OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO VLIL, ŠTEV. 3
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Uvodno poročilo v razpravo o kmetijskih problemih
Poročilo je dal na 29. seji obeli zborov dne 30. XII. 1960 predsednik svcta zu kmetijstvo in gozdarstvo Franc Sitar
Dosedanji družbeni in gospodar-1 o*1 pred c k pomeni za kmetijstvo v sedanjem razdobju proces, kakr-n n je >'il že izvršen v ostalih pa->g«U socialističnega gospodarstva, •(es preobrazbe vasi je mnogo zahtevnejši in zapleten ter. terja nn 'f0 ve^ naporov, predvsem pa posebne organizacijske ukrepe, ki kinJr' ?	,^c hočemo postaviti
! I ,0 proizvodnjo na raven in-Ustl,jske proizvodnje.
zadevanja^*/« S'l"° "UVetMi ,lfu |,ri"
mislim da f.Vlvi? Proizvodnjo m v i ••II “'‘ko trdimo, da so bili hi ?„ !J" ,etiil doseženi gotovi uspe-izvi.',| (''1111 sld°šno v kmetijski pro-
nem s<.,kloPrj,u;bn0 ',a ŠC V drUŽbe*
zaI* (d'tika 01.(.) je bila, da naj sc sl o v*U0 11111 .V(.^ proizvajalnih sred-ie i„V P.1ionizirano proizvodnjo, ker bla.rr ■ilv,l* nosdee in ustvarjalec
henii . V0‘ tla Sl‘ »n tj* zaradi grad-. ostalih potreb stalno 'Jsnjojo kmetijske površine (v nsken, letu za okrog 3»/„) jn da
daril-rnd' lpga !rr1,a h»Ue gospo-namen"-* p,Tos alih Površinah. V ta da n'? (>kraJ.ni Uudski odbor iz-Proizi* i>k- ° rai0,l*znciji kmetijske Pa mil i,,JC' ,,|k luski ljudski odbori nji. i0, ,o minimalnih agrotehnični U;P‘" Zn posamezna območja Lica ?tatcrc kulture, kot so: pše-štvo! TudTz«’ (,,;telje tn za travni-čini i sadjarstvo sta dve ob-navedon dfK‘1,fjo.raionizacijo. 7. ljudskih orli °C"k' j° 17 občinskih l,o|jšili zcnd?-r«*V	6790 l'a naj-
agrotebiiiči |ls6- k' bodo ob boljši ke uSl^Sn.j,, dajala viso-nem sprej o ^'"“ki so bili v glav-l-o njihL/vp, v‘°8 v "-'.i. zato se
so ti	V , proizvajalce in da
dragah 7 ka,0ril' kmetijskih za-mena n,im'-,Pr7Z(>.mali sortna se-gnoiiln il ’”11	.?'* *" tudi umetna
loki -i ’ kl■*' H predpisana z od-‘ M. Se več primerov p« ie bilo da
'nvLsl1 'Ze<>VOr°m va npugodne vresah 7 razmere kmelj,. sejali ne-
odokl n	o ",S° P odvzeli z
uk'P*odpisan tli agrotehničnih rahuP7x-ut io.setcv s s,roji. upo-ild 'oljili količin umetnih gnojil
Vrem,!* 1 ? j° neprestano deževno Rebi,,, «a sPlošno zaviralo setev, postroj,,.. S° "POful-o težkiii seja In Hi ga	r ,ne more bili nobene-
ga oprav č i j10,more biti nobenega semen» " g,edo sp‘ve nesorlne-■	in negnojenja. Pri tem
bodo morali V\.."“Gnojenja. Pr. ten
w,i M‘ »J s „t
loki izigravali. Zato predlagamo občinskim ljudskim odborom, da preko svojih odgovornih organov stalno zasledujejo, kako so gospodari na zemljiščih, ki so zajela z odloki.
Pri poljedelski proizvodnji moramo poudariti tudi važnost povečanja krme. Letošnje izkušnje v prehrani živine, posebno na družbenem sektorju, nas opozarjajo, da bo treba v bodoče vložiti vse napore za zagotovitev kritiške osnove. Tu lahko veliko pomagajo kmetijske zadruge tako, da z mehanizacijo in z ostalimi uslugami posežejo v samo proizvodnjo ter s tem dosežejo boljši ekonomski efekt za proizvajalca in zadrugo, na drugi strani pa si bodo tako zagotovile dovolj krnic za potrebe svoje ekonomije in še za prodajo.
