Lelo XIX
V.b.b.
Klagenfurl (Celovec), dne 11. januarja 1939
Si. 2.
Naroča se pod naslovom: „K0R0ŠKI SLOVENEC".
Klagenfuit, Viktringer-Hing 26
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfmt,Viktringerring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
izhaja vsako sredo. Posamezna štev. lORpf
Stane četrtletno: RM l-—; celoletno: RM 4'— Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25-— ; celoletno: Din 100'—
Koroški Slovenci in Velika Nemčija.
II.
Minulo jesen smo doživeli ponovno evropske dogodke, ki so segli prav do nas: to je zlom češkoslovaške države in odcepitev bistvenih njenih delov na vseh mejah.
Ko so ob razpadu narodnostnega mozaika Evrope — avstro-ogrske monarhije — dajali našemu kontinentu novo obliko, tedaj so bili merodajni činitelji mnenja, da so narodnostni problemi v Evropi rešljivi z državnimi mejami. Kljub vsem lepim načrtom pa je tedaj ostalo do 40 milijonov narodnih manjšin v več ali manj brezpravnem položaju. Letošnjo jesen so se zopet bistveno spremenile meje v srednji Evropi. Vse te spremembe niso bile v stanju rešiti niti enega teh problemov.
Z delno rešitvijo nemškega vprašanja se je pojavila znatna češka manjšina. Z osvoboditvijo 100.000 Poljakov je zgubilo 100.000 Čehoslovakov svojo samostojnost, s priključitvijo 600.000 Madžarov k Ogrski je bilo ponovno zasužnjenih skoraj ravno toliko Slovakov in Ukrajincev. Iz Poljske kakor Madžarske prihajajo že poročila o uporih v novo priključenih krajih. Kmet je prišel iz gospodarsko uravnovešene države v povsem agrarno madžarsko državo, delavec iz države z visoko socialno zakonodajo v državo brez socialnega skrbstva, Slovak in Ukrajinec iz svoje narodne države v popolno narodno brezpravnost. Madžari, ki so prej toliko kričali o krivicah, ki so se bajé godile njihovim sorojakom na Čehoslovaškem, so že tedaj ravnali s Slovaki in Nemci na Ogrskem j neusmiljeno: sedaj, ko se je število na- | rodnih manjšin povečalo za pol miljona, pa rav- i najo s temi naravno brutalno. Na povratku iz | manjšinskega kongresa sem imel daljši razgovor z madžarskim baronom, ki je tedaj zastopal madžarsko manjšino v češkem parlamentu, po spremembi meja pa je bil poklican kot zastopnik novo priključenih krajev v budimpeštanski parlament. Ta gospod mi je nazorno naslikal vso madžarsko miselnost s sledečo izpovedjo: „Mi Madžari smo kot veleposestniki ljudi zaposlevali na svojih posestvih, določevali smo tem ljudem tudi njihovo versko in narodno pripadnost; češka vlada pa nam hoče to zabranjevati." Ta izjava madžarskega barona pa žal ni značilna samo za miselnost madžarskega naroda, marveč tudi drugih večinskih narodov. Vidimo, da so zahteve za svoje narodne dele v drugih državah v popolnem nasprotju s tem, kar se daje manjšinam v lastni državi. Dokler se ta miselnost večinskih, vladajočih narodov ne bo spremenila, tako dolgo ne moremo računati z bistvenim izboljšanjem položaja narodnih manjšin. Ovira niso državne meje, ker v Evropi nikjer ni mogoče potegniti državnih meja tako, da bi bile v skladu z narodnostno mejo, pač pa je miselnost večinskih narodov edina ovira pri reševanju manjšinskih vprašanj.
V zvezi z omenjenimi dogodki bi še rad opozoril na drugo za nas važno dejstvo. Tudi v tem kritičnem času so koroški Slovenci v polni meri izpolnjevali svoje obveznosti do države. V slovenskih vrstah ni bilo dezerterjev. Kljub pomanjkanju delovnih moči je slovenski človek, ki je že prej garal od zore do pozne noči, zastavil zadnje 'sile, da spravi pod streho žetev in tako pomaga j graditi življensko podlago državi. To izpolnjevanje vseh dolžnosti bi pač zaslužilo, da se prijavljena zborovanja ne bi razpuščala po vaških mogočnežih, da se dovoljeni gospodinjski tečaji ne bi preprečevali, da se pri slovenskih prireditvah ne bi zahtevala uporaba državnega jezika, da se ne bi ovirale naše kulturne prireditve, da se ne bi razpuščala naša kulturna društva, da se slovenskemu zdravniku ne bi onemogočila naselitev v slovenskem ozemlju, da se ne bi grozilo slovenskemu nastavljencu z odpustom iz javne službe ali celo od dela na cesti, če še nadalje sodeluje v slovenskem kulturnem društvu, in da se ne bi slovenskim gospodarjem odtegovala državna pomoč za njihove otroke. To so dejstva, ki jih ne moremo in tudi ne smemo prezreti. Ponovno smo radi teh stvari posredovali na merodajnih mestih. Pred par tedni smo se z daljšo vlogo
obrnili tudi neposredno na notranjega ministra v Berlinu, ki je za narodnostna vprašanja pristojen. Podrobno smo mu naslikali vse slučaje, ki sem jih ravnokar omenil. Dodali smo še poglavje o slovenskih duhovnikih, ker nas tudi to izredno zanima. Narodno-kulturni razvoj slovenskega naroda, predvsem pa nas koroških Slovencev, je ustvaril močno in trdno povezanost med narodom in duhovnikom povsod tam, kjer duhovnik ni bil samo državni uradnik in cerkveni posrednik v cerkvi in župnišču, marveč je stal sredi svoje fare kot pomočnik in svetovalec vsem onim, ki so ga potrebovali. Narod je v svojem duhovniku gledal tistega, ki mu je najbližji, ker je izšel iz njegove srede in se po končanih naukih zopet vrnil v njegovo sredo. S tem večjo bolestjo moramo ugotoviti, da se nahaja zaslužni Slovenec župnik Starc, bivši poslanec in podpredsednik Slov. prosvetne zveze, še vedno izven dežele. Tudi v tej zadevi smo se obrnili naravnost v Berlin in upamo ugodne rešitve.
Krivični pa bi bili, če bi videli samo senčne strani našega položaja. Odkrito moramo priznati pozitivni korak, ki smo ga napravili z mladinskim listom „Mladi Korotan11. Dobro vemo, da ta listič ne bo mogel nadomestiti vsega, kar na slovenski mladini zamudi, oziroma greši šola, vendar je to jako važna pomoč staršem, ki jim je izročena največja skrb za njihovo mladino, da vsaj oni vedno in vedno navajajo otroke k slovenskemu branju. Težava pri nas pa obstoja v tem, da otroci kljub osemletnemu Šolanju premalo znajo nemški in ne berejo, slovensko brati pa se sploh niso učili.
Ne bi hotel prezreti, dii obstojajo med našimi kulturnimi delavci in kra^ìvnim vodstvom stran-
ke ponekod jako dobri odnosi, to predvsem tam, kjer vodijo stranko pravi Nemci, ki imajo tudi za naše kulturne potrebe razumevanje.
Naglasiti moram, da se po zagotovilu državne tajne policije razpečavanju knjig Mohorjeve družbe ne bodo delale nobene težave. Knjige so bile po vsebini pregledane in odobrene. Koledar za Koroško izide letos v posebni izdaji.
