ki jih bomo preživeli nekje na morju ali pa v družbi družine in sorodnikov.
Tudi slovenska šola v Olofströmu bo imela zaključek slov. dopolnilnega pouka v juniju, v juliju pa bodo v vseh društvih imeli zaslužene dopuste. Delo po sekcijah bo steklo šele nekje konec avgusta oziroma v začetku septembra.
Tudi letos smo v Zvezi planirali precej dejavnosti, obenem vas obveščamo, da smo iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dobili odobrene vse projekte, za katere bomo tudi dobili precejšno ekonomsko pomoč.
Zato vas prosimo, da redno plačujete članarino vašemu slov. društvu, kajti tako občutimo, da imamo vašo podporo in da lahko načrtujemo za prihodnost.
Posebno se bomo trudili in dali podporo pri organiziranju slovenske mladine na Švedskem, zato moramo vsi pomagati Suzani Macuh, ki se trudi in zbira mladi slovenski živež, da se srečuje in ohranja slovenski jezik in del kulture svojih staršev, babic in dedkov.
Kjerkoli se srečujemo, tam kjer se govori slovenski jezik in prepeva slovenske pesmi, pa naj si bodi na društvenih aktivnostih, veselicah, piknikih, romanju v Vadsteno, slov. mašah in večjih srečanjih, vse to prispeva, da v duhu ostanemo Slovenci in da ljubimo svoj jezik in matično domovino. To pa moramo večkrat tudi pokazati, kot sem prej omenil s plačilom članarine pa tudi z obiski na prireditvah, ko to odmeva v časopisih, da s tem dokazujemo,
v
da Slovenci na Švedskem obstajamo in smo dobro organizirani.
Zato vas vabimo po dopustih v avgustu na srečanje starejših Slovencev v Barnakälla pri Bromölli ter v oktobru na 19. Slovensko kulturno Srečanje 2006 v Göteborg.
Vam pa želim vesele dopustniške dni in previdno vožnjo!
Program dela 2006
o Srečanje slovenske mladine v Göteborgu, (6-13 avgusta, ko bo 19th European Athletics Championships 2006,) kontaktiraj Suzano Macuh: tel: 0221-185 18, mobil: 070-364 83 53, E-mail: macuh@hotmail.com o 26. avgusta, Srečanje starejših Slovencev in slovenski piknik v Barnakälla pri Bromölli.
o 14.oktobra, Slovensko kult. srečanje v Göteborgu ( SKD France Prešeren) o November, konferenca in sestanek UO Slovenske zveze. o Med letom, prireditve v slovenskih društvih in 3. junija, romanje v Vadsteno.
15. OBLETNICA SLOVENSKE ZVEZE
23. februarja je minilo 15 let odkar smo v Adelforsu, na občnem zboru predstavnikov slovenskih društev ustanovili Slovensko zvezo na Švedskem.
Zveza je ustanovljena z namenom, da usklajuje delo društev in članov pri ohranitvi in razvijanju slovenske kulture, jezika in običajev; prav tako pa da skrbi za informativno dejavnost. Obenem smo takrat odločili, da bo delo Zveze nevtralno in politično nevezano. Z istim dnevom je tudi prenehal delovati takratni Koordinacijski odbor slovenskih društev.
Za prvega predsednika Slovenske zveze smo takrat izbrali Branka Jenka iz Halmstada. Prvi predsednik Zveze, se takrat še ni dobro zavedal koliko dela bo moral opraviti skupno s prvo tajnico Avguštino Budja, seveda je tudi dobil pomoč v novoizvoljenem upravnem odboru Zveze. Koliko demonstracij je bilo potrebno, da se je pomagalo pri osamosvojitvi Slovenije? Na koliko vrat se je moralo potrkati? Koliko pisem in dopisov se je moralo poslati na razne državne organizacije, da bi nas priznali in da bi dobili finančno pomoč za delovanje Zveze. Šele v letu 1995 smo prvič dobili celotno finančno pomoč iz Zavoda za priseljence, kar je tudi nekoliko olajšalo planirano delo Zveze.
. • -	i 4	Pim
	i 5	o! '
Branko Jenko je nosil težki suknjič predsednika Zveze celih 7 let, vse do leta 1998 do občnega zbora v Landskroni, ko je bil za novega predsednika Zveze izvoljen Ciril Stopar, ki opravlja to delo še danes. Zavod za priseljence se je nato preimenoval v Zavod za integracijo in nam od leta 2001 naprej za 55% zmanjšal ekonomsko pomoč. To je največ prizadejalo izdajanje kulturnega in kvalitetnega glasila Naš Glas, ki je na odločitev članov redakcije prenehalo izhajati po 28 letih v decembru 2001, ko so izdali zadnjo številko s posebno prilogo. Med tem časom smo izgubili tudi slovensko oddajo na švedskem radiu, ki jo je vodila popularna Jasna Carlen-Kuhar. Razočaranje v slovenskih društvih nad izgubo slovenske pisane in govorne besede na Švedskem je bilo veliko, čeprav se tega takrat nismo prav dobro zavedali, kaj to pomeni za slovenski živež na Švedskem, kajti slovenske satelitske oddaje so si utirale pot tudi v Skandinavijo.
Toda vse to ne more nadomestiti naših potreb na
v
Švedskem zato smo sklenili, da moramo Slovenci na Švedskem imeti slovensko pisano besedo tudi tukaj na severu. Pomlad 2002 je tudi prinesla prvo številko novega Informativnega glasila, uredništvo je takrat vodil Jožef Ficko iz Malmoja.
Jeseni leta 2003 pa je Avguština Budja prevzela delo glavnega in odgovornega urednika in uvedla novo obliko manjšega formata Informativnega glasila. Povem, da smo takrat bili vsi amaterji in da nismo vedeli točno kako bomo to nalogo izpeljali. Gnala nas je samo velika želja po
v
slovenski pisani besedi na Švedskem. Danes lahko rečemo, da je Informativno glasilo z vsako številko boljše in boljše in da skupno s Društvenim glasilom iz Olofstroma ponuja bralcem zanimivo branje. To pa ne pomeni, da smo zadovoljni s svojim delom, kajti časi se spreminjajo, danes je skoraj vse na digitalni osnovi in danes brez dobrih računalnikov in modernih programov časopisa ni mogoče urejati.
Letos, ko praznujemo 15-obletnico ustanovitve Slovenske Zveze imamo pred seboj veliko nalog: da obdržimo Slovensko Zvezo, kot krovno organizacijo, ki koordinira delo slovenskih društev, da pomagamo tistim društvom, ki imajo problem z obstojem. Prav tako da s pomočjo projektov pomagamo slovenski mladini pri njihovih srečanjih ter da obdržimo slovensko pisano besedo tukaj na severu Evrope. Zveza si je postavila veliko ciljev na svoji poti, čeprav ta pot ne bo tako lahka, toda v letih od 2001 pa do danes smo dokazali, da skupno z zbranimi močmi med vsemi Slovenci na Švedskem vsaj poskušamo uresničiti naše cilje in jih prilagodimo potrebam in časovnim spremembam. Tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nam je letos odobril vse zaprošene projekte, katerim bomo namenili precejšnjo vsoto denarja.
V letu 2006 so slovenska društva na občnem zboru dokazala, da držimo skupaj, da imamo dober program in dobro organizacijo in da se prihodnosti ne bojimo ampak jo načrtujemo.
OBČNI ZBOR
22. aprila je bil v Malmoju občni zbor Zveze, nato pa je sledil kulturni program, ker je pevski zbor Planike praznoval 30- obletnico ustanovitve. Predstavniki slovenskih društev so izvolili novi upravni in nadzorni odbor ter potrdili delo Zveze v tem letu ter dolgoročni
program dela za leta 2007- 2009, tako kot to zahteva švedski Zavod za integracijo. Na koncu smo podelili zaslužnim članom UO in NO Zveze priznanja, kot je to običajno ob velikih obletnicah. Prav tako je bilo deležno priznanja Društveno glasilo iz KD Slovenije v Olofstromu, ki praznuje v maju 10- obletnico izhajanja. SKD Planika pa se je potrudila, da smo se prijetno počutili med njimi.
Za predsednika Zveze je bil izvoljen Ciril Stopar, tajnica je Marjana Ratajc, v upravnem odboru pa so: Ivanka Franseus, Alojz Macuh, Štefanija Berg, Suzana Macuh, Pavel Zavrel, Ana Kokol, Lado Lomšek in Jožef Ficko. Za gl. in odgovornega urednika tega glasila je izbrana Avguština Budja. V nadzorni odbor in volilno komisijo so izvoljeni: Branko Jenko, Janez Rampre in Franc Franseus.
Posebno smo se zahvalili članu nadzornega odbora Jožetu Bergoču, ki nas zaradi slabega zdravja zapušča po 15 letih dela v Slov. zvezi.
OBISK DRŽAVNEGA SEKRETARJA
Na občnem zboru smo imeli tudi zelo pomembnega gosta, ki ga je posebno zanimalo preteklo delo Slovenske zveze in kaj načrtujemo v prihodnosti. Bili smo izredno veseli, da nas je osebno obiskal g. Zorko Pelikan, ki je državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Urad Vlade RS je pomemben partner Slovenske zveze, kajti tam iščemo denarno pomoč za naše projekte, ki morajo biti dobro pripravljeni, nato pa jim moramo poslati tudi podrobno poročilo. Med nami pa je bil tudi g. Primož Kovač, 1. sekretar na Veleposlaništvu RS v Stockholmu in nam je tudi prenesel pozdrave gospe veleposlanice. Z državnim sekretarjem smo se pogovorili kaj bomo naredili letos in
v
naslednje leto ter mu prikazali probleme Slovencev na Švedskem.
Zvečer na kulturni prireditvi pa je g. Zorko Pelikan podelil posebno priznanje Urada
Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Slovenski zvezi ob 15- obletnici in pevskemu zboru Planike ob njihovi 30-obletnici.
Zahvaljujemo se državnemu sekretarju za njegov obisk, s stiskom roke smo dokazali da bomo tudi v bodoče dobro sodelovali in kot je sam omenil, bo tokrat ostal več časa na
odgovornemu mestu, da se posveti problemom Slovencev v zamejstvu in po svetu. G. Zorko Pelikan najlepša hvala za vaš obisk pri nas na severu Evrope.
30. obletnica pevskega zbora SKD Planika
Precej ljudi se je zbralo na kulturnem programu in proslavi obletnice pevskega zboru. Zapeli so nam venček slovenskih pesmi, nato pa je predsednica Ivanka Franseus podelila zahvale in priznanja. Člani zbora so: Marjeta Pagon, Franc Franseus, Jožef Ficko, Jože Bergoč, Ivan Rabzelj, Ludvik Cimerman, Vili Šoba, Jože Myndel, Ivan Likar, Andrej Pagon. Priznanje jim je podelil tudi g. Zorko Pelikan, državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v imenu Slovenske zveze spodaj podpisani.
Ciril Marjan Stopar
MLADINA: vabilo na srečanje Slovenske mladine v Goteborgu
Lepo pozdravljeni vsi!
Čas mineva odkar smo se nazadnje srečali in čas je, da se spet dobimo! Predlagam, da bi se zbrali takrat ko je evropsko prvenstvo v atletiki, letos bo to v Goteborgu 6-13 avgusta. Naši slovenski atleti pridejo v Göteborg in lepo bi bilo, da bi se zbrali in navijali za naše Slovence in Slovenke! Kaj pravite o tem?! Javite mi čimprej, ker moramo nabaviti vstopnice in tudi najti prenočišča!
Lep pozdrav iz Köpinga http://www.european-athletics.org/index.phpinhalt=events/ech/ech&nav=nav/events
Hej pä er!
Tiden gar fort och det var nu ett tag sen senast vi träffades och nu är det aterigen tid för en träff! Ett förslag är att vi har var träff i Göteborg och besöker friidrotts EM. Vara slovenska friidrottare kommer till Göteborg och det vore roligt att fa följa deras framgangar under EM:et, eller vad säger ni?! Hör av er snarast da vi maste ordna med biljetter och sovplatser ganska sa omgaende!
Mer info finns pa sidorna/Več informacij se najde na: http://www.atletska-zveza.si/ http://www.european-
athletics.org/index.php?inhalt=events/ech/ech&nav=nav/eventshttp://www.eur opean-athletics.org/index.phpinhalt=events/ech/ech&nav=nav/events
Hälsningar fran Köping! Suzana Macuh
tel: 0221-185 18, mobil: 070-364 83 53, E-mail: macuh@hotmail.com
DruStva
föreningaR
STOCKHOLM
Stockholm 2008-03-31
Vabilo
Izlet v Mariefred 25. maja
Naše društvo organizira običajni spomladanski izlet. Tokrat potujemo v Mariefred, malo mesto na obali Mälaren. Najbolj privlačna točka mesta je grad Gripsholm. Grad je bil postavljen že v 14. stoletju. Danes vabi predvsem zbirka portretov znamenitih osebnosti švedske zgodovine in kulture.