V sadjarstvu nam bodo odloki o ožji rajonizuciji sadjarske proizvodnje pomagali k hitrejši obnovi te gospodarske panoge. Sedanji kmečki nasadi z že preživelim sadnim izborom ne zadovoljujejo trga niti količinsko, še manj pa kvalitetno. Glede na ugodne pogoje v nekaterih predelili Zasavja in Gorenjske (okolica Kamnika in Moravč) bo možno obnoviti okrog 700 lia površin. Računajoč stalne minimalne hektarske donose, lahko že v bližnji prihodnosti na teh površinah pridelamo letno najmanj 1400 vagonov kvalitetnega sadja. Z intenzivnim gnojenjem, s strokovno nego in namakanjem pa donos lahko najmanj podvojimo. Pri tem se je letos že nekaj napravilo, saj je v teku obnova na Slivnici—Blečji vrli in na Volavljah—Javor, kjer je že preri-golano 33 ha površin. V končni fazi pa bo samo na (eh objektih obnovljeno 179 ha sadovnjakov v šestih kompleksih. Da bi se obnova pospešila, naj kmetijske zadruge pohitijo z urejanjem lastninskih odnosov in z ustanavljanjem sadjarskih skupnosti, občinski ljudski odbori l>a naj pri tem pomagajo in se po potrebi pošlim jo tudi pravnih predpisov. t. j. zakona o izkoriščanju kmeti iškega zemljišča, ki nalaga lastniku zemljišča, da ga mora čim racionalneje izkoriščati.
Pri dvigu kmetijske proizvodnje je imela organizirana proizvodnja važno nalogo. Ta proizvodnja je zajela v letošnjem letu 26.100 ha ali 24°/« vseli obdelovalnih površin v okraju. Od tega je pogodbene proizvodnje med privatnim proizvajalcem in kmetijsko zadrugo 13.715 ha.
o perspektivnem petletnem planu P*» se predvideva, da bo organizirana proizvodnja zajela že 50 •/• vseJi obdelovalnih površin. Orl tega hoclo družbena posestva obdelovala ~0 o, ostalo bo pa kooperacijska proizvodnja. Kmetijske zadruge so že do sedaj dosegle lepo uspehe v pogodbeni proizvodnji, posebno pa
šc v tem, da so začeli privatni proizvajalci uporabljati večje količino umetnih gnojil in seme visokorod-ltih sort pšenice, krompirja, hibridne koruze itd. Poleg tega so začeli izvajati ostale agrotehnične ukrepe, ki so za dvig proizvodnje ncobliod-no potrebni.
Pri kooperaciji smo se prvotno posluževali dobro izdelanih višjih oblik, kjer si kmet in zadruga delita višek pridelka. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra nismo bili v stanju teh oblik uveljaviti, vsled tega smo prešli na enostavnejše oblike, ki so imele boljše rezultate ter so bile sprejemljivejše za kmeta. Čeprav so bile določene napake in pomanjkljivosti, vendar lahko trdimo, da so donosi v kooperaciji za 50 do 100 ”/o višji kot pri nekoope-rantili. Zato bo treba te vrste proizvodnjo še bolj utrditi ter-razširiti in istočasno vključevati kmetijske zadruge v sam proces proizvodnje.
Živinoreja
Čeprav se posestva borijo še z vrsto težav, vendar moramo priznati, da so bili doseženi že veliki uspehi, posebno v živinoreji. V tej panogi so posestva v letošnjem letu dosegla vrednost živalske proizvodnje 21 % napram celotni vrednosti, ki jo daje ta vrsta proizvodnje. Težišče proizvodnje nekaterih kategorij živine n. pr. pitanje mlade živine do t leta starosti v tipu haby-boof je v glavnem na družbe n iti posestvih, ker ta živina zahteva pri pitanju pretežni del močna krmila in le mulo sena. Posestva so letos spitala 4000 — 400 kg težkih telet, drugo telo pa predvidevamo, da jili bodo 10.000. Po petletnem planu pa bo samo »Agrokombinat« spital
10.000	kom., ostala posestva pa 5000 do 6000 komadov.
Privatni proizvajalci najraje pitajo živali od I do 2 let starosli z osnovno krmo, ki jo sami doma pridelajo. S tako krmo spitamo živali na 500 do 600 kg teže. Ta živina sc bo v glavnem pitala v kooperaciji, lak način reje je za kmeta cenejši, odkupna cena pa je stimulativna, četudi ne dosega cene haby-beefa.