To bi bile sončne in senčne strani našega današnjega položaja.
Pogled nanrej!
Načelno priznava narodni socializem druge narodnosti v državi. Na podlagi že navedenih izjav merodajnih oseb v deželi, na podlagi izjav, ki smo jih dobili na Dunaju pri komisarju Biirckelu in ministru Kiausnerju ter v notranjem ministrstvu v Berlinu, lahko rečemo, da nas povsod priznavajo kot narodno skupnost in nam tudi obetajo ureditev vseh prilik, ki se tičejo našega samo-lastnega kulturnega življenja.
Z naše strani bo tudi zanaprej tvorila legalnost, postavnost podlago vsemu našemu delu. Vse naše delo se bo vršilo v okvirju obstoječih državnih postav.
To naše delo bo služilo kulturni povezanosti z materinskim narodom. Društveni sestanki bodo poleg slovenske knjige posredniki te narodne skupnosti. Pesem in igra bosta utrjevali povezanost med nami samimi. Vse delo bo služilo poglobitvi in razširitvi našega znanja in tako utrjevalo zmožnost lastne razsodnosti in samostojnega mišljenja. Vsak Slovenec pa mora pri tem doprinesti svoj delež. Deljeno delo, enoten cilj, gotov uspeh.
Zvestoba narodu in zvestoba državi, to sta naši gesli ! ■
Kako sodijo Nemci o svojih nezvestih rojakih?
O nemški manjšini na Madžarskem smo že svoječasno zapisali, da šteje nad stotisoč nezavednih članov, Nemcev po pokoljenju in govorici in madžaronov po miselnosti. Narodni socializem, ki mu' je narodnost nad vse na svetu, smatra te nezavedne Nemce za člane svoje narodne družine in skuša uveljaviti pravico njihovega maternega jezika. K istemu vprašanju piše decem-berski „Q r e n z 1 a n d“, glasilo Sudmarke, med drugim tole:
Raznarodovanje Nemcev na Madžarskem ni najzadnje socialnega značaja. Za kmečkega sina, | ki se je hotel dvigniti višje, je preostala samo madžarizacija. Madžarski pisatelj Herczeg, ki je po pokoljenju Nemec, navaja iz svoje mladosti dejstvo, da si zamogel biti v Banatu Nemec ali '
j Srb kvečjemu do posesti 500 oralov, z več orali j pa si moral biti Madžar. „Sicer pa je moje prepri-l Čanje, da je na Madžarskem kvečjemu delavec i Slovak ali Nemec, kulturni človek more biti samo Madžar." To izpoved madžariziranega Nemca i-menuje „Grenzland“ nenavadno slepoto.
„Grenzland“ nadaljuje: Iz zgodovine madžarske j romantike je znano, da so bili „novi“ Madžari vedno najglasnejši. Madžarizirani Nemci so se s svojo narodnostjo še posebno postavljali, skušali so zabrisati svojo preteklost, svoje pokoljenjè in so bili zato bolj madžarski kakor Madžari sami. Za plačilo pa so jih pravi Madžari le slabo cenili ali pa jih zaničevali. Ogrski zgodovinar Kaczinci je zapisal besede: Bolj ljubim nemškega Nemca kakor Nemca-mad-žarona!
Ženska obvezna služba v Nemčiji.
Izšla je odredba, po kateri mora vsako neporočeno dekle, staro pod 25 let, od 1. januarja 19 3 9 d a 1 j e odslužiti eno leto v državni delovni službi, če hoče dobiti posel ali nastavitev. Brez enoletne državne službe ne dobi nobena ženska zaposlitve ne v državni in ne v zasebni službi. Dekleta bodo zaposlena pretežno v poljedelstvu in gospodinjstvu. Letno bo torej odslej država zaposlila od 300.000 do 400.000 deklet in s tem v izdatni meri zajezila beg v pisarne, tovarne in mestne službe.
Državni program Čehoslovaške.
Mladinski odbor stranke narodnega edinstva je objavil svoj program, ki ga smatrajo za vladni program, ker je sedanji šef čehoslovaške skupne vlade hkrati strankin vodja. V tem programu so med drugim sledeče zahteve: Država mora odslej skrbeti za podvig krščanske nravnosti in za krščansko vzgojo mladine. Državo tvorijo trije slovanski narodi: Čehi, Slovaki in Podkarpatski Rusi. Ostali narodi z Židi vred so narodne manjšine. V javnih službah je Židom vsako udejstvovanje prepovedano, v ostalih omejeno. Za vse državljane je obvezna enoletna državna delovna služba.
Roosevelt grozi.
Prezident Združenih držav Amerike je v novoletni poslanici kongresu govoril o svetovnem položaju na način, ki je v Nemčiji in Italiji vzbudil veliko nezadovoljstvo. Med drugim je dejal: „Voj-na, ki je grozila, da bo s svojim plamenom zajela i ves svet, je preprečena, toda s tem je postalo še j bolj jasno, da mir ni zagotovljen. Povsod okoli nas besne nenapovedane vojne, bodisi na bojnem i ali gospodarskem polju. Okoli nas raste oborože-I vanje v vojaškem in gospodarskem pogledu, po-| vsod se pojavljajo vojaške in gospodarske grožnje. V tem času so Ameriki potrebne tri vrednote: vera, demokracija in dobra volja med narodi.
! Amerika se mora postaviti v bran za te vrednote ) in to se v našem času zamore storiti samo z o-rožjem. Z dobro obrambo odbijemo možnost napada. Močne Zedinjene države bi mogle propasti, če ne bi bile pripravljene na nenaden napad." — Rooseveltov govor je izzval v mnogih evropskih državah silen odpor in ga nemški listi izvajajo iz mogočnega vpliva židovstva na ameriškega predsednika.
Užaljeni Madžari. Madžarsko časopisje toži, da sta Nemčija in Italija pustili svojo zaveznico na cedilu, ker Podkarpatski Rusiji nista priznali pra-
vice samoodločbe. Opozicionalni listi pravijo, da : se širi med ljudstvom ostro razpoloženje proti dosedanji madžarski zunanji politiki in da bo moral Imredy ali spremeniti svoj kurz ali pa vlado prepustiti drugemu. Imredy pa je očividno pripravljen, da v slučaju potrebe uvede tudi avtoritarni režim.
Diktatura v Rumuniji. Edina dovoljena stranka v Rumuniji je „Fronta narodnega preporoda'1. Na J čelu ji stoji vrhovni svet, ki je odgovoren neposredno kralju. Vrhovni svet ne bo nadziral samo stranke, marveč tudi vladno in parlamentarno j delo. V njem sedijo trije tajniki in sicer za kmetijstvo, delavstvo in svobodne poklice. Fronta dobi svojo narodno gardo, uniformirani pa bodo tudi vsi višji voditelji stranke. Politično delovanje izven fronte je prepovedano. — Mnogo se v svetu ugiba o delovni smeri nove stranke in o njeni bodoči zunanji politiki. Bržkone pa bo vodilo vsega bodočega političnega in nepolitičnega dela: korist in interes rumunske države in ljudstva.