Potujemo z mini avtobusi. Odhod ob 09:30 uri od T-centralen. Prihod domov ob ca 18:00 uri. Cena prevoza: odrasli 150 kron., za otroke pa zastonj. Vstopnino v grad plača društvo. Namen je tudi da si vzamemo čas za piknik.
Prijave sprejemajo Ani Zupančič (tfn 08-773 07 87), Anton Kisovec (anton.kisovec@telia.com) in
Pavel Zavrel (zavrel@bredband.net) najkasneje do 18. maja.
Obvestila:
Novoizvoljeni odbor si je razdelil naloge na naslednj način: Pavel Zavrel, predsednik; Liljana Zupančič, mladinska vprašanja Ani Zupančič, blagajničarka; Lojze Hribar, koordinator. Tone Kisovec, administrator in tajnik;
Švedsko-slovensko prijateljsko društvo (SSVF) organizira 10.-11. junija izlet v Dalsland. Tudi naši člani so dobrodošli. Cena vožnje je 470 kr (otroci polovična) prenočišča pa 150 kr. Za prijave in posameznosti se obrnite na Ankico Soneborg (ankica.soneborg@bredband.net) in na Kjella Sjöströma tfn 08-70870008.
Naš jesenski program še ni gotov. Računamo pa vsaj z eno prireditvijo. Društvo "France Prešeren" v Göteborgu bo pa organiziralo 14. oktobra tradicionalno«Vseslovensko srečanje«. Kako in na kakšen način bo naše društvo sedelovalo moramo še premisliti. Prosimo vas za predloge.
Veliko članov žal še ni plačalo članarine, kar pa je glavni dohodek društva in tudi pogoj da dobimo dotacije švedske družbe. Naša članarina je samo 100 kr in je najnižja med
slovenskimi društvi na Švedskem. Tiste, ki še niste plačali prosimo, da to čim prej poravnate. Prilagamo vplačilno položnico in priporočamo, da po možnosti uporabite Internet; kar je tudi cenejše: PG 653438-2.
Upravni odbor
Slovenska föreningen i Stockholm anordnar:
-	Inbjudan till Mariefred. Utflykt den 25 maj. Minibussen avgär kl 9.30 vid T-Centralen. Äter Stockholm omkring kl 18.00. Bussresan kostar för vuxna: 150 kr/pers och för barnen är det gratis. Inträdet till Gripsholms slott betalas av föreningen. Ta gärna med Er picknickkorgen! Det är brättom att anmäla sig! Det görs till: Anton Kisovec, anton.kisovec@telia.com eller Pavel Zavrel, zavrel@bredband.net. Det gär ocksä bra att ringa till Ani Zupancic pä telefon 08-773 07 87.
-	Höstprogrammet är ännu inte klart för Slovenska föreningen, men dock finns det traditionella "Vseslovensko srečanje" i Göteborg den 14 oktober som föreningen "Franc Prešeren" anordnar.
-	Ni som ännu inte har betalat medlemsavgiften (100 kr/medlem) för är 2006, kan göra det till Slovenska föreningens PlusGirokonto 653 438-2. Ange avsändare! TACK J
Svensk-slovenska vänskapsföreningen anordnar:
-	Inbjudan till Dalsland med övernattning i vandrarhem. Avresa: 10 juni kl 8.00 vid Klarabergsviadukten utanför Centralstationens övre plan.
Äterresa: 11 juni och vi räknar med att anlända vid 20-21-tiden pä kvällen. Priset för resan är 470 kr/person. För barn under 12 är halva priset. Övernattningen kostar 150 kr/bädd, lika för barn och vuxna. Enkelrum finns inte pä vandrarhemmet. Lakan och örngott finns att hyra för 50:- om ni inte tar med egna. Frukost pä vandrarhemmet kostar 50:-. Här är det ocksä brättom att anmäla sig. Betalningen sker till värt PlusGirokonto: 629 38 83 - 2. Märk talongen Ämäl och ange avsändare! Betalas in senast 15 maj. Information kan fäs av Kjell Sjöström, 08-708 70 08 eller till Ankica Soneborg, ankica.soneborg@bredband.net
-	Boka i din kalender redan nu dagen för 15-ärs jubiléet av Svensk-slovenska vänskapsföreningen!
Lördagen den 14 oktober 2006. Plats: Östra Real, nära Karlaplan (mer information kommer senare). Det blir mat och underhällning. Inträde tillkommer.
- Ni som ännu inte har betalat medlemsavgiften (150 kr/medlem) för är 2006, kan göra detta till Svensk-slovenska vänskapsföreningens PlusGirokonto: 629 38 83-2. Ange avsändare!
TACK ©
Styrelse
ZAKAJ V STOCKHOLMU DVE DRUŠTVI
To vprašanje je bilo postavljeno na letni skupščini slovenskega društva v Stockholmu v glavnem od članov, ki so člani obeh društev, Slovenskega društva v Stockholmu, ki je bilo ustanovljeno leta 1972 in Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva, ki je bilo ustanovljeno leta 1991. Motiv za takšno vprašanje je bil: zakaj bi plačevali članarino obema društvoma, če pa je članstva komaj za eno društvo, z združitvijo bi bila lažja izbira kadrov za vodnje enega drustva kot pa dveh, dejavnost društvev se v mnogočem pokriva oziroma dopolnjuje. Sprejet je bil sklep, da društvo prouči pogoje in možnosti za združitev, če bo enako stališče zavzela tudi letna skupščina Društva švedsko-slovenskega prijateljstva. Isto vprašanje v glavnem od istih članov je bilo postavljeno na letni skupščini Društva švedsko-slovenskega prijateljstva s sklepom, da upravni odbor prouči pogoje in možnosti za eventuelno združitev.
V	tem prispevku ne bi želel zagovarjati linije za družitev ali proti združitvi ampak bi želel pojasniti različne povode pri ustanovitvi in delovanju enega in drugega društva kakor tudi razlika v sestavu članstva. Slovensko društvo v Stockholmu je bilo ustanovljeno leta 1972 kot priseljeniška organizacija z namenom, da deluje za ohranitev slovenske kulture, maternega jezika in da sodeluje s slovenskimi in švedskimi oblastmi ter organizacijami. Društvo je bilo vključeno v Koordinacijski odbor slovenskih društev na Švedskem, tedanja Zveza in v Jugoslovansko zvezo. Finančna pomoč je dobivalo od občine, to je mesta Stockholma in za skupne aktivnosti pa od države preko Zveze in Koordinacijskega odbora. Člani so bili v glavnem slovenski rojaki in preko zakonskih/prijateljskih vezi tudi Švedi in pripadniki drugih narodnosti. Komunikacija je bila v slovenskem jeziku. Sedaj je društvo vključeno v Slovensko zvezo na Švedskem , kateri plačuje članarino. Slovenska zveza se financira od članarine, dotacije za razne projekte od Švedskega zavoda za integracijo in Republike Slovenije .
v
Društvo Švedsko-slovenskega prijateljstva je bilo ustanovljeno leta 1991 z namenom, da s pomočjo švedskih prijateljev vpliva da bi Švedska čimprej priznala Slovenijo kot
v
samostojno državo. Švedska je dejansko med prvimi priznala Slovenijo, to je 19.12.1991. Nadalnja naloga društva je, da vzpodbuja poznavanje o Švedski in Sloveniji, vzpostavlja povezavo med posamezniki in organizacijami v obeh državah zaradi boljšega sodelovanja na kulturnem, družbeno-ekonomskem in informativnem področju. Društvo ni vključeno v nobeno Zvezo in se financira od članarine in prostovoljnih prispevkov. V 15 letnem delovanju je društvo dobilo pomoč od švedske in slovenske strani za realizacijo projekta"Slovenska literatura v švedščini" leta 2001 in realizacijo projekta "Razstava Gasparijevih razglednic in božičnih jaslic" leta 2005.
V	drustvu je 40% članov švedskega porekla in 60 % slovenskega. Komunikacija pisna in govorna je švedščina, ki je razumljiva za vse člane. Društvo je švedsko-slovensko in ne priseljenisko, vse delo je usmerjeno na kulturno-informativno področje ter tesno sodelovanje s Slovensko-švedskim društvom v Ljubljani, ki ima podobne dejavnosti v Sloveniji.
Čas bo pokazal, če bo možno združiti dve dokaj slični in še bolj različni društvi po dejavnosti in sestavi članstva. Združitev bi bila smiselna, če bi z združitvijo imeli koristi obe društvi . Če pa bi eno društvo imelo koristi, drugo pa izgubo, potem bi težko zagovarjali idejo za združitev.
Lojze Hribar
Tankar kring förslaget att sla samman den slovenska föreningen och den svensk slovenska
Papekas bör att det som kommer att tas upp här naturligtvis inte gäller för varje enskild individ. Men man har dock i undersökningar kunnat se vissa allmänna tendenser mellan olika generationer i det nya landet. Man bör även ha i tankarna det faktum att inflyttningen av personer frän Slovenien till Sverige har i stort sett helt upphört.
Först en allmän beskrivning av vad som brukar anses som typiskt för 1:a generationen som flyttat till ett annat land samt för 2:a och 3:e generationen samt för ytterligare kommande generationer att bevara sä mycket som möjligt av det slovenska spräket och det slovenska kulturarvet.
1:a generationen
Första generationens personer bibehäller naturligtvis sitt modersmäl. Man har som regel mest kontakt med personer frän hemlandet. Mänga har för avsikt att ätervända till sitt hemland, varför en total integration kanske inte anses nödvändig. Man har en mycket stark kontakt med föräldrar, andra släktingar och vänner i hemlandet. Man lär sig det nya spräket för att kunna kommunicera med svenskar, men det känns mest naturligt att använda sitt modersmäl. Sannolikt är det pä modersmälet som man framför sina känslor. Den som lär sig ett nytt spräk efter tonären har som regel svärt att fä den rätta intonationen i det nya spräket. Detta märks i hög grad dä drottningen Silvia talar. En del personer i första generationen försöker ätervända hem, men det är inte ovanligt att de flyttar tillbaka till det nya landet, där barn och barnbarn finns.
I en av vära stora morgontidningar fanns i är i mitten pä april en artikel om en chilenare. Han säger: "Jag känner mig inte som svensk av självklara skäl, men jag känner mig inte som chilenare heller. Jag är en sädan som hamnar mitt emellan, utan nägon tillhörighet, men som ändä inte tycker att det är nägot bekymmer."
2:a generationen
En del av andra generationens personer är kanske födda i föräldrarnas hemland, men de flesta i andra generationen är sannolikt födda och uppvuxna i Sverige. Detta innebär att de varit pä svenskt dagis, gätt i svensk förskola, forsatt sin skolgäng i Sverige och kanske skaffat sig en eftergymnasial utbildning i Sverige. De talar en bra svenska. De har ocksä mänga svenska vänner. Mänga gifter sig sannolikt ocksä med svenskar. De har troligtvis inte tankar pä att flytta till föräldrarnas ursprungsland. Det pästäs att andra generationen pä alla sätt fösöker att integrera sig i det land där de vuxit upp. Dessa tendenser har man till exempel lagt märke till bland de svenskar som en gäng i tiden utvandrade till USA. Ett exemple pä hur en person frän andra generation kan uppfatta si g som helt svensk kunde man höra i en radiointervju för nägot är sedan dä en ung kvinna i en ganska hög politisk position i Stockholm blev mycket förnärmad dä journalisten nämnde att hennes föräldrar kom frän ett annat land. Hon ville inte alls höra om att hennes föräldrar hade ett annat ursprung. Hon var ju svenska.
3:e generationen
Tredje generationens personer är förmodligen helt etablerade i Sverige. De känner sig som regel som svenskar. De har gätt i svenska skolor och skaffat sig sin utbildning här. De bildar förmodigen familj i Sverige. Sannolikt förekommer ett större antal gitermäl med svenska personer. De som tillhör tredje generationen har rimligtvis inte särskilt goda kunskaper i far- och morföräldrarnas spräk. Men en del av tredje generationens personer är oftast mer intresserade av sitt ursprung än andra generationens personer. Vissa vill lära sig mor- och farföräldrarnas spräk. Sä har fallet varit med svenskar i USA. Där har tredje generationen pä ett helt annat sätt än andra generationen sökt sig till kurser och universitetsutbildning i svenska spräket. Vissa har börjat med släktforskning.