V okraju imamo okrog 20 Vo ali
20.000	glav živine pinegavske pasme. Vzreja te živine ni ekonomična, ker krave dajejo manj mleka, teleta ob rojstvu so lahka, počasi priraščajo, ne odgovarjajo za pitanje in jih inozemski trg odklanja, odnosno plačuje kot tretjerazredno blago. Te slabe lastnosti pincgavca so uvideli že kmetje sami in si ga želijo za-menjatj za drugo pasmo. Tako se je lotos za pinegavsko področje že nabavilo 6(>0 telet in krav sivo rjave pasme. Prelepljen je pincgavca v sivo-tjavo pasmo bi predolgo trajalo, Zato je treba pincgavca postopoma zamenjati s sivorjavo pasmo, začas-
no pa ga križati s svetlolisastim govedom, tla bi dobili težja teleta, ki mnogo hitreje priraščajo od pincgavca. Naloga kmetijskih zadrug je, da nakup sivorjavili telet organizirano sprovajajo, (ločim naj sc Obl O poslužijo republiškega zakona o ukrepih za napredek živinorejske proizvodnje.
Ena izmed važnih nalog družbenih posestev je, da bodo v celoti prevzela preskrbo mesta Ljubljane z mlekom. Lansko leto so posestva dala dnevno največ 5000 litrov mleka, letos ga dajejo žc 15.000 litrov, tako lahko računamo, da bodo proti koncu naslednjega teta družbena posestva že krila okrog 8ft°/o dnevnih potreb po svežem mleku.
Z uvozom švedskih prašičev mesnate pasme smo dosegli pri reji dobre uspehe. Kvaliteta teli prašičev — bekonov, ki smo jih prodali na tuja tržišča, se je približala kvaliteti danskih prašičev in se je zato cena tudi našim prašičem dvignita ter tu ni problema glede rentabilnosti reje. Trg pa lahko obdržimo te, če imamo večjo količino in izenačeno kvaliteto blaga. Zato je treba rejo teh prašičev razširiti tudi na privatni sektor, ker nimamo še dovolj kapacitet na družbenem sektorju. En način razširitve je, da vpeljemo švedske merjasce v privatno rejo zaradi izboljšanja potomstva. To srno tudi že izvršili, vendar s tem še ne bomo dosegli najboljše kvalitete, zato naj bi zasebni rejci stopili v kooperacijo z družbenim sektorjem in vzgajali čiste plemenske svinje, pujske pa prodajali družbenim posestvom, ki se pečajo s prašičerejo, kolikor sami kmetje ne bi hoteli vzrejati bekonov. Mislimo, da bi bil tak način sodelovanja zelo ugoden za oba sektorja, posebno še za privatnega rejca, ki nima dovolj kvalitetne krme in ker je potrebna posebna skrb in strokovna pomoč pri vzreji heko-nov, če hočemo doseči izenačeno in visoko kvalitetno blago. To bi privatni sektor težko dosegel, lahko pa brez posebne strokovne pomoči doseže lep uspeli pri vzreji mladih pujskov do odstavitve. Tak način sodelovanja je začet uvajati »Agrokombinat« Ljubljana.
Pri vzreji perutnine smo dosegli že letos napredek, saj je bilo vzrejenih 600.000 piščancev za cvrtje. Kolikor ho dobava vatilnih jajc iz Neverk, ki je glavni dobavitelj za vzre jal išče Zalog normalno potekala, bomo v letu 1961 toliko vzredili že I milijon komadov in bo trg zadosti založen.
Da lii se izboljšala situacija v pogledu konzumnih jajc, bo Kmetijsko posestvo Barje začelo v naslednjem letu z izgradnjo farme kokoši nosnic, tako, da lahko pričakujemo izboljšanje na trgu že v naslednjih lotili.
Problematika družbenih posestev
V zadnjih lotili so posestva izboljšala produktivnost delu in poslovanje samo, kar je treba pripisati boljši organizaciji, kakor tudi vloženim investicijam. Pristopilo se jo k postopni specializirani proizvodnji
bIHAN 10
GLAS Nil C
in sistemu nagrajevanju po enoti proizvoda, kur je že uvedeno na vseh posestvili v živinorejski proizvodnji.
Razvoj je pospešila združitev več manjših posestev v eno gospodarsko enoto, kur je bilo izvršeno že v letti 1959. S tern so sc posestva okrepila in imela boljšo osnovo, da se udeležijo natečajev zu izgradnjo hlevov, nabavo živine, kmetijskih strojev zn agro in hidromelioracije itd. Na podlugi odobrenih kreditov so posestva začela graditi tipske 200-glav-ske hleve, svinjake, racarnike ter nabavljati živino, stroje itd.
Družbena posestva tudi stalno povečujejo zemljišča z vključevanjem površin SLI*, z zakupom in nakupom. Povečanje je bilo posebno v letošnjem letu, ko se je zemljiški fond posestev povečal za 17 °/o na-pram letu 1950. Zakupne pogodbe se sklepajo zu daljšo dobo, najmanj za 6 do 10 let, zakupnina pa se plačuje od 6 do 10 •/« katastrskega dohodka. Ker družbena posestva nimajo vseh zemljišč v strnjenih kompleksih je nujno, da se zaradi lažje in boljše obdelave zemljo nrondira, odnosno komasira. V letošnjem letu se je zabelo z. arondacijo skoro na vseli družbenih posestvih. Zaradi zamudnega dela in pritožb prizadetih zasebnih lastnikov pa že začeti postopki še niso zaključeni, upamo pa, da bo to izvršeno že v prvi polovici leta 1961. Arondacijo zavira tudi neurejeno zemljiško stanje, pomanjkanje katastrskih map za posamezna območja in pomanjkanje geometrov.