Korajžne izjave francoskih politikov in vojakov o priliki poseta predsednika Daladiera v Tunizijo so iznenadile. Daladier je v Tuniziji izjavil, da Francija nikdar ne bo prezrla svoje svete dolžnosti napram Tuniziji, nakar je tuniški bej zagotovil, da bo njegovo ljudstvo v danem slučaju stopilo strnjeno na stran Francije. Medtem je odšel v afriško Somalijo branit mesto Džibuti francoski bataljon Senegalcev, ki ima nalog, da se upre vsakemu nasilnemu koraku. Francoski veleposlanik v Rimu pa je poudaril, da Francija ne bo kupila miru za vsako ceno. — Francoski koraki in napovedi Italije niti niso razburili, ker jih je morala pričakovati.
V Rusiji vre naprej! Sovjetska vlada je za 23. februar odredila novo zaprisego vojske in mornarice. Po podatkih inozemskih listov je prišla na j sled široko razpredeni vojaški zaroti proti Sta- | linu. Vojaki bodo prvič po vojni zaprisegah državi j in ne več proletarski družini vsega sveta. Po i drugih podatkih je tudi ta preokret v vojaškem službovanju samo korak k zopetnemu ponaro-denju Rusije.
Nova japonska vlada pomeni predvsem zaostri- . tev nastopanja proti Kitajski. Zadnji povod, da je odstopila bivša, je v tem, da je odklonila pove- 1 Čanje kreditov za vojsko. Zato — tako zagovarjajo japonski listi odstop — japonska vojska ni mogla dodobra izrabiti svojih zmag na kitajski zemlji. Vojna stranka je zmagala tudi v gospodarskem in zunanje-političnem oziru, kjer je dosegla vse zahteve. Novi ministrski predsednik je Hira- i muna, katerega močno roko bodo Kitajci najprej čutili. Kitajski vozel bo presekan ali pa še bolj zadrgnjen.
To je uspeh Japonske! Kitajski zastopnik v Zvezi narodov je podal bilanco Hmesečne vojne z Ja- | ponči. Japonci so zasedli štiri province, sedem pa j se jih nahaja v bojni coni. Ubitih je bilo preko 1 milijon civilistov, okroglo 30 milijonov ljudi je iz- j gubilo vse premoženje in so postali begunci. 2204-krat so Japonci z letali napadli odprta mesta ter pri tem ubili 10.482 civilistov, največ žensk in otrok. Porušili so 92.027 zgradb. Ob vsem tem strašnem pa vojne še davno ni konec in je Japonska najbrže tudi ne bo dobila.
Kanada se je začela že sedaj pripravljati na sprejem angleške kraljevske dvojice, ki odpotuje preko morja 8. majnika. Kanadska mesta bodo predstavnika britanskega imperija, katerega sestavni del je tudi Kanada, sprejela izredno veličastno, da na ta način naglasijo ozke vezi domi-nijonov z maternim delom. Kralj in kraljica bosta obiskala tudi New York in Roosevelta, pri čemer bo prišlo nedvomno do živahnih manifestacij an-gleško-ameriškega prijateljstva. Onstran morja bosta ostala poldrug mesec.
To in ono. Vzhodna marka se je povečala s pridružitvijo nekaterih sudetsko-nemških krajev za 4500 kv. km in za 350 tisoč prebivalcev. — Vrhovni vodja SS-čet Heinrich Himmler je praznoval desetletnico svojega službovanja. — Madžarska namerava baje izstopiti iz Zveze narodov. — 1997 žrtev je lani zahtevala vstaja v Palestini.
—V Londonu so demonstrirali brezposelni že v drugič na prav učinkovit način. — V Parizu so zaprli Žida Nathana, ki je osleparil ustanove in zasebnike za celih 200 milijonov frankov. — Predsednik poljske republike Moscicki bo baje v par tednih posetil Budimpešto in naglasil prijateljstvo Madžarov in Poljakov. — Naša država bo povečala število podmornic, objavlja poluradno poročilo. — London dobi svoje mladinsko mesto, t. j. posebno četrt, kjer bodo imele sedež vse mladinske organizacije. Vlada je že dovolila milijon funtov. — Minister dr. Korošec se je med prazniki mudil tudi na grškem dvoru. — Chamberlain je za novo leto napovedal, da bo mirno in lepše kot lansko. — V kratkem bo baje objavljen sporazum Nemčije in Čehoslovaške o varstvu narodnih manjšin. — 409 ljudi je bilo med prazniki žrtev prometnih nesreč v Ameriki. — Litva je proglasila svojo nevtralnost in se s tem pridružila Estoniji in Letonski, ki sta izjavili isto že prej. — Čangkajšek je proglasil bivšega predsednika kitajske vlade Vanšiveja za narodnega izdajalca, ker se je izjavljal za sporazum z Japonci. — Iz Španije javljajo zmage generala Franca, ki teži za končnoveljavno zmago. — Za sestanek grofa Ciana in min. predsednika Jugoslavije dr. Stojadi-noviča vlada veliko zanimanje.
Prebujajoči se narod.
Iz skupnega doživetja hudih časov se porodi občestveni duh. V hudih dneh se čuti posamezni človek preslab pod težkim bremenom; išče si drugih, ki bi mu ga pomagali nositi. Tako človek zopet najde pot do sočloveka, v katerem vidi sotrpina. Človek zopet postane vrednota. Iz tega ozkega sodoživetja hudih udarcev raste večji smisel za skupnost. To velja za najmanjše življenjske celice, za družine prav tako kakor za večje skupnosti in narodna občestva.
Tako je novi čas, predvsem pa še povojna doba, zelo močno socialno usmerjen. Iz bede stradajočih očetov, otrok in žena vsega sveta se je rodilo ogromno in preteče stremljenje po združenju svetovnega proletarstva. V trpljenju narodnega ponižanja in narodne razklanosti se je porodil nacionalizem. Tako je nad razvalinami strte in v skrajni bedi trpeče povojne Nemčije zrastlo močno občestvo sodobne Nemčije. Prav tako so se po prestani grozi svetovne vojne znašli jugoslovan-
| ski narodi v svojem stremljenju po skupni bodočnosti.
Iz skupnega trpljenja raste skupnost. To dokazujejo vsi pojavi novega časa. Svet je zabredel v tako zagato, da se bo mogel izkopati iz nje le z vsemi svojimi močmi. Tudi posamezni narodi se bodo priborili do svojih pravic le v močni povezanosti in v jasni usmerjenosti vseh narodnih sil. Tega se predvsem dobro zaveda nemški narod.
Kako se je v novi dobi znašel slovenski narod? Trpljenje celih dolgih tisočtristo let ga še ni povsem izučilo, bilo je doslej še dosti nerodovitno. Sicer je tudi med nami že vstalo mnogo klicar-jev k naši skupnosti, ki so nam razlagali pomen našega narodnega trpljenja. Menda smo njihove opomine pozabili in spet zadremali. Ob vsem, nedvomno življenjsko nujnem trenju kulturnih stremljenj v narodu mora biti združujoča sila skupne narodne usode vendar najmočnejša v času, ko se na vsem kontinentu majejo državne meje in državne oblike ter ostaja narod ponekod edina najvidnejša oblika občestvenega življenja. Danes stremijo številni narodi preko vseh vsakdanjih skrbi edinole za združenjemm vseh narodnih sil v narodno dobrobit.