Nágra tankar om hur man skall kunna ná och hjälpa de kommande generationerna att bevara sá mycket som möjligt av sitt slovenska ursprung.
Man kan ju inte förvänta sig att kommande generationer skall kunna känna sig som slovener helt och fullt. Man fär utgä ifrän att de kommande generationerna inte kan känna samma starka slovenska identitet som första generationen. Sannolikt kommer de att känna sig som svenskar. Deras modersmäl kommer att vara svenska. Deras släktingar har sitt ursprung inte bara bland slovener utan kanske lika mycket bland svenskar. Förhoppningen är naturligtvis att personerna i de kommande generationerna skall behälla sä mycket som möjligt av det slovenska kulturarvet och att de skall vara intresserade av att inte endast kunna uttrycka sig pä svenska utan ocksä pä slovenska.
En svensk - slovensk förening har kanske en större möjlighet att nä de kommande generationerna än endast slovensk förening har. Sannolikt kan det kännas lättare för de svenskar som kommit in i slovenska familjer att ansluta sig till en svensk - slovenska förening där man även kan prata svenska. I en sädan förening bör man pä ett naturligt sätt kunna förena slovenskt och svenskt kulturarv.
Helena Jarl Kerzar
PLANIKA, MALMO
Leto je naokoli, pomlad se preveša v poletje in čas je, za sedaj že dobro znan, Planikin
TRADICIONALNI PIKNIK
Kdaj? V soboto, 10. junij 2006, ob 13.00 Kje? Na starem mestu: Bulltofta, Malmo Zakaj? Za vesel zaključek poslovnega leta
Po stari navadi, je prireditev brezplačna za vse naše člane, nečlani pa bodo morali seči nekoliko globlje v žep, za njih je cena 100 kron. Za ta denar se bodo lahko po mili volji založili z delikatesami s Francovega žara. Dobrodošli!!
Ostala obvestila
Zadnje poslovno leto smo zaključili zelo uspešno: ne po zaslugi Upravnega odbora, marveč je to zasluga vseh vas, ki ste pridno obiskovali planikine prireditve. Hvala vam, pridite tudi v bodoče!
Tudi letos 3. junija bomo organizirali romanje v Vadsteno. Če se hočete peljati z nami, pokličite Ivanko na tel. 49 43 85 ali pa Marjeto na številko 94 26 52. Prijave do sobote, 27. maja.
Društveni prostori bodo v času dopustov zaprti od sobote, 17 junija do četrtka, 25 avgusta. Dobrodošli ponovno v petek, 26 avgusta!
Änu ett ar är till ända, varen ska bli sommar och i brytningstid kommer planikas smatt berömda
TRADITIONELLA PICKNICKEN
När? Lördagen, 10. juni 2006, kl. 13.00 Var? I det gröna, pä Bulltofta - Malmö Varför? Glad avslutning av verksamhetsäret
Som seden bjuder är evenemanget gratis för medlemmar. Priset för icke medlemmar är det facila: 100 kronor per person. För summan far man ta del av och äta hur mycket man vill av hella härligheten fran var utsökta grill.	Väl möt och "bon apetit!!"
Ôvriga meddelanden
Sista rakenskapsâret har blivit mycket framgângsrikt - det âr inte styrelsens, utan er fôrtjânst. Ni har varit snâlla och i stort antal besôkt alla vâra evenemang. Ett stort tack -kom âven i fortsâttningen!
Lôrdagen, den 3 juni skall vi organisera valfârdstransport till Vadstena. Vill du âka med oss? Slâ i sâ fall en signal till Ivanka pâ tel. 49 43 85 eller till Marjeta, tel. 94 26 52 senast lôrdagen, 27 maj. I semestertider âr fôreningslokalerna stângda frân lôrdagen, 17 juni till torsdagen, 25 augusti. Vâlkomna igen fredagen, den 26 augusti!
Andrej Pagon
OBVESTILO BRALCEM INF. GLASILA
Kulturno društvo Planika Malmo prireja 10. junija, sedaj že tradicionalni, vedno dobro obiskan piknik na prostem. Vsi naši člani so že pred časom dobili vabila, veseli pa bomo tudi obiskovalcev iz drugih krajev. Če ljubite jedi z žara in dobro kapljico, pokličite Ivanko ali Marjeto. Prva se bo oglasila na tel. 040 49 43 85, druga na 040 94 26 52 Cena za odrasle je 100, za otroke pa 50 kron. Piknik bo ob vsakem vremenu, s pričetkom ob 13. uri. Dobrodošli!
PLANIKINA DRUŽABNA KRONIKA
Med drugo svetovno vojno, torej med letoma 1939 in 1945, je imela štorklja v Sloveniji polne roke dela. V tem času se je narodilo nenavadno mnogo otrok, kateri danes štejejo le še dni in ure do dne, ko se bodo (nekateri so se že) upokojili. Nemalo jih živi v Malmo-ju:
60 let: Ivan Prša - julij
65 let:| Amalija Križ, Guerino Medica, Janez Križ vsi april Jože Bergoč - julij, Franc Franseus - avgust, Ivan Rabzelj - oktober.
in
70 let: Ciril Kralj - junij in Jožef Habjanič - december
Vsem iskrene čestitke z željami, da bi zasluženo pokojnino zdravi in srečni uživali še mnogo let!
Naj ne zamerijo tisti ki smo jih morda prezrli, društvo namreč ne razpolaga z rojstnimi podatki članov. Če želite biti v IGSZ omenjeni tudi vi ali vaši svojci in prijatelji nam to - prosimo, sporočite, z veseljem vam bomo ustregli.
Društveni lokali bodo poletje 2006 zaprti od 17. junija, do 25. avgusta 200 6.
Vsem članom Planike in vsem bralcem Informativnega glasila želimo dolgo, primerno toplo, ne pretirano vlažno, pa tudi ne presuho poletje!
JoF
Novice iz Planike
Dvaindvajseti april, 2006, je bil slovesen dan. Slovesen zato, ker smo takrat praznovali 30. obletnico Planike, pa ne društva, marveč pevskega zbora z enakim imenom. Včasih smo rekli moški zbor, sedaj pa nič več: že nekaj let namreč prepeva z njimi tudi Marjeta. Marjeta Pagon predstavnica nežnega spola, jih je s svojim prijetnim altom rešila zagat, ko so brezuspešno iskali prvi tenor. Sicer pa, predstavimo jih:
Prvi tenor prepevata: Marjeta Pagon in Franc Franseus. Drugi tenor: Jože Myndel, Andrej Pagon.
Bariton - prvi bas: Vilibald Šoba in Jožef Ficko. Drugi bas: Ivan Rabzelj, Jože Bergoč, in Ludvik Cimerman.
Baritonistom in basistom po potrebi pritegne tudi dirigent Johannes - Ivan Likar, ki je »duša« skupine. Brez njega si je zbor težko predstavljati, prav on poskrbi da se njihovi, včasih robati, glasovi ujemajo in prenesejo na uho poslušalca prijeten zvočni vtis.

Pevski zbor Planika ob nastopu 30:e obletnice 22. aprila 2006. Od leve proti desni smo: Marjeta Pagon, Franc Franseus, Jože Myndel, Andrej Pagon, Jožef Ficko (opažaš kako sem fejst?), Vilibald Šoba, Jože Bergoč, Ivan Rabzelj, Ludvik Cimerman in dirigent, Johannes - Ivan Likar.
»Kdor poje, slabo ne misli« se glasi star slovenski pregovor. Da je to res, dokazujeta tenorist Franc Franseus in basist Jože Bergoč, ki se tudi po tridestih letih nista
izpridila in še vedno pridno prepevata. Sicer pa se je v zboru skozi čas zvrstilo precejšnje število ljudi, vsakdo je po svoje nekaj prispeval, kar nekaj pa jih, žal, ni več med nami. Vsem, brez izjeme - velika hvala.
Po občnem zboru Slovenske zveze je prevladalo splošno veselje, slovenska proslava in veselica. Na sliki so gostje iz nekaterih slovenskih društev na Švedskem: Landskrona, Helsingborg, Koping in od drugod.
BATTRE SENT AN ALDRIG ali NIKOLI NI PREPOZNO
Naj vam zaupamo še zadnjo novico: zbor te dni pospešeno vadi, po tridesetih letih namreč namerava v samozaložbi posneti prvo (in skoraj gotovo zadnjo) zvočno ploščo, ki bo nared
v drugi polovici junija, 2006. Ker ni podmladka je to edini način, da se ogne pozabi in ohrani vsaj del svojega izročila sebi, navijačem in poznejšim rodovom.
Pevci - PLANIKA, Predsednik Ivanka F. in državni sekretar Zorko Pelikan
Nastop
sprostitev
in spodaj - pevske vaje
HALMSTAD
Jubilanta
Pred kratkim je slavil 70-letnico rojstva Jože Godina, stalni član tako društva kot upravnega odbora v njem. Jože je aktivno sodeloval pri ustanavljanju slovenskega društva Ivan Cankar v halmstadu, bil je tudi predsednik, podpredsednik; najdaljšo nalogo pa je opravljal in jo še kod blagajnik društva.
Jožetu želimo vse najboljše in še na mnoga leta!
Julija meseca praznuje 60-letnico rojstva tudi naš stalni član društva Franc Svetec, celotna družina Svetec je bila aktivna v društvenih dejavnostih, sodelovali so pri folklori v mladinskem pevskem zboru in seveda pri drugih večjih in manjših društvenih dejavnostih. Francu iskreno četitamo in mu želimo sreče, zdravja ter še na mnoga leta!
Vsem članom in prijateljem društva želimo lepo in toplo poletje in seveda prijetne počitnice.
B.Jenko
ZALEC/HUSQVARNA/KANADA
Iz Kanade se nam je v uredništvo oglasil član slovenskega društva Orfeum v Landskroni, Jerko Bajt. Po dolgih letih sta skupaj s sinom Robertom, ki živi v Kanadi, praznovala Robertov rojstni dan. Prilaga tudi fotografiji spodaj. Hvala Jerko in čestitke Robertu!
Urednica
v
Živijo!
Po sedemnajsih letih sva le enkrat skupaj praznovala Robertov rojstni dan.
Lep pozdrav na Švedsko!
Jerko in sin Robert Bajt iz Kanade
Slovensko društvo
STOCKHOLM
"Vinko Vodopivec" v Stockholmu.
S posredovanjem tukaj bivajoče pevovodkinje Jerice Bukovec je v Stockholmu nastopal Akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. Gostje so priredili dva koncerta. Prvega 22. aprila, po slovenski maši, v katoliški stolnici v Stockholmu in drugega naslednji dan skupaj s švedskim Täby Kammarkör v Eneby cerkvi v Täbyju. Na sporedu so bile ljudske pesmi iz Slovenije in Švedske ter dela skladateljev iz obeh dežel. Za publiko so bili koncerti čudovito doživetje.
Naše društvo v Stockholmu je bilo soorganizator in gostitelj pevcev. Z improvizacijo in dobro voljo številnih članov smo povabili goste na večerjo in vse kar spada zraven. Upam, da so nastopajoči odnesli dober vtis o nas, ki živimo tukaj na severu Evrope.
Ani Zupančič, 85 let
Koncem aprila smo praznovali 85. rojstni dan naše najzvestejše članice in odbornice, Ani Zupančič. Ani je naš član že od prvih let obstoja društva in se je aktivno udeleževala vseh naših prireditev, proslav, gostovanj in sestankov. Bila je stalen član našega pevskega zbora, gostiteljica obiskov iz domovine, kuharica na
društvenih prireditvah in še kaj. Od kar se jaz spomin je tudi blagajničarka našega duštva. Ne ureja samo drušvene knjige ampak skrbi tudi za vstopnino na naših zabavah.
Rojsni dan smo praznovali skupaj z njenim zetom, ki je tudi praznoval okroglo obletnico. Z njunimi sorodniki iz Švedske in Norveške smo se zbrali v južnem delu Stockholma, zapeli in zarajali. Naš dremajoči pevski zbor ja ponovno zaživel in naše domače viže so odjeknile po vsej Nacki. Med pesmimi je Ani kraljevala med neštetimi cvetličnimi šopki in sprejemala čestitke. Bil je res njen dan!

Ani, hvala za vse, kar si doslej storila za nas, želimo ti še veliko zdravih in aktivnih let!
Pavel Zavrel
Kot je znano se člani olofstromskega društva nahajajo vse od Stockholma navzdol v skoraj
tridesetih občinah in 6 pokrajinah, da ne
pozabimo tudi Norveške. Prav zaradi te raztresenosti imamo vedno skupno uradne in vesele trenutke v društvenem planu dela.