Pri takem hitrem tempu razvoja pa obremenjujejo posestva visoke anuitete. Odplačilna doba kreditov je večkrat zelo kratka, n. pr. za stro je in živino je 5 do 6 let. Zaradi kratkega odplačilnega roka in hitre investicijske izgradnje anuitete tako hitro rastejo, da jih ni mogoče kriti iz proizvodnje. Vsled tega se že nekaj let rešuje ta problem s posojilom iz okrajnega investicijskega sklada. Vendar ta rešitev ne more biti trajna, ker anuitete prehitro rastejo in se bodo do leta 1965 v povprečju dvignile za okrog 28°/o napram letu 1960. Od vseh posestev ie do sedaj edino KGP Kočevje lahko reševalo plačilo anuitet z lastnimi sredstvi, pri čemer mu pomaga lesna industrija in gozdarstvo, ki sta v sklopu tega gospodarstva. Na tem posestvu so tudi investicije znatno cenejše, ker imajo les doma. Cisto v drugačnem položaju pa so posestva, ki gozdov nimajo ali pa jih imajo premalo. Delavci, ki so zaposleni pri živini, imajo vse leto isto delo, poljedelski delavci pa na polju nimajo pozimi nobenega dela, no posestvu samem pa tudi ne toliko, do bi bili vsi polno zaposleni. Precej teh ljudi je posestvom pozimi v breme, vendar jih ne morejo odpustiti, ker jih težko dobijo spomladi ob začetku sezone. Slično je s traktoristi odnosno s traktorji, ki večinoma pozimi počivajo. Ti problemi ne prihajajo tako ostro do izraza na posestvih, ki imajo gozdove in druge obrate, ker vsaj delno lahko delovno silo in prevozna sredstvo premeščajo po potrebi tja. kjer je to nniboji koristno. Razumljivo je. dn taka kombinaeija pomaga reševati probleme, ker se ustvarja tudi več finančnih sredstev. Zato Svet zn kmetijstvo in gozdarstvo meni. da ie treba posestvom pomagati v sedanji fazi razvoja s tem, dn se jim dodeli tudi potrebne površine gozdov.
Posestva v bližini Ljubljane bodo morala prevzeti tudi skrb preskrbe mesta Ljubljane z z.eleniavo. S tem v zvezi se bo že leta 1961 začelo z
gradnjo dveh večjih vrtnarskih obratov, in sicer na Burju in v Do-biunjah pri KZ Polje. Predvidevamo, aa bosta ta dva obratu dala letno okrog 1850 tou razne zelenjave. Ce upoštevamo prodajo zelenjave iz družbenega sektorja v letu 1960 v presnem stanju grosistom in že obstoječim posredovalnicam, potem bi nam ob normalni proizvodnji moralo ostati vsako leto okrog 100 vagonov zeleujave za predelavo, za katero pa še nimamo kapacitet. Vsled tega je potrebno zgraditi nove predelovalne obrale ali pa že obstoječe povečati in jih istočasno vključiti v najtesnejše sodelovanje z družbenim sektorjem. Brez tega je ustanavljanje tako velikih vrtnarskih obralov zelo tvegano.
Istočasno bo treba urediti nesorazmerja med odkupnimi in prodajnimi cenami na drobno. Tako je bila letos poleti prodajna cena določeni vrsti zelenjave za 50 do 100 odstotkov višja, kar je bolj podrobno že omenjeno v poročilu. Nepravično je, da posestva, ki vložijo toliko truda in stroškov n. pr. v proizvodnjo zelja, dobijo zanj le 8 do 10 dinarjev za kilogram, medtem ko je v trgovini kislo zelje po 50 dinarjev.
Zato so predelovalni obrati na posestvih, kot je že omenjeno nujni, hkrati pa bi morala posestva direktno brez posredništva trgovine dobavljati zelenjavo tudi večjim gostinskim obratom in menzam. Prav tako bi lahko posestva prodajala zelenjavo neposredno zelenjavnim trgovinam.
Ugotovitve komisije
Okrajnega sindikalnega sveta
S težavami, s katerimi se borijo družbena posestva, se je seznanil tudi Okrajni sindikalni svet, ki je v ta namen imenoval posebno kq-. misijo.