Kako je z nami koroškimi Slovenci? Doslej smo bili domala že vzor notranje raztrganega in ne-edinega naroda. Brat je sovražil brata, ki je še ljubil svojo mater in svojo zemljo, medtem ko se je prvi obema odtujil. Slovenec se je sramoval svoje materne besede, ker je bila za svet preskromna. Pred drugimi je rad zatajil svoje slovensko pokoljenje, da bi mu ne bilo v napotje, ko je segal po dobrinah tega sveta. Najčešče to ni bila njegova lastna krivda. To miselnost, da se odpove svoji slovenski narodnosti, so mu vcepili drugi. In le preveč rad je verjel sladkim besedam ter se izneveril svoji narodni družini.
Slovenci vobče in še posebej koroški Slovenci naj bi hodili v šolo k nemškemu sosedu! Ni sicer narodni socializem utrip slovenskega srca, marveč je po vsem svojem bistvu, postanku in razvoju nemško gibanje. Vsak narod mora iti svojo posebno razvojno pot. V marsičem ! pa sliči naš današnji narodni položaj onemu, v ka-; terem so se pred dvajsetletjem nahajali Nemci, ko ! so ob njihovih mejah rožljali mogočni sosedi, i Nemci so se zdramili in se združeni postavili v I bran. Nam pa bi se ob nadaljni brezbrižnosti lahko zgodilo, da bi šel čas mimo nas in nas strl slabe in needine.
Sončna stran našega narodnega položaja v deželi je, da je z novo državo izginila iz nemških uvodnikov, govorov in izjav krilatica o vmesnem narodu „Windische“. To neoporečno dejstvo moramo razumeti tako, da Nemcem ni pri srcu ljudstvo, ki s svojo narodnostjo trguje in kupčuje. Splošne naše prilike narekujejo sleherni družini naših slovenskih dolin pot k tesnejšemu sodelovanju in sožitju.
Pod udarci usode se kuje jeklo v borbi preizkušene narodne moči. Ob njih se vzbujamo. Ni nas strla borba dosedaj in ne bo nas tudi v bodoče. Kajti močna je naša vera v rast mladega naroda, nepremagljiva v več kot tisočletnem trpljenju. Močna je tudi naša vera v sad trpljenja. Kdaj torej nas bo naše življenje končno res enkrat prebu-I dilo k skupni zavesti, nas združilo?! Tone W.
Podlistek
Svetozar Hurban Vajansky:	Fran Albrecht:
Leteče sence.
Povest iz življenja slovaškega ljudstva.
<1 .nutaljevanje.)
„Vidiš,“ je nadaljevala Cerovska, „prava podoba najinega nesrečnega brata Kazimirja. Se-li spominjaš, ko nas je posetil iz Pešte? Tudi on je bil sin tega novega duha, pa on je bil plemič, imel je posestvo, in torej več pravice za podobne stvari. Zdaj pa že vsakdo študira, vsak siroma-ček bi že rad bil gospod. Kaj se rodi iz tega? Revščina, nesrečna zapuščena žena. Hvala lepa za vašo svobodnjaško smer!" Cerovska je govorila vedno tišje in vendar vedno zlobnejše. Igle so ji kar plesale v njenih belih rokah.
Tu je priletela Ela, pokleknila k nogam matere in ji položila v naročje ogromen šopek gorskih cvetlic. ..Mamica — kako krasno je bilo tam! Celo gori nad vodopadom smo bili. Tudi čmrlj ima želo," in tu je pritisnila svojo roko k ustom, „kako to peče. Ah, čevlji moji," pri tem je poskočila in dvignila krilce, da so bile videti nje tnale nožiče vrh nad stopla. čevlji so ji bili blatni in mestoma je bilo usnje obdrgnjeno. Bele nogavičke so bile mokre. „Čez potok smo morali, čez mah in skalovje. Kako je bilo to veselo!"
„Kakor kozlička po skalah," je pomislila Ana Cerovska in ošinila s pogledom bližajočega se Hermana; „in v družbi tegale-----------“ ter ni do-
mislila do konca.
Herman Bauer je prišel z Adelo. Evgen Dušan je vstal s svojega stola in s hudim očesom ošinil mladega človeka.
Jablonska je povabila Evgena k večerji — on ni sprejel vabila in se je odstranil. Z zamišljenim pogledom se je ozrl v Adelo, ki je komaj opazila, da se odpravlja.
„Kakšen zanimiv razgovor je to moral biti, ki ga je imel ta z Adelo! Kako so ji gorela lica," je premišljal Dušan, stopajoč preko loke. Čuteč se v samoti, je zakričal s silnim glasom svobodno v svet. Na njegov glas je v visoki travi zakrakal hrestač.
Veranda je oživela. Herman je razpravljal gladko, umno in je umel ljudi zabavati. Ela se je vsaj od časa do časa zahihitala. Adela pa se je zasmejala samo dobremu dovtipu. Gospa Cerovska se ni počutila dobro. „Laže kot cigan," je pomislila in odšla v svojo sobo.
Na verando so prinesli svetiljko in pogrnili mizo. Zdajci je zaropotal voz.
„Atek, atek!" je rekla Ela in zaploskala z dlanmi kakor dete.
„Ela pozna očetovo kočijo po ropotu," je tiho rekla Adela.
„Saj je muzikalna," je rekel Herman, „ujčeva kočija ropoče v duru."
Nobeden se ni zasmejal. Vsi so čakali, ali bližajoči se voz zares zavije z graščinske na poljsko pot, vodečo do ograjnih vrat dvorca, nad katerimi se je bleščal stari napis: Stirps et virtus (Narod in krepost).
Ele ni varalo ..muzikalno" uho. Kmalu nato se je gospod Jablonsky pozdravil s svojci.
„Milo presenečenje!" je pozdravljala Jablonska svojega moža.
„Kaj si nam prinesel, papa?" je vpraševala Ela in mu poljubila rdko, sklonivša se k nji. Lahko to takemu svežemu, gibkemu bitju. Herman mu je stresel roko.
„Nič, nič, deca! Zahotelo se mi je preživeti nocojšnji večer v vašem krogu. No in Adela?"
Adela je stala v senci mogočne lipe; nikoli se ni silila v ospredje.
„Ti hladna gospodična!" je rekel veselo oče, ko ga je objela. „No, ampak lačen sem, otroci!"
Tudi Ana Cerovska je prišla pozdravit svaka, kar se je zgodilo le malokdaj, ako je bil prišel domov pred soboto. Imro Jablonsky je spadal k srečnejšim ljudem tega rodovitnega podolja. Do-bičkanosni in častni opravki so se mu sipali v naročje — bil je najznamenitejši mož vse Okolice. Ves teden je tičal v mestu, običajno je le v sobotah prigrmel na svoji kočiji na Jablonovo. Dobro se mu je godilo, z rožicami mu je bilo posuto, kot se pravi.
(Dalje sledi.)
Domače novice
Nova ureditev pravnega študija. Doslej so juristi po osemmesečnem študiju in končanih izpitih ter po letu sodnijske prakse stopali v službo bodisi kot odvetniški koncipienti ali sodni praktikanti. Odslej bodo juristi polagali prvi izpit po treh letih študija, nakar bodo imenovani za sodnijske referendarje za dobo treh let. Tej službi sledi glavni izpit, po katerem zamorejo juristi v samostojne poklice.
Jetični se morajo javiti! Izšel je odlok, po katerem se morajo vsi, ki zbolijo ali umrejo na jetiki (pljuč ali goltanca), javiti občinskemu uradu, če obstoji nevarnost nadaljnega širjenja nalezljive bolezni. Povod odredbi je dejstvo, da ima na o-zemlju bivše Avstrije vsak stoti smrtni slučaj za vzrok obolenje na jetiki. Prijaviti morajo vodja bolnice, zdravnik oz. bolniške strežnice ter mrliški ogledovalci.