Tako v marcu organiziramo uradni občni zbor in veseli Dan žena skupno. Na ta način imamo zmeraj veliko naših članov na občnem zboru, ki največ traja okoli 1 uro, saj so člani o vsemu obveščeni v Društvenem glasilu, ki je medij in orodje v rokah upravnega odbora, da se za vse prav dobro ve in je potrebno le potrditi oziroma malenkost spremeniti na željo aktivnih
članov v društvu. Letos smo izvolili na dve leti kar 9 članski upravni odbor, 2-članski nadzorni odbor in 2-člansko volilno komisijo, v kateri sta dve posebno zainteresirani članici, obenem pa imamo še 5-članski komite za veselice in pripravo hrane. Torej imamo
18 aktivnih članov, h katerim prištejemo še člane likovne sekcije, slovenske šole za otroke in balinarske sekcije. V takšnem društvu res ni težko delati, ko toliko ljudi rado prevzame odgovornost in z veseljem pomagajo ter sami sodelujejo v krožkih in sekcijah.
Tudi letos je bilo zelo živahno za Dan žena, kajti tokrat so možje delali kot za stavo, posebno tisti, ki ne pomagajo dostikrat doma v kuhinji, res pohvaliti jih moramo, ker so bili pridni, tudi pri pomivanju posode. Da bi se še bolj oddolžili našim pridnim ženam, na katerih
dostikrat sloni slovensko društvo, je bilo tokrat za njih vse zastonj. Toda s tem še ne moremo vsega plačati, zato sta Viktor Semprimožnik in Libero Markežič igrala tako, da jih je bilo veselje poslušati. Viktor je igral polke, da so skoraj iskre skakale okoli, Lucijan
pa je vodil plesno povorko iz ene sobe v drugo in skoraj vsi so se priključili plesu.
v
Čeprav sem prej pohvalil može pa moramo povedati, da so naše žene iz komiteja za veselice pripravile vso hrano, mi smo jo le servirali. Toda bilo je veselo in razigrano, tako da smo se malce umirili le nekaj pred polnočjo, ko nam je zmanjkalo sape in moči.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri hrani: od Hästvede, Olofströma pa do Ronnebyja, vam, ki ste prišli v takem številu pa sporočamo, da ste zmeraj dobrodošli v prelepih in prijaznih društvenih prostorih.
PROSLAVITEV ABRAHAMA SLOVENSKEGA DUHOVNIKA
Konec aprila je imel v Olofströmu sv. mašo, slovenski duhovnik Zvone Podvinski. Po maši smo odšli v društvene prostore, kjer smo proslavili njegovega abrahama, ga počastili z dobrim kosilom in mu izročili priložnostno darilo ter se pogovorili. Popoldne je imel sv. mašo v Nybru, nato pa so tudi tam skupno proslavili z dobro večerjo. Zahvaljujemo se mu za njegove požrtvovalne obiske, čeprav nas ni veliko pri sv. maši.
10- OBLETNICA IZDAJANJA
DRUŠTVENEGA GLASILA
V maju smo izdali jubilejno 45 številko Društvenega glasila. Zato smo tudi pripravili razstavo Društvenih glasil , ki smo jih izdali v minulih letih.
Leta 1996 smo na pisalni stroj napisali prvo številko tega glasila in jo razposlali na vse znane naslove. Zahvaliti se moramo prav temu mediju, da smo od takrat podvojili članstvo v Olofströmu. Upravni odbor se zahvaljuje vsem, ki so v teh desetih letih prispevali svoje članke, prav tako se UO zahvaljuje gl. uredniku, ki že 10 let vztraja, da obdržimo slovensko besedo v olofströmskem društvu. Glasilo razpošiljamo na 150 naslovov na Švedskem, v Norveško in v Slovenijo.
SLOV. DOPOLNILNI POUK V OLOFSTROMU
Slovenska šola v Olofströmu je zelo intenzivno delovala zadnje mesece in smo imeli pouk skoraj vsako nedeljo, v začetku junija bomo zaključili prvo polletje. Pouk bomo nadaljevali v septembru. Otroke poučujemo tudi preko interneta.
Zanimivo iz Interneta
http://www.slovenien.nu/
Priporočamo, da si ogledate zelo zanimivo internetsko domačo stran, ki jo ureja Robert Popotnik. Dogovarjamo se, da bo tudi Slovenska zveza in slovenska društva bila prisotna na tej strani, seveda s povezavami, toda tekste moramo sami prispevati v švedskem jeziku.
Foto:
Za
praznik Dan žena smo dekleta in žene
razveselili z nageljčki
Tekst in slike: Ciril M. Stopar
PLAN DELA V LETU 2006
10. junija, balinanje srečanje članov v mestecu Kallinge. 26.avgusta, Srečanje starejših Slovencev in slov. piknik v Barnakälla. 21. oktobra, Vinska trgatev 06 in likovna razstava. 29. oktobra, slov. sv. maša ob 11.00 uri v Olofströmu, v Nybru ob 16.30. 16. decembra sv. Miklavž za otroke in praznovanje božičnih praznikov. 31. decembra, sv. maša v Olofströmu ob 11.00 uri. V Nybru bo ob 16.30. Med letom, spomladi in jeseni krožek likovne sekcije in razstave. Nadaljevalni krožek slovenskega jezika za otroke bo v nedeljah, ob 14.00. Društveni prostori bodo odprti, ko bo likovna sekcija imela krožek, to je v nedeljah od 16.00 ure naprej.
UO KD Slovenija, Olofström
Slovenski Dom
Novice iz Göteborga
Letošnja dolga mrzla zima z veliko snega se nikakor ni hotela posloviti. Pomlad, ki bi po kolendarju morala že priti je zakasnila. Naenkrat je toplota naredila to, da se je vse kar prebudilo. Cvetje, drevje in trava je kar tekmovala med seboj kdo bo prej ozelenel. Pomlad je prebudilo tudi kljubsko delo.
Pustna veselica v februarju, kjer je trio "Črne mačke" poskrbel za dobro vzdušenje. Zabava je bila bolj slabo obiskana, nekaj stolov je bilo še praznih. Morda je gripa in prehlad zadržal nekatere doma, saj smo pogrešali člane in nečlane, ki so nas ob takšnih zabavah vedno obiskali. Maski nista imeli konkurence in tako sta dobili vsak svojo nagrado. Vsi otroci pa vrečko bombonov.
Materinski dan smo praznovali po maši v Astridsalen. Jože je z harmoniko pozdravil vse prisotne. Kratek program z otroci in odraslimi je potekel v veselem vzdušju. Otroci niso vedno pripravljeni po naročilu nastopiti, toda Katarina z njeno potrpežljivostjo in mirnostnjo poruši vse zapreke, tako otroci zapojejo in recitirajo, kar so se naučili. Hvala Katarina in še veliko uspehov. Otroci so podarili mamicam in očetom nageljne. Slovenski Dom je pripravil zakusko in tudi pecivo vseh vrst na obloženi mizi.
Nazdravili smo tudi Jožici in Jožetu za god. Staniju za rojstni dan in novorojeni hčerki Ellen. Evi-Karin in Staniju iskrene čestitke.
G. župnik, Zvone Podvinski je slavil svojo 50. obletnico že v aprilu, slavje pa je pripravil 6. maja in povabil prijatelje in znance. Zbrali smo se v novi Katoliški šoli Notre Dame, v lepo pripravljeni dvorani. Iz kuhinje so dišave naznanjale nekaj okusnega, saj sta Martin in njegova žena Ruža stala za ta del slavja.
To slavje smo začeli s slovensko mašo in
• ^ * 1 1 ' ' ^ ^
priporočilom za zdravje in srečo našega
slavljenca. Ob spremljavi harmonike smo zapeli in nazdravili Zvonetu za dolgo življenje. Za švedske goste je mogoče bilo nekaj novega, saj smo veliko prepevali, bili veseli in razigrani vse tja v pozno noč. Pri kavi je gospod Zvone odprl svoja darila, ki so bila izbrana prav gotovo s pozornostjo. Slovenci v Goteborgu in okolici smo zbrali denar, za katerega smo kupili darilne bone, katere bo porabil po potrebi, morda bo utegnil tudi na kakšen koncert. Slovenski Dom in Misijski svet sta podarila potovanje z balonom, da si bo g. Zvone lahko ogledal Göteborg z okolico z zraka, gotovo bo poleti takšna priložnost.
Našemu slavljencu želimu še veliko zdravih in zadovoljnih let! Potem smo pomagali pospraviti in zadovoljni smo se odpravili domov. Hvala vsem, ki ste priskočili na pomoč. Dan državnosti bo po maši v juniju v Astridsalen.
Foto C. M. Stopar: Med maševanjem v Olofstromu
V	augustu mesecu bo v Goteborgu Europsko prevenstvo v atletiki in naša Jožica bo kot volonter pomala Slovenski ekipi. Vsi, ki boste tukaj, pridite navijat za naše športnike.
V	soboto 13. maja je bil tradicionalni 27. Goteborgsvarvet. 21 km po ulicah Goteborga. Kljub vetru, oblačnemu vremenu je prva ženska na cilju bila Slovenka Helena Javornik s časom 1.12.34. Prvi moški Marokan El Mowaziz Abdelkader z časom 1.02.14. Naše čestitke!
Za jesen pripravljamo potovanje v Nemčijo za nakupovanje in če bi bilo zadosti
v
zainteresiranih tudi kakšen izlet po Švedski.
Foto: Levo - Marjana Ratajc, tajnica pri Slovenski zvezi na Švedskem, se je udeležila letošnjega občnega zbora SZ, v Malmo-ju, dne 22. aprila 2006. Na sliki - Marjana s še nekaterimi udeleženci
občnega zbora.
Počasi se bližamo dopustom, šolarji bodo končali šolo, nekateri bodo prvič iskali delo. Vsem želimo tople počitnice in dopust. Rabimo vašo pomoč pri nadaljnem delu v društvu, nikjer ni zapisano, da samo Upravni odbor mora biti za vse, da nekdo od članov pripravi kakšno srečanje s kakšnih posebnim delom ali samo pri preprosti večerji. Pridite in pomagajte.
Imejte se lepo in na jesen se vidimo.
Za Upravni odbor Slovenski Dom, Göteborg Marija Kolar
Orfeum
landskrOnA
Člani Slovensko/Švedskega kulturnega in pevskega društva v Landskroni se pripravljajo na prihajajoče počitnice. Kar velik del članov je namreč še šoloobveznih, nekateri obiskujejo tudi gimnazijo ali višjo šolo.
Dejavnosti društva so še vedno predvsem glasba, pesem in slovenska kultura, zdaj že močno pomešana s švedsko. Seveda se ukvarjamo tudi s kulinariko. V ta namen bomo še pred koncem leta 2006 v samozaložbi izdali slovensko/švedske recepte v knjižni obliki. Radi bi posneli in izdali tudi novo zgoščenko, vendar nas vse hudo preganja čas. Trudimo se pač po svojih močeh.
V mesecu aprilu je naša najstarejša članica, Angela Budja, napolnila 90 let svojega bogatega življenja. Veseli smo, da je spet med nami, tu na Švedskem in da nas z vzgledi in svojo dobro voljo vzpodbuja za naslednje podvige, predvsem v glasbi in petju. Prisrčna hvala za vse to!