Ta si je ogledala posestva »Agrokombinat« Ljubljana, KGP Kočevje, KP Grosuplje, K P Barje, KP Pono-viče ter ugotovila, da so posestva na splošno napravila velik napredek v proizvodnji, da pa obstajajo še pomanjkljivosti, ki zahtevajo rešitev. Ker so posestva zelo nizko akumulativna, delajo vsa, z izjemd Kočevja, z izgubo. Vzrokov za to je več, najvažnejši pa so: izgradnja novih objektov, planirane cene, kratkoročno odplačevanje anuitet, ponekod pomanjkljiva mehanizacija, pomanjkanje strokovnega kadra, družbenega standarda itd. Istočasno pa so v teku vključevanja novih zemljišč arondacije in usposabljanje zemljišč zn proizvodnjo, kar vse zahteva znatna finančna sredstva. Vse kupljene živali niso najkvalitetnejše odnosno jih je za visoko proizvodnjo treba pripraviti in temeljito selekcionirati. Oboje pa zahteva časa, pa tudi sredstev.
Na vseh posestvih je problem osnovna krma. posebno pa še slama za nastilj. Letos ni bilo mogoče zaradi dežja in poplav pospraviti vseh pridelkov, zato je košnja na nekaterih močvirnih predelih, ki so bila poplavljena, izostala, kar je situacijo glede nastilja še poslabšalo. Poleg tega troši v odprtih hlevih neprivezana živina 5- do 4-krat več nastilja kot pa v zaprtih, kjer je privezana. To je pripravilo posestva do tega. dn so začela živino privezovati in računa io. da bodo s tem prihranili letno za 100 glav živine okrog 5.000.000 dinarjev. K temu jih sili tudi pomanjkanje izmolzišč in molznih aparatov, zato morajo ponekod stotine krav molst! ročno, kar je težko in zamudno delo in zato zahteva več delovne sile.
Glede nastilja se bo zadevo tudi v bodoče težko reševalo, ker zmanjšujemo površine |>ri žitih, iz drugih republik pa jo je težko dobiti, ker imajo tudi one svoje visoke živinorejske plane in rabijo steljo domu. Treba bo jrodvzeti vse ukrepe, da situacijo vsaj zboljšamo. Zato priporočamo posestvom, da z manjšimi meliorativniini ukrepi in gnojenjem skušajo doseči dvakratno košnjo tudi v močvirnatih predelih, kjer krma zaradi slabe kvalitete itak ni zu prehrano živine, poleg tega pa naj površine, ki so bile namenjene za jesensko setev, pa zaradi dežju niso bile posejane, posejejo spomladi z jarimi krmskimi žiti, da si bodo tako preskrbeli nekaj nastilja in tudi močnih krmil, ki so na tržišču draga.
Glede odprtih hlevov apeliramo na republiške organa in strokovne organizacije, da bi glede na predvidene bodoče gradnje dale svoje mišljenje glede same gradnje in tehnologije odprtih hlevov ker obstaja neskladnost v tem, da imamo odprte hleve, nimamo pa izmolzišč, niti molznih naprav in da vsako posestvo sedaj rešuje t<j^ vprašanje po svoje.
Že v poročilu je omenjen problem stanovanj, moramo pa ga jx)-novno omeniti, ker je tudi komisija ta problem podrobno proučila in Jc ugotovila, da je zelo pereč. Od vseh sredstev, ki so bila vložena v kmetijstvo v letošnjem letu, je bilo komaj slabili 4°/« namenjeno za družbeni standard. Delavci stanujejo v zelo težkih, večkrat za človeka neprimernih prostorih. Razumlijvo jc, da ie zaradi tega fluktuacija zelo velika, kar na proizvodnjo zelo negativno vpliva. Poleg tega so večinoma zaposlene tudi žene in ker zu varstvo otrok ni ddvolj preskrbljeno. se pojavljajo odnosno prenašajo poklicne bolezni, t. j. razni lišaji tudi na otroke. Primer letošnjega leta ObLO Vič, Vrhnika in Domžale. Vsled tega priporočamo ObLO, du vprašanju stanovanj na posestvih posvetijo več pozornosti in dn dajo Kmetijskim posestvom prvenstvo pri dodeljevanju kreditov.
Komisija je tudi ugotovila, da so cene nevsklajene. Proizvodne cene na posestvih so čestokint višje kot prodajne, n. pr. mleko, nekatere vrste zelenjave itd. Zaradi tega prihajajo posestva v težak finančni položaj, posebno še. ker prehajajo v specializirano proizvodnjo. Poleg tega so se tudi cene reprodukcijskemu materialu dvignile kot n. pr. močnim krmilom zn 7 do 9 din pri 1 kg. stro jem tudi do 60 "/•, umetnim gnojilom se bistveno cena ni dvignila, pač pa sc jc kvaliteta znatno poslabšala, n. pr. pri nitiofo-sknln itd.