Slovenska dekleta v Angliji so nam h praznikom poslala prisrčno pismo sledeče vsebine: „Vsem bralcem in naročnikom našega tednika pošiljamo iskrene pozdrave. Tudi nam je naš slovenski tednik v izredno veselje. Nestrpno ga vsaki teden pričakujemo in njegove novice tvorijo vsebino naših tedenskih sestankov in pogovorov. Večkrat se nam zdi, kot bi bil naš list vsakotedensko pismo na rojake v tujini, tako toplo nas objame njegova vsebina. V službah nam gre raz-merno dobro, bojimo se le, da bomo morale v doglednem času zapustiti deželo, ki nam daje delo in kruh. V tej bojazni se čutimo še bolj povezane z našo domovino in rodno besedo. Pozdravljajo Katica Schmidhofer iz Sveč, Marija Walluschnig, Marija in Neža Trink od Baškega jezera, Rezi Scheschek iz Borovelj in Zaman Marija iz Ljubljane."
Kmetijsko-gospodinjski tečaj v Škofičah prepovedan. Začetkom novembra minulega leta je Slovenska prosvetna zveza javila dež. šolskemu svetu, da bo tudi letos izvedla štiri gospodinjske tečaje pod vodstvom izprašane in od oblasti priznane voditeljice tečajev gčne Milke Hartmann-ove. Istočasno je sporočila okrajnemu glavarstvu v Celovcu in krajevnemu vodstvu nar. soc. stranke pričetek gospodinjskega tečaja v Škofičah. Dež. šolski svet je z dopisom z dne 25. novembra voditeljico in tečaje odobril s pripombo, da se mora Slovenska prosvetna zveza strogo držati prijavljenega vrstnega reda tečajev. Isti dan je došlo iz Škofič poročilo, da je dež. šolski svet tamošnji tečaj prepovedal. Zastopniku Slovenske prosvetne zveze je dež. svetnik in šolski referent g. Dlaska izjavil, da vztraja šolski svet na prijavljenem vrstnem redu tečajev in da prepovedi ne ukine. Tečaj v Škofičah je bil nato odgoden na 2. januar in novi termin vnovič javljen upravni oblasti in nar. soc. stranki. Izgledalo je, da je vsaj sedaj vse v redu. Na tečaj došla dekleta pa so pripovedovala o grožnjah, da hočejo nepoklicani krogi v tečaju vse razbiti in zastrupiti. V resnici so se neki pobalini lotili razbijanja šip v oknih in divjanja pred kuhinjo. Z ozirom na te slučaje je vodja krajevnega slovenskega društva v Škofičah zaprosil tamošnje orožništvo, naj vpo-stavi red in motilce miru posvari. Zvečer istega dne pa prideta k voditeljici gčni Hartmannovi vodja orožniške postaje in občinski tajnik ter ji sporočita, da je tečaj vnovič prepovedan. Takojšnja intervencija v Celovcu ostane brezuspešna. Po dež. šolskem svetu, nar. soc. stranki, vodstvu drž. tajne policije in okrajnem glavarstvu načelno odobreni slovenski kmetijsko-gospodinjski tečaj v Škofičah ostane prepovedan, ker je bil povod krajevnim nemirom in nočnemu divjanju. — Zgodovino škofiškega tečaja dajemo naši javnosti na znanje s pripombo, da so slovenska dekleta v Škofičah oz. njihovi stariši ohranili zvestobo kljub raznim grožnjam in kljub dejstvu, da se v najkrajšem času istotam vrši nemški tečaj. Uverjeni smo, da tudi druga prepoved ne bo zamogla streti vzorne narodne zvestobe slovenske škofiške družine.
Ludmannsdorf — Bilčovs. (Razno.) Dne 1. t. m. je umrl bivši posestnik pd. Krajgarjeve kmetije na Potoku, Egidij Andrejaš, ki je bil najstarejša oseba naše župnije. Rojen je bil leta 1847 kot sin prvega župana bilčovške občine. Dolga doba njegovega življenja mu je pač nudila marsikako doživetje, veselje in razočaranje. Naj blagi starček mirno spi v Gospodu! — Kot se čuje iz verodostojnih virov, bosta občini Bilčovs in Gornja Vesca združeni v eno, ki se bo zvala Bilčovs. Od dosedanje bilčovške občine pa pripade vas Novo selo občini Kotmara ves. S tem bo zadoščeno dolgoletni želji omenjene vasi, ker je župnija Kotmara ves že doslej štela Novo selo za svoje področje. Kot bodoči župan občine Bilčovs je predviden dosedanji župan Gornje Vesce g. Franc Spit-
zer, kar vsi toplo pozdravljamo. — Naš sedanji župan in nadučitelj g. Alojz Eder služi trenutno pri vojakih in sicer v bližini Berlina. Po činu je poročnik.. — Prometni avtobus, ki vozi z Celovca preko Kotmare vesi, Bilčovsa v Vrbo, je 2. t. m. pri nas obtičal sredi snega, katerega je ponekod domala cel meter. Par dni je bilo treba, da je spet mogel nadaljevati svojo pot.
Oberdorfl — Gornja Vesca. (Slovo dveh mater.) Kaj je človeku mati, to spoznaš šele, ko se ljubeče materno srce poslavlja od svoje družine. Dve družini naše občine sta tekom enega meseca stali ob mrtvaškem odru svojih mamic. Prva je po daljši bolezni zaspala v večnost pd. Vahova mati v Kovičah. Dne 27. novembra m. 1. smo jo ob številni udeležbi spremili k večnemu počitku. Druga pa je bila pd. Strajnikova mama v Stranjah, ki je šla na oni svet 16. m. m. Obe materi sta bili verni in sta stali celo svoje življenje v službi naroda. Svoji številni družini sta vzorno vzgajali v zvestobi do cerkve in naroda. Velika udeležba na njuni zadnji poti priča, da sta bili ljubljeni in spoštovani od vse fare. Obema je moški zbor „Bilke“ zapel na domu in grobu v slovo. Naj bo Bog obema za njune žrtve dober plačnik! Obema prizadetima družinama izrekamo naše iskreno sožalje !
Feistritz i. R. — Bistrica v Rožu. (To in ono.)
V	pogledu ljudskega prirastka nismo ravno prvi v deželi in državi. V minulem letu se je v naši župniji (doma in v celovški porodnišnici) rodilo skupno 20 otrok, umrlo pa je 19 oseb. Če bi bilo slično tudi drugod, bi država rapidno nazadovala po številu državljanov. Poročenih je bilo 9 parov. Deloma doma in deloma v tujini je izstopilo iz Cerkve 29 faranov. Pri tej številki se vsi le še bolj spogledujemo in si pri tem mislimo: Če odstopajo od vere člani nemškega naroda, je to njihova in njihovih voditeljev zadeva. Za nas Slovence pa je Cerkev temelj družinske in narodne rasti in bi torej bila verska nezvestoba skrajna slepota in nehvaležnost.