Angela Budja s svojimi 20. pravnuki na Švedskem ter s prvim pra-pravnukom, Asmundtorp,
Švedska (maj, 2006)
NOVA KNJIGA
V mesecu marcu letos je izšla nova knjiga Augustine Budja, z naslovom: SLOVENCI NA ŠVEDSKEM. Knjiga obsega 232 strani in je v švedskem jeziku. Obravnava priseljevanje Slovencev na Švedsko, med drugim število, spol in leto prihoda. Namenjena je Slovencem
v	v
in Švedom, ki jih zanima, kako so se Slovenci po prihodu na Švedsko prilagajali švedskemu društvu. Obravnava tudi vprašanja prihodnosti Slovencev na Švedskem in išče odgovore na številna druga vprašanja, našajoča se na Slovenijo in Slovence ter na švedsko integracijsko politiko modernega časa. Knjiga stane 250 kron (+ poštnina) in jo lahko naročite direktno pri avtorici: budia@bredband.net ali po telefonu: 0418-269 26. Na zalogi so še knjige: Švedska slovnica za Slovence (200:- ©, Slovensko-Švedski besedni vodnik in obratno (150:- ©, Slovenci na Švedskem (400:- © avtorice A. Budja. -stina
Reportaže
reportage
Zgodbe, ki jih piše življenje
Pri devetdesetih letih se veseli Življenja, ker jo imajo otroci radi
Na svoj 90. rojstni dan je povabila sorodnike, sosede ter vse cerkvene pevce, s katerimi je pela v cerkvenem pevskem zboru Mala Nedelja, stare in mlade
Ko smo se peljali skozi napol ozelenelo ščavniško dolino in pri Stari Gori (Sveti Duh) zavili proti Mali Nedelji, kamor smo bili povabljeni na praznovanje 90-letnice Angele Budja, smo razmišljali o letih, ki tako hitro tečejo. In ravno to nam je dejala slavljenka, ko smo ji stisnili roko in ji čestitali k njenemu jubileju. »Veste, sama ne vem, kam so šla leta. Čeprav jih polnim 90, se veselim življenja. Veselim se ga, ker mi je Bog naklonil dobro počutje, spoštujejo me moji otroci, vnuki, pravnuki in drugi - sorodniki, znanci, prijatelji. Poglejte, kakšno slavje so mi priredili! Seveda mi je najlepše, ko jih vidim ob sebi zbrane.«
Potomstvo Angele Budja na Švedskem, manjkajo še trije: Robert in Lukas Karlin ter Isabelle
Kembro. Posnetek: Asmundtorp, maj, 2006
Ob teh njenih besedah, so se ji v očeh zaiskrile solze. Za trenutek je utihnila, morda kaj premišljevala, nato pa je naš pogovor, kljub temu, da so jo obkrožali njeni, tekel naprej. Bistra kot je, nam je z lahkoto podajala mejnike svojega življenja. Rodila se je, 1916 leta v Godemarcih pri Mali Nedelji, v kmečki družini v kateri se je rodilo 12 otrok. Osnovno šolo je obiskovala pri Mali Nedelji. Leta 1935 se je poročila z Avgustom Budja na kmetijo v Grabšince, ki jo je mož podedoval po starših. Nato sta iskala srečo pri zaposlitvi v bolnišnici v Mariboru, odkoder se je vsa družina zaradi premestitve pozneje preselila v Ormož, kjer je dobil mož zaposlitev v bolnišnici za tuberkulozne bolezni. Želja po domačem kraju ju je po nekaj letih pripeljala nazaj v Malo Nedeljo, kjer sta si od prodaje Avgustove domačije kupila posest v Moravcih (pri Mali Nedelji). Tudi tu nista vzdržala dolgo. Ker je bil Avgust v cerkvi organist in mežnar, sta si zakonca Budja želela bivati bliže cerkve. Prav zato sta čez čas kupila hišo v Mali Nedelji, kjer Angela tudi sedaj živi, kadar je doma, v Sloveniji. Toda njuno življenjsko popotovanje se še ni ustavilo. Podala sta se "na obisk" na Švedsko, kjer sta živela že hčerka Gusti in sin Janez z družinama in pozneje še hčerki Jelka in Olga. Naselili so se v mestu Landskrona, na jugu Švedske. Tam je bil njen mož (med drugim) 20 let organist v katoliški cerkvi, pevovodja in inicijator za ustanovitev prvega slovenskega društva na Švedskem, SKD Triglav, 1968. Avgust je leta 1987 na počitnicah v domovini umrl, in Angela zdaj vse bolj pogosto živi pri Mali Nedelji. Občasno pa živi tudi pri hčerkah na Švedskem. V Mali Nedelji jo večkrat obiskujejo njeni otroci, ki so ostali z družinami na Švedskem. Doma, v Šentjurju pri Celju, živi le sin Janez z družino. Da ji je življenje lažje, jo iz soseske obišče tudi brat Lojzek ter sestri Lojzka in
Milica iz Maribora. Ko potrebuje pomoč so ji na voljo tudi dobri sosedi.
Foto: Slavljenka Angela Budja z otroci, od leve - Olga, Janez, Jelka in Gusti
Povprašali smo jo, kaj jo je v življenju najbolj razveseljevalo? »To so moji otroci in vsi potomci. Ti mi dajejo pogum za življenje. Moja druga ljubezen je petje. Že od 16 leta pojem na koru v cerkvi. Pela sem v Mali Nedelji, pela sem tudi na Švedskem. Pravzaprav imamo vsi v družini zelo radi pesem vseh zvrsti: cerkveno, ljudsko in moderno. Hčerke so tudi skomponirale veliko skladb in zanje napisale besedila. Vse to so skupaj z otroci, vnuki in mojimi pravnuki tudi posnele na 6. zgoščenkah in jih večkrat lahko slišimo po radiu v Sloveniji. Vsi smo torej prevzeti s pesmijo; mož kot organist, hčerke in sin pa kot skladatelji, pesniki in pevci. Srečna sem, ko po Murskem valu ali na radiu Ognjišče slišim petje mojih treh hčera, ki pojejo kot Sestre Budja. Rada imam tudi rože. Čeprav jih vse težje negujem, mi veliko pomenijo.«
Besedilo in foto zgoraj: LUDVIK KRAMBERGER
Lundakarnevalen - 157 ar av organiserat vansinne
Iz Lunda se nam je oglasil rojak, dr. Jure Piškur z naslednjim prispevkom, saj je letos prisostvoval na študentskem karnevalu v Lundu. V kratkem, gre za enega največjih študentskih karnevalov na svetu, ki se zgodi vsake štiri leta, meni Jure. Ordet karneval kommer, enligt den vanligaste etymologiska förklaringen, av latinets "carne vale", det vill säga "farväl till kött", och syftar pä de katolska karnevalernas firande precis före fastan. Huruvida lundastudenterna tar farväl till kött efter sitt vart fjärde är infallande karnevalsfirande är mera osäkert; möjligen skulle detta vara pä grund av uteblivna studiemedel^
Sä har heller icke den lundensiska karnevalen nägon katolskt-kristen grund. Den är i stället sprungen ur den gamla studentikosa sedvänjan att hälsa värens ankomst i mänadsskiftet april-maj. Sälunda omnämns de äldsta karnevalerna i det samtida materialet oftast som "Värfest" eller "Majfest". Det är mot denna bakgrund man 1849 i "Den skänska Correspondenten" kan läsa att Smälands nation den 1:e maj detta är hyrt Brunnssalongen i Lilla Räby för en fest och därvid tägat ut till denna plats skrudade som ett bondbröllopssällskap frän Värend (vilket nog inte bara skall ses som ett allmänt gyckel utan även som ett tecken pä tidens genuina intresse för folklore och bondekultur). Hela festen firades ocksä under bröllopsaktiga former, och härmed hade tvä viktiga kriterier uppfyllts som gör att denna episod brukar klassas som den första karnevalen: täget och det sammanhällande temat.
-	ena slika kaže kako so celo Judito (soprogo Jureta Piškurja) zasrbeli podplati na Karnevalu..
-	druga pa da tudi možje postave niso imeli miru pred razigranimi študenti,
-	in zadnja: tako polnih ulic v Lundu že zlepa ni bilo ...	Foto: Jure Piškur
Under 1850-talet fortgär de olika "carnevalsupptägen" kring första maj med varierande regelbundenhet och organisation. Källmaterial i form av protokoll och liknande saknas för denna äldsta tid, och eftervärlden fär luta sig mot de samtida tidningsreferaten, vilka päfallande ofta talar om regn och rusk - ja, till och med snö! Ätminstone vädret tycks inte alltid ha varit bättre förr. I tägen börjar vagnar dyka upp och förutom ytterligare "bondeteman" börjar ocksä anspelningar pä aktuella händelser figurera. Hittills hade de beskrivna evenemangen i stort utgätt frän nationsbasis. Det kunde säledes pä en "karneval" förekomma ett flertal icke sammanhörande teman. 1860 däremot höll man för första gängen en enda sammanhällen "kärkarneval" och tre är senare följer den första karnevalen med ett enda enhetligt tema "Grekiska thronens försäljning", en dä dagsaktuell politisk händelse som gav utrymme bäde för ätskillig politisk satir och anspelningar pä klassisk mytologi, vilka man kan f räga sig hurpass begripliga de var för de mindre lärda och belästa bland äskädarna.
Karnevalerna antar nu successivt allt mer organiserade former - man börjar utse formella karnevalskommitteer - även om hela evenemanget alltjämt länge är nägot som bäde beslutas, organiseras och genomförs inom loppet av en vecka. Det är för resten värt att notera att ordföranden i 1867 ärs karnevalskommitte hette Nils Duner - samme man som blev förste ordförande för den detta är formellt organiserade Lunds Studentkär. Redan här uppstär säledes den ännu existerande kopplingen kär-karneval.
Karnevalerna hade hittills infallit med nägot varierande periodicitet, i bland varje är, i bland vartannat och i bland faktiskt även pä hösten! Frän och med 1876 blev det dock karneval vartannat är ända fram till 1892. Det äret urartade nämligen firandet i sä svärartat superi med ätföljande reaktioner frän den lokala överheten att de planerade festligheterna 1894 inställdes. Pä sä sätt uppstod den fyraärsperiod mellan karnevalerna - en "karneval" -som alltjämt gäller. Under värt sekel (1900-talet) har dock ätskilliga brott i denna perodicitet inträffat. Världskrig ställde in karnevalen 1916. 1932 valde man pä grund av den ekonomiska krisen (det ansägs osäkert huruvida vanligt folk som drängar och pigor skulle ha räd att gä pä karneval) att skjuta karnevalen tvä är framät, till 1934. Det blev 30-talets enda karneval, ty 1938 var världsläget sä hotfullt att man äter ställde in och 1942 hade hotet förvandlats till krig igen. 1946 äteruppstod dock karnevalen igen och har sedan de ss inte bara fortsatt oavbrutet, utan ocksä successivt expanderat i bäde tid och rum till det jättejippo det i dag är.
Antalet "nöjen" har konstant utökats och lagts till den ursprungliga kärnan: täget. Den första karnevalstidningen kom troligen redan 1873 och mot 1800-talets slut uppstär och utvecklas olika typer av omrädes- och scennöjen, varur bland annat det första renodlade karnevalsspexet, "Uarda" (i enaktsversion) springer 1908. Samma är gör studenterna för första gängen karnevalsfilmer - endast ett är efter att landets första riktiga spelfilmer sett dagens ljus. Senare följer sä revy, kabaret, barneval och alla de "stora nöjen" som fortfarande finns kvar.
Karnevalen blir ocksä längre. Den ursprungliga enda karnevalsdagen blir 1946 till tvä och 1962 till tre. Och säväl besökar- som deltagarantal växer under efterkrigstiden sä kraftigt att 1966 ärs kommitte till och med tvivlade pä att man skulle kunna genomföra karneval 1970. Skulle det gä att hitta meningsfulla uppgifter ät alla aktiva? Karnevalens existens kom nu faktiskt att hotas 1970, men inte av studentantalet utan av tidsandan. I vänsterrevoltens tidevarv var studentikosism och tradition begrepp som bokstavligt fick mänga att se rött. "Karnevalen äterupplivar och befäster föreställningar om att studenter är omedvetna, lallande barnrumpor" skrev Lundagärds redaktör Per Garthon och uppmanade
32
läsekretsen att bekämpa denna "skymf^' med "alla legala medel"! Det hjälpte inte: karnevalen överlevde även om den bâde 1970 och 1974 fick konkurrens av en mer progressiv "alternativkarneval" i stadsparken.
Nu - snart 157 âr efter det smäländska bondbröllopet - blomstrar de studentikosa traditionerna ânyo kraftfullare än vad 68-generationen nâgonsin kunde ana, och att politisering av karnevalen synes vara ett minne blott illustreras kanske tydligast av att denna till och med överlevt sin tidigare huvudman: den gamla partipolitiska studentkâren. Ja, i karnevalen finns varken höger eller vänster, varken jude eller grek - bara studenter som lever i sann dualitet med varandra!
av Fredrik Tersmeden
Anm: detta är en lätt bearbetad version av en text som ursprungligen publicerades i Lundagârd nr 1 1998.
Tudi tako so ljudje iskali boljše življenje; Angela Dodič je iz Grabonoša
pobegnila v Avstralijo
Zgodba neke rojakinje, ki naj nas opogumi, da zapišemo tudi mi svojo.
Tisti malo starejši se še spominjajo časov, ko so mnogi Slovenci prek zelene meje z Avstrijo in Italijo pobegnili v svet. Eni so šli, da so se rešili pred političnim pregonom, drugi zato, da bi na drugi strani meje našli obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko. Ob tem se je treba vživeti v čas po vojni, ko je vladalo vsesplošno pomanjkanje, ko še ljudje nisi imeli dovolj za dostojno preživetje.