Ker večina posestev zaključuje poslovanje z izgubo, ne morejo delavski sveti razpravljati o delitvi dohodkov. Zaradi tega so člani večkrat do nadaljnjega razvoja posestva nezainteresirani odnosno pasivni. Reševanje kmetijstva z. regresi je pravzaprav reševanje industrije, ki dela za kmetijstvo. Mnenja smo. da taka pomoč ne zaleže dosti in dn bi kmetijstvo rešile le ekonomske cene in ekonomsko gosno-darjenje po istih načelih kot veljajo zn industrijo. Ge bo to doseženo potem bodo posestva sama ustvarjala dovoli visoko nkiimulaeiio zn kritje vseh stroškov in družbenih dajatev.
Komisija je mnenja, dn bo trebn zn nadaljnji razvoj posestev še znatna vlaganja. in čeprav posestva soma iščeio po svojih močeh rešitev iz kritične situacije bo vendar potrebna še izdatna družbena pomoč.
Prav tako se komisija strinja, da j ^ treba ojačati posestva s priključi j1 tvijo sorodne predelovalne industrt ^ je in večjih gozdnih površin, ki s 11 za obstoj posestev nujno potrebni r'
Glede organov delavskega oprat’ 11 ljanja je ugotovljeno du so izve , Ijeni na vseh posestvih in da imuj' J' v večini primerov poleg delavske« j' svetu podjetja še obratne delavski svete, ki pa imajo več ali manj st ® mo posvetovalni značaj. Kadrovsk ' sestav je zadovoljiv, vendar je zn* £ čilno, da so v organe delavskega k upravljanja vključeni večinorril 0 obratovodje. Vsekakor so organi dr lavskegn samoupravljanju odigrat veliko vlogo pri gospodarjenju »' , posestvih, pa čeprav imajo prvo vi« k go v delavskih svetih in upravni} odborih strokovni in vodilni kadri 1 Komisija je tudi ugotovila, da if pomoč oblastvenih organov in poji j tičnih organizacij pri družbene* samoupravljanju dobra povsod tam . kjer so člani kolektiva vključeni ' * te organe, sicer pa se čuti premajl ' no zanimanje, za probleme posesten j
Pod posebnim poglavjem je kor s misija obravnavala kadrovsko pr<r j blematiko in ugotovila, da stalni* delavcev na posestvih na splošni primanjkuje, prav tako pa tudi , kmetijskih strokovnjakov. Edina ii i jema je »Agrokombinat« Ljubljani1' ] ki ima 42 agronomov, tehnikov i« , veterinarjev, od katerih je mnog6 , ozko specializiranih. Najtežji pr* , blem je na KGP Kočevje, kjer im*' , jo samo 7 kmetijskih strokovnjakov; , Na vseh posestvili'so glavni vzroki pomanjkanje stanovanj m premajl1; , ni zaslužki v primerjavi z zaslnž.k1 nu drugih delovnih mestih izven pO' sestev. Upoštevati je treba tudi to> da so nekateri obrati, n. pr. nu KG* Kočevje, kakor Koprivnik. StnfJ Log. Knežja lipa itd. oddaljeni od kulturnih središč in so tudi v ten' pogledu prikrajšani. Zaradi tega j1’ tu najtežji problem zn kadre. Kef posestva nimajo stanovanj, sploh morejo iskati stalnih delavcev. De* lovci živijo na posestvih v izrodi)1’ težkih pogojili in ostajajo na nji& toliko časa. dokler si ne najdejv mesta v industriji. Nadaljnji prO' blem je s sezonsko delovno silo, ki prihaja iz Prekmurja, Medjimnri* in zadnje čase tudi iz Bosne. T1! ljudje hočejo v kratkem času velik« zaslužiti. Ker se zavedajo svojegfl monopolnega položaja, izsiljujejo o« posestev visoke zaslužke. Ker je n* posestvih od spomladi do jeseni, splošno pomanjkanje delovne sil«1 so posestva primorana ugodili nji' hovim visokim zahtevam po za slu M ku. če hočejo, da dola normalno p<d tekajo. To se posebno odraža n* Barju, kjer delavci pri melioracija*! zaslužijo do 60.000 dinarjev, žarno1 tega tudi sezonski delavci, ki so z#' posleni na posestvu, izsiljujejo vi' šoke akordne jioslnvke. Zaradi nji*1 znaša povprečni zaslužek delavca fl* Barju od 20 000 do 22.000 dinar jr* kar jin ni običaj na ostalih posestvih, kjer zaslužijo krnvnrii mani' kliub temu. dn in pri živini del" težje, umazano, boli odgovorno, zfl’ hleva več znan in. hkrati na ne po1 zna'o ne nedeli ne praznikov.