Ferlach — Borovlje. Novo leto smo pričeli v našem mestu letos brez posebnosti. Navadno je trajalo prejšna leta silvestrovanje v več lokalih do jutra, to pot je bil ples samo pri Justu in v kinodvorani običajna kino-predstava. — Ljudsko gibanje je bilo sledeče: Rojenih je bilo v boroveljski fari v preteklem le^u 22 otrok, med temi 12 fantov in 10 deklic. Nadalje je bilo rojenih 19 otrok v Celovcu, katerih matere stanujejo v Borovljah ali so sem pristojne. Umrlo je 30 oseb, polovica moških in polovica žensk, med temi noben otrok. Tudi iz Celovca in drugih krajev so bili pripeljani 3 mrliči ter pokopani na tukajšnjem pokopališču. Zelo so se potrudili ženini in neveste, kajti ti so dosegli rekordno število 17 porok. — H praznikom je prišlo na obisk precej delavcev
—	puškarjev, tako iz Berlina, Wurtemberškega in Steyra, in so se vrnili v svoje kraje zopet na Novo leto. — Glasom izkaza državne preizkuševal-nice za orožje je bilo v preteklem letu izdelanih 2453 pušk, vštevši flobertovke, ki se izdelujejo sedaj tudi v Borovljah. Vkljub temu, da je priskočila država na pomoč ter šla dalekosežno na roko in posredovala prodajo, se je število zopet skrčilo za 139 kom. v primeri z lani. — Mraz je dobro pritisnil ter kaže toplomer zadnji čas v našem kraju 15 do 17 stopinj pod ničlo.
Abtei — Apače. Minuli četrtek smo imeli v naši fari izredno lepo slovesnost. Za farnega pastirja so bili inštalirani č. g. Jakolič. Na inštalacijo smo se pripravljali ves teden. Dekleta so ovenčala cerkev po pravi slovenski navadi. Rože, zelenje in slavoloki so pričali o farnem veselju. Domačinom so pri pripravah velikodušno stali ob strani šmarješki gospod župnik. — Božič je bil letos miren in tih, prav domač. Zastrmeli so le v Galiciji, ko se je ob polnočnici naenkrat začula nemška božična pesem.
Koroški drobiž. Celovški nadžupan je odredil, da se morajo prijaviti vsa prosta ali ne docela zrabljena stanovanja, za stanovanja pripravna skladišča in poslovni prostori. — Minula nedelja je bila z eno „rihto“, ker je bila druga v mesecu.
—	S tovornega avtomobila je padel 481etni Jožef Treiber iz Prosovič in se poškodoval. — Dveletni Alfred Gabriel v Rožeku si je z vrelo vodo ožgal obraz in zadobil tudi notranje poškodbe. —
V	Vandelici pri Vovbrah je osemletna Angela Smuk po neprevidnosti izgubila pri mlatilnem stroju prst na levi roki. — Celovec dobi najbrže moderno šolsko poslopje. — V Vrbi je umrl eden najstarejših občanov, 821etni Janez Wallner. — K naborom v Celovcu sta klicana letnika 1906 in 1907. — Za vršilca državnih porok je v Rožeku imenovan župan Fritz Seidel. Tudi drugod bodo poročali večinoma župani, učitelji ali obč. tajniki pa bodo vršili pisarniške posle. — Koroški nar. soc. vodja-namestnik poziva, naj bi z električnim tokom z ozirom na izredno poživitev gospodarstva čim najbolj štedili. — V Celovcu se je pričel
tečaj dež. vlade, ki naj izvežba strokovno in politično zanesljive občinske tajnike. — 660 let je že od tega, da je bil Celovec imenovan za mesto. Prej je bil pretežno slovenski trg.
Naša prosveta
Utisi s celovškega sestanka.
S tečajev in občnih zborov poročamo navadno # samo potek sporednih točk in še kvečjemu pripombe o splošnem razpoloženju in sličnem. Zakaj bi ne ovrgli enkrat tega običaja in podali tako-rekoč utise od spodaj? Evo jih!
Z Zilje so došli štirje fantje in tri dekleta. Z o-brazov si jim lahko bral začudenje, ko so došli v svet, tako soroden njihovemu ziljskemu razpoloženju. Morda se je spočetka uho, vajeno mehko pojoče ziljščine, branilo uglajene, krepko zveneče slovenščine. Morda je duh, zaprt doma med ziljske planine in Dobrač, le polahno sledil poletu na sever v vrenje in trenje nemške duševnosti in še v globine slovenskega in jugoslovanskega narodnega življenja. Pa srce, v svoji preproščini in dobroti odprto za vse dobro in plemenito, je velelo in Ziljani so postali med tečajniki in zborovalci morda najpozornejši in še najbolj navdušeni. Z gore nad Bilčovsem je poslala dobra mati svojega nadebudnega sina v celovško družino. Je pač vabilo zveze prav pazljivo prebirala. Cele štiri ure je mladi fantè gazil sneg, da je dosegel postajo in vlak, pa je potem posekal domala vse Rožane v živahnosti in vedrem razpoloženju. Rožani namreč so med nami bojda najinteligentnejši in dostikrat je treba izurjenega govornika, da jih ogreje v njihovem široko odprtem srcu in malce razvajenem razumu. In v Celovcu se zbog tedenskih tržnih dnevov počutijo že kar domače ter se vedejo, kot bi vedeli, da so sila važni producenti za razvajene mestne želodce. Vzor discipline in solidnosti so Podjunčani in gorjanci. Vsi so se vse posvetili tečaju in zboru in še najživahnejša godba bi jim ne mogla razburiti krvi in srca. Z vso dušo so bili pri predavanjih in razgovorih in so najbrže tudi največ odnesli s celovških dnevov. Poglavje zase je naša dijaška družina, ki je s svojim sodelovanjem veliko doprinesla k živahnosti in razgibanosti prosvetne družine. Morda je v podzavesti živelo neko zdravo ljubosumje na fante in dekleta, ki jih je vodja tečaja upravičeno nazval voditelje slovenskega življenja na koroških tleh. V tej pestri mladi družbi je bilo še osem izkušenih mož-korenin, ki so bili prvotno nekoliko v zadregi, a so se jim kmalu svetile oči navdušenja, ko jih je dosegalo valovje mladega, svežega, neizčrpanega življenja.
Vse to pa bolj v legitimacijo piščevo, da razvidijo bralci, da je bil sam v resnici na celovškem sestanku. V predzadnji številki je neki Č. J. zapisal modrost, da zmagujejo le narodi s krepko lastno voljo za življenje. Slovensko voljo za nemoteno narodno življenje so pokazali celovški dnevi v svetli luči. Naš slovenski narod na Koroškem hoče živeti in sprejema nase tudi žrtve, težke žrtve za ohranitev svojih narodnih svojin. Zato vnovič jamči devetdeset ali sto tečajnikov in dvesto zborovalcev izza minulih dni. Krepko, silno še utripa naše narodne srce! Še polje rdeča kri po žilah našega narodnega telesa. Še nosi junak pokonci glavo in ga pred ničemer ni strah in naj pride, kar že koli! To naj vedo najprej vsi naši bojazljivci, ki životarijo med nami z bolestnim strahom. To bodi bodrilo vsem, ki so z nami blage volje, predvsem našim vodilnim možem in še gospodu uredniku, ki si v našem ljudstvu in listu tako zelo želi sliko mladega, čilega korenjaka. To tudi v vednost onim, katerim je morda mali in mladi narodič koroških Slovencev v napotje in bi se ga zato radi čimprej odkrižali.	Janko K.
Komu in kako prijavljam sestanke in prireditve?