Z eno izmet takih smo se srečali na zlati poroki zakoncev Elizabete in Ignaca
v
Kukovec iz Kutinc pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Na njuno poroko je iz Avstralije prišla sestra neveste Angela Dodič. Tedaj smo se dogovorili za srečanje, na katerem nam bo povedala svojo življenjsko zgodbo odhoda v svet.
Angela Dodič se je rodila v kmečki družini Frančiške in Franca Kajnih v Grabonošu 30. maja 1938. leta. V družini se je rodilo pet otrok, od katerih živijo le trije. Vse do smrti svoje matere, leta 1956, je živela mirno kmečko življenje. Starši so jo imeli za naslednico kmetije. Toda mamina smrt je spremenila njeno življenje.
»Bilo mi je 18 let, ko mi je umrla mama. Bila sem še otrok. Tedaj otroci nismo tako hitro odraščali. Vseeno sem zaslutila, da se v hiši nekaj dogaja. Oče se je na skrivaj srečeval z neko vdovo. Po naključju sem izvedela, da se nameravata poročiti. To me je prizadelo. Na noben način nisem hotela živeti z mačeho. Sklenila sem, da bom pobegnila od doma. Toda kam? Edina pot je vodila prek meje v Avstrijo. Srečala sem se s sošolko Cilko Sobočan iz Spodnjih Ivanjec, ki je s svojim fantom iz Stavešinec, imena ne vem več, nameravala pobegniti v Avstrijo. Dogovorili smo se, da se odpeljemo s kolesi k Cilkinim sorodnikom v Gederovce in od tam prečkamo zeleno mejo. Preden smo se podali na pot smo se dogovorili, kako bomo govorili, če nas ujamejo, ko bomo prečkali mejo. Naš izgovor je bil, da gremo na obisk Cilkinim Sorodnikom v Gederovce. Sama sem vzela očetovo kolo, fant pa je na kolesu peljal Cilko. Kot smo ugotovili nas je oče, vsaj mene, na
policiji prijavil, da nameravam prestopiti mejo. Na mostu v Radencih so nas ustavili in legitimirali policisti. Spraševali so nas, kam smo namenjeni. Pregledali so nam žepe in nas spustili. Toda niso nas izpustili iz oči. Zasledovali so nas. V neki vasi, kje je bilo ne morem reči, ker je bila že noč, so nas iznenada ustavili. Tedaj sta Cilka in njun fant pobegnila v noč. Jaz jih nikoli več nisem videla. Mene je policaj, govoril je srbsko, peljal v Mursko Soboto na zaslišanje. V robčku sem imela naslove, kje se moram javiti v Avstriji. Da bi se ga znebila, sem si formalno obrisala nos, ter tako dala v usta listek, ki je bil oblikovan v kroglico, z naslovi in ga požrla. Vedela sem, da bi bil to dokaz, da sem res hotela pobegniti. Na mizo sem zložila vse kar sem imela v žepu, rožni venec, molitvenik in 22.000 dinarjev. Ko sem bila zaslišana so mi vse vrnili, zmanjkala sta le dva tisočaka. Kot sem pozneje ugotovila, me je oče naznanil zato, da bi mi preprečil pobeg. Ovadil me je, da sem mu ukradla kolo. Ker sem kolo nameravala odvreči, sem pod sedež napisala očetov naslov, da bi lahko najdeno kolo vrnili v Grabonoš.«
Angeli tokrat ni uspelo. Toda želja po pobegu je bila še močnejša. Končno ji je tudi uspelo. Drugi pobeg je uspel. To se je zgodilo 4. julija 1957.
»Natančno se spominjam dneva, ko sem pri avstrijski družini Pertoci, ki so bili sorodniki prijateljice Cilke, bila toplo sprejeta. Dali so mi jesti. Tam sem se uredila in se odpravila na policijo. Po treh dneh zaslišanja so me poslali v zbirni center za begunce, rekli so lager, v Lipnico. Po treh mesecih sem dobila delo v mlinu na kanalu Mure blizu avstrijske Radgone. Moj cilj je bila Avstralija. To se je tudi zgodilo, saj sem 4. decembra 1957 z ladjo Roma iz Genove, s 1.500 potniki, odpotovala v Avstralijo. Cilj potovanja je bilo mesto Melbourne, kamor smo pripotovali 29. decembra 1957. leta. Tam sem 3 mesece živela v lageru Boneillo, delala pa kot čistilka na privatni osnovni in srednji šoli. Decembra 1958 sem se preselila v Adelaido, kjer sem si našla delo v bolnišnici in se usposobila za bolničarko. Po naklučju, na novo leto pri slovenski maši, sem spoznala moža Danila Dodiča, ki je bil doma iz primorske in je ravno tako pobegnil kot jaz. Poročila sva se 1960 leta, v zakonu pa so se nama rodili trije otroci Sonja, Franc in David. Mož mi je že umrl, razveseljujejo pa me 4 vnuki.«
Sedaj, ko je Angela v pokoju, ima več možnosti obiska domovine, v katero se rada
v
vrača. »Nam, ki smo odšli mladi v svet, ni lahko pozabiti domovine. Še sreča, da imamo v Adelaidi svoj Slovenski dom, kjer se zbiramo Slovenci. Obiskujemo tudi slovenske maše in beremo slovenske časopise. Dragocena sta nam bila Naša Gruda in Slovenija. Svet. Škoda, da jih ni več. Rada obiščem tudi domovino. Prvič sem jo obiskala leta 1977, nato 1988, 1995 z možem Danilom in 2004 s sinom Davidom. To so bila lepa doživetja. Marsikaj se je v teh letih spremenilo. Sploh si nisem mogla predstavljati, kako je Slovenija napredovala. Tokratni obisk sem namenila zlati poroki sestre Elizabete, ki se je poročila z Ignacom Kukovcem v Kutincev. Poroka in srečanje z redkimi, ki se jih spominjam, poznam pa skoraj ne več, je bilo pravo doživetje.«
Ko berete ta prispevek, je naša sogovornica že v svoji novi domovini, v Avstraliji. Kot je dejala, je danes lažje priti na obisk v domovino, kot nekoč. Pot je tedaj veljala pravo bogastvo. Danes jo stane povratna vozovnica za Avstralijo 2.500 avstralskih dolarjev. Kot je dejala, je tudi to velik denar, pa vendar mnogo manj, kot pred leti. O vrnitvi v domovino ne razmišlja, kajti tam v Avstraliji živijo njeni otroci. Doma pri njih v Grabonošu se je reklo pri Ramišakovih, zdaj tam ni nikogar več.
Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER G. Krambergerju se lepo zahvaljujemo za poslani prispevek in obenem vabimo naše bralce I.G., da nam zaupajo svoje zgodbe.	Uredništvo
NAŠA CERKEV
vAR KYRKA
Posnetki: ŠMARNICE. Na kavi po sv. maši v materinem jeziku; Helsingborg, drugo nedeljo v
mesecu maju. Foto: Olga Budja, Helsingborg
Obletnica
Pred kratkim smo se spomnili	desete
obletnice prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. 17. maja 1996 je ob prihodu na brniško	letališče
simbolično počastil našo deželo s poljubom zemlje, medtem pa ga je pozdravljalo zvonjenje iz vseh slovenskih cerkva. Po sprejemu na letališču, kjer ga je poleg cerkvenega in državnega vodstva, pozdravila množica vernikov, je sveti oče na lastno željo obiskal Marijino svetišče na Brezjah. Zvečer je imel v ljubljanski stolnici še srečanje z duhovniki, redovniki in redovnicami. 18. maja, je papež na hipodromu v Stožicah vodil slavje ob 1250-letnici krščanstva med Slovenci, popoldne pa se je v Postojni srečal z mladimi in koprsko škofijo. Tam so mu mladi pripravili nepozabno srečanje za 76. rojstni dan. 19. maja pa je Janez Pavel II. daroval sveto mašo na mariborskem letališču in se v mariborski stolnici srečal s predstavniki slovenske kulture, znanosti in umetnosti. Obisk je končal v zgodnjih večernih urah, ko se je na mariborskem letališču poslovil od nas.
Leto 2007 bo posvečeno 100-letnici kronanja Marije Pomagaj na Brezjah. Uvod v jubilejno leto so bili Brezjanski pogovori, ki so potekali v soboto, 6. maja. Na simpoziju, ki ga je organiziral Frančiškanski marijanski center Slovenije, je 5 predavateljev osvetlilo
v
Marijin lik. Dr. Anton Štrukelj je spregovoril o mariologiji sedanjega papeža, dr. Jesús Castellano Cervera o Mariji in evharistiji, Jože Dežman je predaval o Mariji Pomagaj na Brezjah in nacionalnem zorenju slovenskega naroda, p. dr. Leopold Grčar o kronanju milostnih podob, prof. Silvester Gaberšček pa je razmišljal o Mariji, kot stebru vernosti med Slovenci. Častni gost je bil apostolski nuncij v Slovenije, Sanos Abril y Castello.
V Zalogu pri Postojni je v nedeljo, 7. maja, potekala sveta maša v spomin na 10-letnico prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Daroval jo je koprski škof Metod Pirih, ki je pri pridigi dejal, da je bilo to za pokojnega svetega očeta in za ljudi, zlasti mlade, ki so se tega dogodka udeležili, enkratno in nepozabno srečanje.
Vir: Radio Ognjišče
VEČER SLOVENSKIH IZROČIL
Vsi Slovenci in Slovenke, doma in po svetu smo povabljeni, da 23. maja zvečer pred podobo brezjanske Matere Božje, ki je Kraljica Slovencev, praznujemo večer slovenskih izročil. Koordinacijski Odbor za Slovensko udeležbo na 41. mednarodnem evharističnem
36
kongresu v Filadelfiji leta 1976 je med zaključnimi slovesnostmi, ki jim je predsedoval kopski škof Janez Jenko, predložil spomenico, ki jo je soglasno sprejelo več kot 700 udeležencev. Tako piše v njej:
Vsako leto, na predvečer praznika Marije iz Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila v svetu, to je 23. maja zvečer, bomo v svojih domovih prižgali sveče in preživeli večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini in oblikujejo danes tudi nas v svetu in po nas narode, med katerimi živimo. Vabimo Slovence v domovini in vse rojake slovenskega izročila v svetu, da se nam pridružijo.
Predlagamo dva načina:
V prvem najprej zmolimo posvetilno molitev:
O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem; in da se ti vdanega skažem, ti danes posvetim svoje oči, svoja ušesa, svoja usta in svoje srce, sebe popolnoma vsega. Ker sem torej tvoj, o dobra Mati, varuj me, brani me kakor svojo last in posest. Amen.
Sledi pesem brezjanski Mariji:
Brezjanska Marija, premila Gospa, za našo Kraljico kronana. Tvoj narod Slovenski pred tabo kleči, Marija, pomagaj nam Ti!
ali pa pesem Marija, pomagaj nam sleherni čas.
Po drugi predlogi zmolimo molitev, ki jo je spisal blaženi škof Anton Martin Slomšek.
"Molimo za svojo domovino in prosimo Boga, od katerega prihaja vse dobro, naj blagoslovi njo in vse prebivalce! Kdor svojo domovino v resnici ljubi, se ne sramuje svojega rodu in ne jezika materinega".
Potem vsi stoje molimo:
Spomni se, o premila Devica Marija, da se nikdar ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji priporočal. S tem zaupanjem hitim k tebi, o devic Devica in Mati: k tebi pridem in pred teboj zdihujoč grešnik stojim; nikar ne zavrzi, o Mati Besede mojih besed, temveč milostno me poslušaj in usliši. Amen.
Sledi molitev naših rojakov iz Argentine, ki jo radi molimo za našo domovino:
Gospodar vesolja in kralj vseh narodov in jezikov, prosimo Te, razlij svojo milost na Slovenijo, domovino naših prednikov in našo duhovno domovino.
Podeli ji svobodo, varnost, mir in pravo mesto v svetovni družini narodov. Podpiraj jo na poti k duhovni in družbeni prenovi po Tvoji volji. Sprejmi kri, ki je bila darovana za njeno pravico, in vse trpljenje njenih otrok, da bo v zadoščenje za kršitve Tvoje postave na njenih tleh.
Posebej Te prosimo, vlivaj njenim sinovom in hčeram duha edinosti v resnici in pravici, da bo kmalu srečen dom vsem, ki skupaj živijo v njegovem zavetju.