Prehrana delavcev na nosestvil1 je neureienn. Na nekaterih obrat1',1 je zaposleno majhno število lindi' zato je ustanavl janje menz predrl go in si ljudie pomaga io tako 'I" se hranijo uri drugih družinah n*1 pa si sami kuhajo. Zaradi tega ie * več primerih ugotovljena noillir«' n lenost ki zman jšu je storil ned dela. Poleg tega pa so zarodi slabi*1 higienskih in Prehrambenih rnzm')f povesta tudi obolenja prebavil . !
Kliub temu. dn so nn posestvi11 že uvedene plače po enoti proi/vO'
glasnik
STRAN 11
da n. pr. v živinoreji, pa posestva ne morejo dvigniti tarifnih postavk, ker delajo z izgubo. Zato odpade tudi nagrajevanje, večkrat pa zaradi tega tudi zainteresiranost za napiedck posestev.
1 udi za izobraževanje delavcev Je premalo poskrbljeno predvsem vsled močne fluktuacije delovne site, delno pa tudi zaradi kategoriza-j'J.e del, oziroma posameznih faz del. V preteklosti so imeli na nekaterih posestvih tečaje zn kvalifi-kaeijo delavcev, ki so jih sedaj opustili.
Organizacija kmetijske službe Napori za nadaljnje povečanje Kmetijske proizvodnje zahtevajo tudi nekatere organizacijske spremembe.
V perspektivi si ne moremo zamišljati kmetijske zadruge, ki ne .1 'mola Svojega kmetijskega obra-m Oa pa bo zadruga lahko obsta-jaln in se razvijala, mora biti eko-^.Vrnsko in finančno močno. Zato j. zadruge ne bi imi-le perspek-'ve in sc morejo združiti v ekonomsko močno zadrugo. Dosedanje šib-
0	^udriige so ustvarjena finančna sredstva v glavnem uporabile zn
zdrzevanje kadra, kar pn je ostalo, vlagale v neproduktivne namene, '-'roženi zadrugi pa bo'lahko ve-'k dol sredstev ostal zn potrebe in-esticijske izgradnje proizvodnih •ivklov. ki se v tem času gradijo
1	1 l'n sp bodo še gradili. Močna zn-uRu bo lahko plačevala obvez-
uost, - anuitete.
j • i1 zl’a na bo le močni zadrugi oj,iln sredstva, ker pri šibki ni
amstva, da ht sredstvo lahko vra-ala. Poleg tega bo lahko lastna finančna sredstvu vlagala za lastno udeležbo pri gradnji raznih gospodarskih objektov, kakor mlečnih farm, pitulišč telet, sadnih plantaž itd. ter bo usmerjala kooperacijsko proizvodnjo po potrebah trga ter bo na tržišču samostojno nastopala e kvalitetnim blagom. Nadalje bo lahko zaposlila zadostno število strokovnega kadra, katerega sedaj pri zadrugah primanjkuje. Do sedaj smo imeli 103 kmetijske zadruge, po združitvi pa naj bi se število zadrug zmanjšalo predvidoma na okrog 35.
Zadruga bo imela centralni zadružni svet in centralni upravni odbor. Na sedežih bivših zadrug bodo formirane poslovne enote, ki bodo imele zn svoj proizvodni okoliš svoj zadružni svet in poslovni odbor s poslovodjo. Ti organi bodo poslovali v mejah pooblastil zadružnega sveta ali upravnega odbora zadruge ter bodo zastopani v zadružnem svetu in v upravnem odboru zadruge z določenim številom članov. Mehanizacija bo decentralizirana. No sedežu poslovne enote bo lahko za-oslen tudi kmetijski strokovnjak, i bo delal neposredno v proizvodnji.
Ob likvidaciji poslovnih zvez nastaja vprašanje gozdov zasebnega sektorja, katerih je 150.000 ha in s katerimi so do sedaj gospodarile poslovne zveze. Močna zadruga ho imela pogoje, da bo gospodarila vsaj s 4000 do 10.000 ha gozdov. S tem pa bodo zadruge prevzele odgovornost dobrega gozdnega gospodarjenja v
zasebnem sektorju, t. j. obnovo In nego gozdov, vzdrževanje in izgradnjo komunikacij, izkoriščanje gozdov in manipulacijo ter distribucijo z lesnimi masami. Z ustanovitvijo močnih kmetijskih zadrug ter državnih posestev in zaradi prenehanja poslovnih zvez, je treba tudi reorganizirati ostalo kmetijsko službo. V okraju je obstajala samo OZZ, ki je reševala razvoj kmetijstva tako zadružnega kot državnega sektorja. Nekatere panoge (ribištvo, lovstvo in tudi gozdarstvo) pa so se reševale izven organizacije.