Opetovano so društva stavila osrednji pisarni gornje vprašanje. Iz doslej znanih odredb in prakse dajemo sledeča navodila: Sestanke prijavljamo deželnemu svetu (Landrat, bivše okrajno glavarstvo) vsaj teden prej s kratko navedbo sporeda, za dovoljenje oderskih prireditev (igre, koncertov i. sl.) prosimo vsaj teden prej v n e k o tekov a n i prošnji. Sestanke in prireditve javljamo krajevnemu vodstvu nar. soc. stranke vsaj dva tedna prej pismenim potom.
Achomitz — Zahomc. Na praznik Sv. treh kraljev je naše društvo stopilo v novi državi prvič spet pred javnost. Pred igro se je vršil občni občni zbor. Tajnikovo poročilo je pokazalo mnogovrstno delovanje in udejstvovanje „Zile“, izvajanja predsednika S. P. Z. pa so razblinila vsakršen strah in bojazen. Val navdušenja je šel skozi natrpano polno dvorano, ko so na odru nastopila dekleta. Stare in mlade igralke so pokazale svoje
znanje. Čudili smo se posrečenemu nastopu in ] divili lepi, čisti slovenščini. Vse bi radi pohvalili, a naj omenimo vsaj Melito, pl. Gadensko in njeno hčerko, ciganko Vronko in še staro Agro, ki so vprek navdušile in žele priznanje. Tako so naša dekleta s svojim sijajnim uspehom prebila led in sedaj je na fantih, da do pustne prireditve dobijo za svoje tamburice potrebni „lim“, da bo naš pust j na odru čim živahnejši. Vrlim dekletom želimo uspeha še ob njihovem gostovanju dne 29. janu- | arja na Brnci.
Gospodarski vestnik
Novo bolniško zavarovanje.
Z novim letom je stopil v Vzhodni marki v veljavo zakon o bolniškem zavarovanju, ki se je doslej izvajal v Nemčiji. Slednji se v marsičem razlikuje od doslej pri nas veljavnega in zato navajamo po uradnih podatkih nekatere bistvene razlike.
Uvodno naj omenimo, da se ustroj bolniškega zavarovanja v kmetijstvu, kakršen je običajen pri nas, bistveno razlikuje od zavarovanja v raj-hu. V bivši Nemčiji uvedeno kmetijsko bolniško zavarovanje predvideva znatno večje dajatve zavarovancem, a tudi precej višje zavarovalne prispevke. Zato odreja novi zakon, da ostane kmetijsko bolniško zavarovanje na ozemlju bivše Avstrije do konca leta 1944 nespremenjeno, oziroma se bo postopoma prilagojevalo ustroju v rajhu.
Bolniško zavarovanje nosijo v občinah krajevne bolniške blagajne. Načelno mora biti zavarovan vsakdo, ki vrši kakršno delo za zaslužek. Po novem zakonu sme znašati najvišji dohodek, ki mora še biti zavarovan, letnih 3600 mark, pri čemer pa so dovoljene izjeme za višji zaslužek. Lastniki invalidnih rent ali trajno invalidne osebe se na prošnjo oprostijo od obveznega zavarovanja. Zavarovani morajo biti sinovi in hčerke, ki so v podjetju svojih starišev zaposleni za denar. Brezposelnim plačuje mesečno premijo državni urad za posredovanje dela. Prispevka proste so bolniki ter noseče in doječe matere za dobo, v kateri sprejemajo dajatve zavarovalnice. Vsakdo se tudi po izstopu iz službe lahko prostovoljno zavaruje naprej, če izpolni nekatere predpogoje.
Do 1. aprila t. 1. ostanejo zavarovalninski prispevki v dosedanji višini, nova višina se določi v teku prihodnjih mesecev. Kaj vse nudi zavarovalnica: pomoč bolnikom (zdravnika, zdravilna sredstva in bolniški denarni prispevek po četrtem dnevu bolezni oz. sprejem v bolnico ter prispevek bolnikovi družini največ za dobo 26tednov. Nadalje dovoljuje zavarovalnica prispevek doječim, posmrtnino v slučaju smrti zavarovancev in bolniško postrežbo zavarovančevi družini. Pri tem velja, da ostanejo prispevki oz. dajatve za slučaje, ki so se pripetili pred 1. januarjem t. 1., v višini stare odredbe.
Kdo se lahko zavaruje poleg obveznih: družinski člani zavarovančevi, ki delajo v njegovem podjetju brezplačno, obrtniki in podjetniki, ki zaposlujejo v svojem obratu največ dve osebi, ki morata biti zavarovani. Za vse te pa velja, da njihov letni dohodek ne sme presegati 3600 mark.
Pogodbe zavarovalnic z zdravniki,	zobnimi
zdravniki in tehniki ostanejo veljavne.
Posebne odredbe so predvidene razen za kmetijstvo tudi za služkinje, hišno obrt in učence brez plače.
Davčna knjižica (Steuerkarte) se letos uvede za vse delojemalce kot podlaga za obdavčenje zaslužka ali plače. Knjižice izstavijo občinski uradi, iz njih bodo razvidni osebni podatki davkoplačevalca in bo število družinskih članov, v kolikor pride za znižanje davka v poštev, uradno potrjeno. Na knjižice so dovoljene samo spremembe uradnim potom. Znižanje davka se dovoli ne samo za mladoletne otroke, pastorke in rejence, marveč tudi za polnoletne do njihovega 25. leta, če se na davkoplačevalčeve stroške šolajo za katerikoli poklic. Za davčno knjižico je treba prositi pri občinskem uradu.
Delovne knjižice (Arbeitsbuch) so predpisane za vse delavce in nastavljence in jih izstavljajo delovni uradi. Obvezne so tudi za kmetijske delavce in v gospodinjstvu zaposlene. V knjižici bo navedena delovna doba in seve običajni osebni podatki. Knjižice shranjuje in vodi delodajalec. Knjižice se bodo izstavljale postopoma za vse gospodarske panoge, formularji za njihovo izstavo pa so delno že razposlani.
Država in kmetijstvo. Očitno je, da skuša drža- ! va kmetijstvo z vsemi sredstvi podpreti. To dokazujejo med drugim tudi sledeče številke: na ozemlju bivše Avstrije je država omogočila postavitev 8000 silo-naprav s podporo nad milijon j mark. Vloženih je 3600 prošenj za popravo gno-
jišč in hlevov in že rešenih je od teh 600 prošenj. 4 in pol milijona mark je dovolila država za popravo planin, in pašnikov, do mala šest milijonov mark za poti in vzpenjače ter 1.7 milijona mark za neposredno utrditev kmetij. V novem letu bo država po izjavi ministra Reinthalerja svojo skrb za kmetijstvo še razširila in podvojila, pričakuje pa od kmetov, da bodo svojim gospodarstvom posvetili vso pozornost.