37
Nam v svetu, ki zavestno sprejemamo slovensko duhovno domovinstvo, pa pomagaj, da ga ohranimo v dejavni zvestobi svoji zavezi in Tvoji postavi, da bomo živeli Sloveniji v čast in razcvet, deželi, ki ji pripadamo, in vsej človeski družbi v blagodejen razvoj in Tebi v slavo, ki Ti jo neprenehoma kličemo.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, sedaj in vekomaj. Amen.
Lahko dodamo še desetko rožnega venca, npr: Ki si ga Devica rodila. Sledi Marijina pesem po izbiri.
V torek, 23. maja, na predvečer praznika Marije Pomagaj, zavetnice vseh Slovencev in Radia Ognjišče, bomo tudi letos v duhu in molitvi povezani vsi Slovenci po svetu. Ob 20.00 bo v baziliki na Brezjah sveta maša, ki jo bo ob somaševanju prisotnih duhovnikov daroval ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Po sveti maši bo sledila procesija z milostno Marijino podobo. Celotno slovesnost bomo na naših valovih neposredno prenašali, prisluhnili pa ji boste lahko tudi s pomočjo našega internetnega oddajanja.
Vir: Radio Ognjišče
VADSTENA
Dragi rojaki na Švedskem, vabljeni na slovensko binkoštno srečanje, dne 3. junija, v Vadsteni! Organizirajte se in pridite. Tudi letos bo slovensko bogoslužje vodil poseben gost. Po cerkvenih obredih bo kulturni program in slovenska veselica. Prisrčno vabljeni!
Zanimivosti	aktuellT
Slovenija bo s 1. januarjem 2007 postala prva nova članica Evropske unije, ki bo uvedla evro, ter tako postala trinajsta država v evroobmočju. Evropska komisija in Evropska centralna banka sta namreč v torek, 16. maja, ocenili, da Slovenija izpolnjuje pogoje za tak korak in komisija je državam v povezavi priporočila, naj ga podprejo. Politični in finančni krogi v Sloveniji pozdravljajo pozitivni oceni, obenem pa opozarjajo na nujnost nadaljnjega skrbnega vodenja ekonomskih politik. Predsednik vlade Janez Janša, minister za finance Andrej Bajuk in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari so ob tem pripravili
skupno novinarsko konferenco. Premier Janša je poudaril, da je uvedba evra eden izmed najpomembnejših projektov v Sloveniji. Prepričan je, da bo prispevala k večjemu ugledu države v svetu. Odločitev Slovenije, da vstopi v evroobmočje v najkrajšem možnem času, je bila po Bajukovih besedah tvegana odločitev, ki je potrebovala veliko političnega poguma. Ob tem je še posebej poudaril vlogo bivšega finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je ministrstvo vodil ob koncu leta 2004. Mitja Gaspari pa je dejal, da bo Banka Slovenije storila vse, da bi se proces tehničnega prevzema evra izpeljal kvalitetno in pravočasno, tako da državljani uvedbe evra ne bi občutili kot breme, ampak kot odgovornost. Podjetja so na prevzem evra zadovoljivo pripravljena - so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije. Največ težav se pojavlja na področju informacijske tehnologije, predvsem pri manjših podjetjih. Stroški podjetij zaradi prehoda na evro naj bi po sedanjih ocenah znašali od nekaj 10 tisoč evrov do milijon evrov in več.
Evropski parlament je na zasedanju v Strasbourgu dokončno potrdil novo finančno perspektivo, ki bo usmerjala skupne letne proračune Evropske unije v obdobju 2007-2013. Za sedemletno skupno blagajno, ki bo po dogovoru težka nekaj manj kot 864 milijarde evrov in pol, je glasovalo 440 poslancev, proti pa jih je bilo 190. Poslanci iz Slovenije so novo perspektivo podprli, čeprav so nanjo imeli pripombe v smislu premajhne razvojne naravnanosti. V veliki meri so z novo blagajno zadovoljni predvsem zato, ker prinaša dobre možnosti za našo državo. Po besedah Miha Brejca bo namreč Slovenijo letno prejela 120 ali še več milijard.
Potem ko sta iz uprave Nove Ljubljanske banke odstopila dva člana iz vrst belgijske KBC in bo ta banka svojo vlogo v naši banki omejila zgolj na finančnega vlagatelja, je v sredo, 17. maja, Evropska banka za obnovo in razvoj v Delu objavila vabilo k dajanju ponudb za nakup petodstotnega deleža Nove Ljubljanske banke. Predsednik vlade Janez Janša pa se je v četrtek, 18. maja, v Ljubljani srečal s predsednikom ruske naftne družbe Lukoil Vagitom Alekperovim. Ta je izrazil interes za strateško sodelovanje s Slovenijo, predvsem z družbami Nafta Lendava, Luka Koper in Petrol. Janša se z morebitnim sodelovanjem strinja, poudarja pa, da so konkretne odločitve pristojnosti gospodarskih subjektov.
Kultura. Vrhunski ženski zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec je pripravil nov koncertni program z naslovom "O Deus", ki obsega dela avtorjev, ki so ustvarjali med 9. in 20. stoletjem. Program so premierno predstavili 10. maja v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju, nato še v mariborski stolnici in v Viteški dvorani na gradu v Slovenski Bistrici. Program "O Deus" je sestavljen iz sakralne glasbe krščanske vere zahoda in vzhoda, preteklosti in sedanjosti. Obsega dela od bizantinske Kassie, slovenskih Adama Bohoriča, Georgiusa Prennerja ter Daniela Lagkhnerja do prerokinje Hildegarde in Stevana Mokranjca. Vsa predstavljena dela povezuje skupno vodilo, ki poziva k slavljenju Boga.
Celjska Mohorjeva družba je ta teden predstavila nekatere novosti: nadaljevanje serijske izdaje Leksikon cerkva na Slovenskem, priročnik za učitelje likovnega pouka z naslovom Drugačnosti, zgodbo misijonarke iz Indije Tam, kjer kesude cveto in revijo Zvon. Pri Založbi ZRC je izšla knjiga Slog in tehnika srednjeveškega stenskega slikarstva na Slovenskem avtorice Anabelle Križnar. V zbirki Klasiki Kondorja, ki letos praznuje 50 let,
39
so izšla Izbrana pisma Srečka Kosovela.
v
Šport. Na svetovnem pokalu v belgijskem Gentu je Aljaž Pegan na drogu zmagal, Mitja Petkovšek pa je z nastopom na bradlji pristal na drugem mestu. Slovenija je po dramatičnem razpletu na hokejskem svetovnem prvenstvu v Latviji morala zapustiti elitno skupino svetovnega hokeja. Kajakaš na mirnih vodah Jernej Župančič Regent je na uvodni tekmi svetovnega pokala v Poznanu zasedel odlično četrto mesto. Iztok Čop je bil dvakrat drugi na veslaški regati v Duisburgu. Druga sta bila v dvojcu brez krmarja tudi Novak in Božič. Četverec brez krmarja brata Pirih, Kolander in Prelog je osvojil tretje mesto. Na isto stopničko sta stopila tudi Majda Jerman in lahki veslač Bine Pišlar.
Helena Javornik je postala zmagovalka polmaratona na Švedskem. Na prvi letošnji tekmi evropskega pokala padalcev v skokih na cilj v Italiji sta Irena Avbelj in Maja Sajovic osvojili prvi dve mesti v ženski konkurenci, med ekipami pa je na najvišji stopnički stala najboljša slovenska in tudi evropska ekipa zadnjih let Flycom v postavi Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodišek.
DRUGE NOVICE
V okviru tedna Evrope, ki je potekal med 5. in 12. majem, so po vsej Sloveniji potekale številne prireditve, ki so jih skupaj pripravili vlada, državni zbor, predstavništvo Evropske komisije in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. Slovensko prestolnico je v ponedeljek, 8. maja, na predvečer dneva Evrope, razsvetlil tradicionalni ognjemet z ljubljanskega gradu. V državnem zboru so v ponedeljek odprli razstavo likovnih, fotografskih in literarnih del učencev in dijakov iz celotne Slovenije, ki so sodelovali v natečaju Evropa v šoli. V torek so v devetih slovenskih krajih osnovnošolci gradili takoimenovane Evropske vasi in predstavljali države članice Evropske unije, njihovo zgodovino, kulturo, navade, običaje, narodne noše, glasbo, kulinariko in recepte tradicionalnih jedi. V SNG Maribor pa je potekala zaključna slovesnost akcije na temo Sodelovanje v Evropi različnosti, na kateri so podelili nagrade najboljšim mladim ustvarjalcem in razstavili najboljša likovna in fotografska dela.
O prihodnosti Evrope pa so govorili tudi na konferenci, ki je v organizaciji avstrijskega predsedstva Evropske unije in Evropskega parlamenta v ponedeljek in torek potekala v Bruslju. Na zasedanju sta zbrane nagovorila avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, ki trenutno predseduje Evropski zvezi in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. Zavzela sta se za Evropo projektov in rezultatov kot najboljši način za povečanje zaupanja državljanov v povezavo ter s tem posledično tudi za oživitev evropske ustavne pogodbe po njeni zavrnitvi v Franciji in na Nizozemskem .Srečanja se je udeležilo približno 140 poslancev nacionalnih parlamentov 25 članic povezave, 70 poslancev Evropskega parlamenta in predstavniki držav pristopnic. Med udeleženci je bil tudi slovenski poslanec Alojz Peterle ter več predstavnikov državnega zbora. Iz Bruslja se nam je oglasil podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora.
Evropska komisija je v svoji spomladanski gospodarski napovedi ocenila, da bo Slovenija v letošnjem letu zabeležila gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka bruto domačega proizvoda ter inflacijo v višini 2,4 odstotka. S tem je napoved izboljšala, saj je
40
lansko jesen predvidela le štiriodstotno rast ter inflacijo v višini 2 in pol odstotka. Za leto 2007 pa napovedi ni spreminjala: rast naj bi se ustavila pri 4,1, inflacija pa pri 2 in pol odstotka. Komisija tudi meni, da bi obvezno dvojno označevanje cen moralo omejiti inflacijski vpliv uvedbe evra, ki je načrtovana za 1. januar 2007. Sicer pa bo Bruselj 16. maja objavil prvo konvergenčno poročilo o pripravljenosti Slovenije na evro.
Vlada je na četrtkovi seji potrdila privatizacijski strategiji za drugo največjo slovensko banko, Novo Kreditno banko Maribor, in Telekom Slovenije. V obeh usmeritvah se je odločila za postopno privatizacijo z mešanim lastništvom, v kateri bo država obdržala 25 odstotkov in eno delnico. Privatizacija banke naj bi bila predvidoma izpeljana v poldrugem oz. dveh letih, Telekoma pa v treh letih. Belgijska bančno-zavarovalna skupina KBC, ki je lastnica 34 odstotkov Nove Ljubljanske banke, pa je v sredo, 10. maja, sporočila, da namerava v prihodnje banki igrati le še vlogo finančnega investitorja. Finančni minister Andrej Bajuk je v odzivu za STA dejal, da ima Slovenija po evropskem pravnem redu odgovornost za zagotavljanje stabilnosti finančnega sistema, s prodajo NLB, kot največje slovenske banke s 40-odstotnim tržnim deležem KBC, pa bi lahko Slovenija v nekaterih primerih izgubila vzvode za ureditev trga.
Okrajno sodišče v Piranu je izdalo začasno odredbo v tožbi Joška Jorasa proti Republiki Hrvaški zaradi motenja posesti, v kateri je ugodilo zahtevam tožnika in odločilo, da je Hrvaška dolžna v 24 urah po prejemu odredbe z Jorasove t.i. evropske poti odstraniti štiri betonska cvetlična korita in tako omogočiti ponovno uporabo poti za hojo in vožnjo z vsemi prevoznimi sredstvi. Če Hrvaška tega ne bo storila, lahko to na njene stroške naredi Joras sam, je odločilo sodišče. Hrvaško zunanje ministrstvo je v odzivu v ponedeljek ocenilo, da je odločitev piranskega sodišča nesprejemljiva, pravno neutemeljena in nična, saj "slovensko sodišče nima pristojnosti na hrvaškem državnem ozemlju".Slovensko zunanje ministrstvo pa je 11. maja poudarilo, da "hiša Joška Jorasa stoji na ozemlju, ki je bilo na dan osamosvojitve, in je zato še danes, slovensko".
Muzej novejše zgodovine Slovenije je ob 15-letnici osamosvojitve Slovenije v sodelovanju z državo in nekaterimi javnimi zavodi pripravil vseslovenski projekt z naslovom Enotni v zmagi. Projekt obsega osrednjo državno slovesnost v Muzeju novejše zgodovine, razstave v regionalnih muzejih, zbornik, multimedijsko predstavitev in predstavitev na spletni strani.