Poučna izkustva našega kmeta s starimi travniki. So kmetje v dolinah, katere vsako leto skrbi, kako si oskrbijo zadosti krme za svojo živino. Gorskih travnikov in pašnikov nimajo, dolinski travniki so izčrpani in povsem zavisni od leta in vremena, krmski sadež na njivah pa je pičel. Tako je iz iste škrbi postopal nek kmet iz celovške okolice: Imel je več starih travnikov, katerih pridelek je z vsakim letom očitno padal. Te travnike je preoral in jih prvič posejal s silažno koruzo oziroma posadil s pravo koruzo. Prvi pridelek je bil naravnost presenetljivo dober. V jesen istega leta je sejal na njive pšenico oz. rž, drugo leto sadil krompir in nato njive zanekaj časa spet pustil porasti. Tudi ozimina in posebno še krompir sta mu vrgla izreden pridelek po množini in kakovosti. Tako je iznašel pravcato pravilo, v kakih presledkih je zemljo pritegoval oz. ji dovoljeval počitek. Pšenici in rži je privoščil tudi umetnega gnoja in s tem preprečil nevarno rjo, z hlevskim gnojem pa postregel krompirju. In rešen je bil skrbi, kaj naj počne z izčrpanimi in izgladovanimi travniki in kaj naj polaga živini v jasli. — Naj pozkusijo še drugi gospodarji!
Uničevanje sadnih škodljivcev je z novim letom postalo obvezno tudi za Avstrijo. Za to je merodajno dejstvo, da so nešteti živi in mrtvi škodljivci letno uničili na tisoče meterskih stotov sadja. Poljedelski minister je odredil, da dobijo okrožne kmečke zveze podpore do 30% nabavne cene, katere ugodnosti se morejo poslužiti tudi občine, kmetijške zadruge in sadjarske organizacije. Predpogoj je, da ostanejo škropilnice vsikdar uporabne.
Sajenje smrek na peščenih tleh. Ponekod vidimo posekanice, na katerih se nahajajo odpadki požaganega drevja in vejevja. Na peščenih tleh bi teh odpadkov ne odstranjevali. Naj polagoma zgnijejo in pripravljajo gnojno prst. Z vejevjem pokrita tla so varovada pred izsuševanjem. Na poščeni zemlji se priporoča jesensko sajenje gozdnih mladik, ker sef korenine v zimi naberejo zimske vlage in se manj rade posušijo. Najboljši čas za saditev je oni, ko rastlina počiva.
Zanimivosti
Idila sredi Beograda.
Kdor v Beogradu ni doživel nedeljskega popoldneva, ta jugoslovanske prestolice ne pozna in četudi bi zamogel hoditi brez vodnika po širokih in ozkih, ravnih in vijugastih in strmih ulicah ob-donavškega mesta. V nedeljskih popoldnevih se promenadni trg pred univerzo in v sosednjih ulicah spremeni v pravcato vaško mravljišče. Trg
namreč napolnijo rdečelična, v košata in barvita krila nadeta dekleta, ki si v mestnih službah služijo svoj kruh. Beograjčani jih nazivajo „totice“, izhajajo pa večinoma iz slovaških in madžarskih vasi široke Panonije.
To so barve, smeh in krik! Cel obsežni trg je poln dbklet, oblečenih v zelene, vijoličaste ali bele nogavičke, vezane čeveljčke, na glavah nosijo pisane svilene rute ali po našem „hadrce“ spredaj zavezane, v roki pa bel robček. Celo popoldne je njihovo, po pet in šest se sprimejo in se sprehajajo po trgu gor in dol, vmes čebljajo in se hihitajo, nekatere še tiho zapojejo mehko, otožno narodno melodijo, da je človeku-tujcu kot bi srečaval kmečka dekleta sredi klasja in zelenja, a ne na tlakovani cesti in kamenitem pločniku obdo-navskega velemesta.
Čim še skrije sonce za topčidersko brdo in se na cestah zasvetijo luči, je nedeljske svobode konec, treba je spet v teden dela in skrbi, „šlabanke in midrce“ pa za šest dni v ,sanduk“. S. H.
Dober odgovor. Napoleonu je nek vsevedec predložil načrt nove vere, katero bi hotel širiti. Cesar mu odvrne: „Prav, dajte se križati in pokopati, potem pa pridite po treh dneh spet s svojim predlogom!" — Menda ga ni bilo več.
Listnica uredništva. G. F. P. Hvala za dragocene podatke! Nadaljuj! — G. J. S. Zanimivi pripetljaj priobčimo v drugi številki z nazorno „pes-mico“ vred. — G. A. V. Nekaj v listu, nekaj v pismu, da bo povsem ustreženo. — G. J. Z. Po stvarnem preudarku velja torej „Zilja“ in ne „Zila“ tudi za naš list. Prekrstitev zahomškega društva po novem pravilu pa prepustiva Ziljanom. — G. J. O. Vam in vsem marljivim sotrudnikom minulega leta smo po upravi razposlali v znak naše hvaležnosti knjižne nagrade. Ostanite tudi v novem letu v družini naših sodelavcev! — G. F. J. Vprašujete, zakaj ne priobčujemo v listu tudi rešitve naših vlog in pritožb, četudi to dosledno obljubljamo. Naj ponovimo: vsako rešitev v listu omenjenih pripetljajev in dogodkov bomo priobčili! — G. A. E. Mevže in cincarji pri narodnih socialistih ne vzbujajo nikakšnega občudovanja, to veš iz lastne izkušnje. Za nas vse velja še to: Boljše je, da trpiva in žrtvujeva jaz in Ti, kakor pa, če bi moral zaradi najine bojazljivosti in ko-modnosti trpeti ves narod! — G. F. M. Ni pravice brez dolžnosti in ni dolžnosti brez pravice! Na Vaše drugo vprašanje: Vplivom narodnosti lahko sledite do zadnjih odtenkov čustvovanja in mišljenja. Kaj bi koristila najlepša govorica brez lastnih misli in čustev? — G. V. V. Vprašuješ, zakaj v našem listu velikovški okraj tako trdovratno molči. Običajno zadostuje za dopise nekoliko talenta in še kos dobre volje; in sedaj razsodi sam!
Urednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. Upravnik: Rado W u t e j, Klagenfurt, Schiittgasse 9. Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Ljudska tiskarna Ant. M a c h à t & C o., Wien, V., Margaretenplatz 7

°‘”’6rossdeutschlanil rjn	und Jnyoslawien
v—politika, gospodarstvo, kultura, preteklost, sedanjost,
'T	bodočnost.	II. izdaja
V enem mesecu prodanih 4633 izvodov!
'	Sodba tiska: „Knjiga, ki se mora citati..."
\\ jf Vktf/	Knjiga prinaša najvažnejše s tega področja.
Aktuelna in pomembna knjiga. Ki črpa iz k	nemških in jugoslovanskih virov. Posebno
u	^	obširno je obdelan problem nemštva
v Jugoslaviji in jugoslovanstva v Veliki Nemčiji.
Okusna tehnična izdelava, 355 strani velike oblike, v platno vezana z_
ilustr. ovojem ter kartonom. Prodajna cena za Veliko Nemčijo RM 14.—.
Jugoslovani naročajo knjigo pri: Ekonomska Biblioteka, Zagreb G, poštni predal 5.
———----------------------------- Odrezali
SRnehiHcrhnin Hiedurch bestclle ich aus dem Mitteleuropàlschen Verlag: jDC’òiniòUlt’in» . . . Exempiare „GroCdeutschland und Jugoslawien" von Dr. Lj. St. Kosier,
Berlin-Beograd 1939, zum Subskriptionspreise von RM 14.— prò Esemplar, in Ganzleihenband, mit ili. Umschlag und Schutzkarton.
An die
Manzsche	Ort—Datum :........................
Verlagsbuchhandlung
J. Klinkhard & Co. Name-Firma:.......................................
60	WIEN I. Volle Adresse:....................................
j
• ' * v* ' \
•,Mft
feiìt