Založba Mladinska knjiga je 10. maja predstavila prevod knjige z naslovom: Slovenija 1945 - smrt in preživetje po drugi svetovni vojni. Gre za delo dveh Angležev, Johna Corsellisa in Marcusa Ferrarja. Corsellis je bil britanski kveker in pacifist, ki je med II. svetovno vojno pod okriljem 8. armade zagotavljal humanitarno pomoč beguncem na Koroškem. Ferrar pa je med hladno vojno kot dopisnik Reutersa poročal iz Vzhodne Evrope. Oba sta se lotila popisovanja slovenske med- in povojne zgodovine. Knjigo bogatijo pričevanja preživelih, zgodbe in usode posameznikov. Omenimo, da je knjiga originalno izšla v Angliji in je tam že razprodana.
Vir: Radio Ognjišče
Pä Morsdag 28 maj
EN VARM TANKE TILL ALLA KVINNOR
Mamma och pappa satt och tittade pa TV. Mamma sa "Jag är trött och det börjar bli sent. Jag tror att jag vill ga och lägga mig".
Hon gick ut i köket för att göra i ordning smörgasar till nästa dags lunch, tömde popcornbunkarna, tog ut kött ur frysen till dagen därpa, sg efter hur mycket cornflakes det fanns kvar i kartongen, fyllde socker i skalen, satte socker och skedar pa bordet och gjorde kaffebryggaren klar till att brygga.
Sen la hon kläder i torktumlaren, satte pa en ny tvätt, strök en skjorta och sydde fast en lös knapp. Hon tog tidningarna, som lag pa golvet. Hon samlade ihop leksaker, som lag pa bordet, och la telefonboken ner i ladan.
Hon vattnade blommorna, tömde en tvättkorg och hängde upp en handduk, sa att den fick torka. Hon stannade vid skrivbordet och skrev en lapp till skolan, la fram sma pengar till barnen och samlade upp en bok, som hade gömt sig under en stol.
Hon skrev ett födelsedagskort till en väninna och satte ett frimärke pa kuvertet, skrev en minneslapp och la bada bredvid sin portmonnä. Sen tvättade hon ansiktet, tog pa nattkräm, borstade sina tänder och kammade haret.
Harry ropade fran vardagsrummet: "Jag trodde att du var pa väg att ga och lägga dig?"
"Jag är pa väg", sa hon. Hon hällde vatten i hundskalen,
släppte ut katten och sag till att alla dörrarna var lasta.
Hon tittade till barnen, släckte deras lampor, hängde upp en blus pa en
stol och la nagra smutsiga strumpor i tvättkorgen och pratade kort med
barnen, som satte uppe och gjorde läxor. I hennes eget sovrum ställde
hon väckarklockan, la fram kläder till nästa dag och tog överkastet av
sängen. Hon skrev 3 saker till pa minneslappen.
I samma ögonblick stängde Harry av Tv-n och sa till sig själv, "Nu vill jag ga och lägga mig."....Och det gjorde han!!!...
Bidraget inskickat av: Dora Tuomainen, Asmundtorp 42
2enske v svetu
Glede na delež žensk v parlamentu, kjer je svetovno povprečje 16,6%, povprečje v državah članicah EU pa 23 %, je Slovenija z 12,2% izvoljenih poslank na 85. mestu na svetu in 22. mestu v EU. Največji delež zastopanosti žensk v nacionalnem parlamentu na svetu ima Ruanda (48,8 %), sledita ji Švedska (45,3 %) in Norveška (37,9 %).
Zastopanost žensk je nizka tudi v vladi (ena ministrica oziroma 5,9 %), na najvišjih vodstvenih položajih v gospodarskih družbah (4 % predsednic uprav največjih gospodarskih družb v letu 2003), organizacijah socialnih partnerjev ter drugih združenjih in organizacijah.
Podatke posredoval: Jure Piškur, Lund O sodelavcih vedno govorimo samo dobro!
Tu je pnmer.
Spoštovani gospod direktor,
Janeza Novaka, mojega asistenta pri delu, vedno vidite, kako trdo dela v svoji mali pisarni, Janez dela neodvisno in ne lenari a!i se pogovarja s sodelavci, Nikoli se ne zgodi, da bi zavrnil kakega sodelavca, ki potrebuje pomoč Do sedaj je vedno končal z delom pravočasno. Zelo pogosto si vzame podaljšan delovni čas, da konča svoje delo, pn čemer včasih preskoči odmor. Janez je takšen delavec, ki nima absolutno nobenega spodrsljaja pn opravljenih delih, ima visoke dosežke in je širokega znanja na njegovem področju. Moje mnenje je, da ga lahko takoj uvrstimo med tiste najbolj vzorne delavce, ki jih nikoli ne odpustimo. Prav tako vam vljudno predlagam, da je moj predlog o napredovanju tega izjemnega, vzornega m nepogrešljivega delavca izvršen kakor hitro je mogoče
Lep pozdravi
(Phpisano čez nekaj minut:)
Ta idiot je stal za menoj, ko sem vam pisa! tole pismo Prosim znova preberite vsako drugo vrstico tega pisma
Prispevek poslala: Danni Stražar
To morate prebrati!
Zgodilo se je na letalu med Johannesburgom in Londonom. Belka, okoli 50 let stara, je sedela poleg črnca. Očitno jo je to zelo motilo, saj je poklicala stevardeso: " Je kaj narobe, gospa, " jo je nagovorila stevardesa.
" Vi očitno ne vidite kaj," ji je le ta odgovorla. " Sedež ste mi določili poleg črnca. Odločno nasprotujem temu, da sedim poleg nekoga iz tako osovražene skupine. Zahtevam drug sedež!"
" Pomirite se, prosim," ji odgovori stevardesa, " Skoraj vsi sedeži v letalu so zasedeni. Pogledat grem, če je kako mesto prosto." Stevardesa je odšla. Kmalu se je vrnila:
" Gospa, kakor se mi je zdelo, v ekonomskem razredu ni nobenega prostega mesta.
Govorila sem s kapitanom in ta mi je zagotovil, da tudi v poslovnem oddelku ni prostega
mesta. Je pa eno prosto mesto v prvem razredu."
Preden je ženske lahko rekla karkoli, je stevardesa nadaljevala:
" V naši letalski družbi sicer ni v navadi, da presedamo ljudi iz ekonomskega v prvi
razred. Vendar, glede na okoliščine, je kapitan začutil, da je res škandalozno, da nekdo
sedi poleg tako ogabne osebe."
Obrnila se je k črncu in rekla:
"Tako da, gospod, če želite, lahko vzamete svojo ročno prtljago. V prvem razredu vas čaka prost sedež."
V trenutku so drugi potniki, ki so bili šokirani nad dogodkom, vstali in zaploskali.
To je resnična zgodba. Zaploskajmo kapitanu! Hvala!
Prispevek poslal Branko Kosi, Bučkovci
En fredags story!!
Direktörerna för ölmärkena Heineken, Budweiser, Carlsberg och Guinness är ute en eftermiddag och spelar golf.
Efter 18 hal pa Gleneagles samlas man vid hal 19 i baren vid klubbhuset. Man hann knappt sätta sig förrän en servitris uppenbarade sig, och fragade vad de ville dricka.
Carlsbergdirektören skulle ha " One bottle of Carlsberg. Probably the best beer in the world".
Heinekenkillen fnös och beställde det han ansag vara världens bästa öl, nämligen en kall Heineken.
Killen fran Budweiser smalog och sa pa släpig Texasaccent "You guy's don't know a shit.
Give me the best selling beer in the United States, a good Budweizer Bud Light".
Direktören för Guinness sade coooolt bara "I'll have a Coke".
Chockade fragade dom andra varför han inte beställt en Guinness, varpa Guinnessdirektören snabbt svarade:
"Well, if you guys don't drink beer, neither will I".
Bidraget inskickat av: Hannu Tuomainen
Tako to gre_
Janez želi zaposliti svojega sina, pa pokliče starega prijatelja, visokega državnega uradnika:
"Janez, pa sploh ni problema! Zaposlil ga bom v državni upravi. Plače bo imel okrog
1.000.000 SIT pa nič ne bo rabil delat!"
"Pa veš, jaz bi rad da on nekaj dela. Nekaj bolj skromnega."
"Pa dobro, ga bom pa zaposlil kot direktorja v eni dobri firmi. Plače bo imel okrog
750.000 SIT in nekaj malega bo moral tu in tam naredit."
"Samo jaz bi rad, da vseeno malo več dela. Da se nekaj nauči."
"Pa dobro. Potem pa bo šef oddelka v tem podjetju. Imel bo okrog 350.000
SIT plače in dosti bo moral delat."
"Samo jaz bi rad da dobi nekaj bolj skromnega, da bo znal cenit." "Pa dobro. Povej, koliko hočeš, da zasluži?" "Pa tam, okrog 150.000 SIT za začetek."
"E, dragi moj prijatelj, to pa ne gre! Za tako plačo pa mora imeti fakulteto!"
Prispevek poslala: Danni Stražar
Arhiv
ARKIV
V veselem razpoloženju, Dan žena, Olofström, marec, 2006
45
15. občni zbor Slovenske zveze na Švedskem, 22. maj, 2006
k\
30-lET PEVSKEGA ZBORA SKD.PLANI




i " i.
'm jL M. 5

Darko Berginc in Milka Barač, Helsingborg
Priznanja in pohvale^
15 let zvestobe Slovenski zvezi, 15 let druženja z rojakih
Priznanja zaslužnim odbornikom in članom pevskega zbora Planika, Malmö, 2006
30 let pevskega zbora PLANIKA, Malmö; proslava 22. april, 2006
Predsednica društva Planika podeljuje priznanja članom pevskega zbora^
Takole zadovoljnih obrazov so zaključili uradni del večera prisotni na občnem zboru Slovenske zveze, dne 22. aprila, 2006^.
mu PEVSKEGA ZBORA
Čestitke novemu upravnemu odboru Slovenske zveze!
Uredništvo
Informativnega GLASILA
Informativno GLASILO
Informationsblade
ti
Izdajatelj/Utgivare: SloVenska riksförbur
Slovenska zveza / riksforbundet i Sverige	Box 237, 261 23 LANDSKRONA
Telefax: 0457-771 85 / 031-52 82 96 Predsednik/Ordfor: Ciril M Stopar, Tajnik/Sekr: Marjana Ratajc
KK SLOVENIJA
c/o Rudolf Uršič
Norregata 9, 633 46 Eskilstuna
Preds.: Rudolf Uršič, 016-14 45 49
SD IVAN CANKAR C/O Jenko
N Langgatan 93
330 30 Smalandsstenar
Preds.: Branko Jenko.,-e371-303 15
SD SIM(
Scheelegat 731 32 Köpin Preds.: Alojz Macuh, 0221
SKD FRANCE PREŠEREN
Box 5271
402 25 Göteborg -	^
Ladislav Lomšek, 031-4.6 26 87

L, „ 11.
pž ■i'ii
KD SLOVENIJA
p H
Vallmovagen 10 293' 34 Olofstro
Preds.: Ciril M. [ —
SLOVENSKI
Parkgatan ^4 411 38j3otpbo-g Preds.:
185 44
f
04^771 85
Stockholm
Preds.: Milka Bara^,
ič, ■031-98 19 37 ,
SLOV./ŠVEDSKO ■ DRUŠTVO
c/o Barač, paarpsV 37 256 69 HefsingbOTg' _
2-29 74 92
| I
Veleposlaništvo Rep.^Slpvenije , Styrmansgatan 4 j-114 54
telefon 08 545 65 88i faks 08-662 92| 74" e-pošta vst^mzz-dkp.gOV^i
Tn
SKD PLANIKA
V:a Hindbyvagen 18 214 5_8 Malmo i . : .Ivanka Franceus, 040-49 43 85
261 25'Landskrona ■	^
aZukič Andrej, 042-702 69 ^
ENSKO DRUŠTVO sthlm
Zav^rel, 08-85 72

O DRUŠTVO ORFEUM ■
c/o Bekcek-Budja, Hantverkarg '50 261 52' Landskrona	'
Augustina Budja, 0418-269 26
SLOVENSKA KATOL. MISIJA
Parkgatan 14 411 38'boteborg Zvone Podvinski, 031-711 54 21
r
VELEPOSL. KRALJ. ŠVEDSKE
Ajdovščina 4/8 L. SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
/[(+386) 01-300 02 70
_- _ J
W

. I
i
Tisk / Tryckeri: Tryckhuset; COMAR-PRINT AB, Landskrona