Zato je treba ustanoviti Okrajno kmetijsko gozdarsko zbornico, ki bo prevzela večji del-nalog OZZ in še nove naloge gozdarstva, lovstva, ribištvu, družbenih posestev in raznih proizvodnih organizacij.
Zn strokovno službo v kmetijstvu je OZZ že ustanovila poseben zavod za kmetijstvo, ki bo posloval v sklopu zbornice in je prevzel trenutno strokovno službo od poslovnih zvez.
Pri zbornici se bo formiral tudi poseben biro za gozdarsko službo, ki bo koordiniral naloge 20 gozdarskih obratov pri KZ.
Sedanja OZZ se bo preimenovala v Okrajno zvezo kmetijskih zadrug (OZKZ), kjer "se bodo združevale zadruge svobodno v svojem združenju zadrug s politično vsebino, z nalogami razvijanja socialističnih odnosov na vasi, vključevanjem kmetov v kooperacijsko proizvodnjo .in splošnim razvojem kmetijskega zadružništva.
Zaključke k poročilu bo sprejel ljudski odbor na prihodnji seji in bodo objavljeni v »Glasniku«.
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI
OBČINA CERKNICA
M	i?’
Na podlagi 71. člena zakona o o yanizpeiji uprave ljudskih odbori ’ r: lif*t LRS št. 22/59) in 26. člci s atu a 0bčinc Cerknica je občins čin i 1 G<^H*r Cerknica na seji 0 .fu Z'R°,1 a in nn seji zbora pr ■ ajalcev dne 5. decembra 19 "Prejel
oni.oK
plovnega časa upravn Kanov občinskem ljudskega odb
Cerknica in Časa, v katerem 'prejemajo stranke
•baSr*1
s
čas
člen upravnih
organov
nim ; Kt^a, ljudskega odbora Cerk-s teiJC ?,ed,em ur na dan, kolikor ni °dlokom drugače določeno.
n i	2' f'en
klovni čas trnja:
kih in0!’ Ponedeljkih, torkih, čelrt-— J" k' ^	ure;
Od	<X^ ^	ure *n
0,1 sobotah od 7. do 12. ure.
3.	člen
__ae *a sprejemanje strank 8 (i~ Ponedeljkih in petk ' 110 12. ure;
od
°b sredah od 8. do 12. u- do 18. ure.
pi	4. člen
iovnl ,’?nn,!>i8arnn (vložišče) in kri delovnik"*' TfJemaJo vloge vsa Vir?., v,e.R delovni čas. znnf«.'. !11 ,i'h stranke dajo usti kVn|k ln so vezane na rok a uk° drugače neodložljive, i
e" ^‘Pisnik
sprejemajo neomejeno v času, ki je naveden v 2. členu tega odloka.
5. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana.
Štev.: 02/1-01-47/1-60.
Cerknica, dne 6. decembra 1960.
Predsednik
občinskega ljudskega odbora:
Telič Jože 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-BE2IGRAD
18.
Na podlagi 12. člena in 1. odstavka 15. člena zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 13. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ št. 19/59, 47/59 in 27/60), določb odloku Mestnega svetu Ljubljane o pooblastitvi občinskih ljudskih odborov občin na območju mesta Ljubljana za izdajo predpisov s področja stanovanjskih razmerij in o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Glasnik št. 36/60) In 2. točke 10. člena statuta občine Ljubljnna-Bežigrad je občinski ljudski odbor Ljubijnnn-BeŽ.igrad nn seji občinskega zbora in nn seji zbora proizvajalcev dne 19. decembra 1960 sprejel
ODLOK
o hišnem reda
1.	člen
Ta odlok velja zn vse stanovanjske hiše v občini Ljubljana-BeŽ.l-grad.
2.	Člen
Nosilec stanovanjske pravice se sme vseliti v stanovanje šele po
sklenitvi stanovanjske pogodbe, razen če predpisi zakona o stanovanjskih razmerjih določajo drugače (člen 134/2. 134/3 in 134/4 zakona o stanovanjskih razmerjih). Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo nn podlagi odločbe stanodajalca. s katero ta oddaje stanovanje, če zakon o stanovanjskih razmerjih predpisuje, dn se izdaja taka odločba (člen 127 zakona o stanovanjskih razmerjih).
3.	člen
Stanovanjsko pogodbo skleneta nosilec stanovanjske pravice in hišni svet kot predstavnik stanovanjske hiše ali nosilec stanovanjske pravice in lastnik družinske hiše v državljanski lastnini oziroma lastnik posameznega dela hiše.
F.n izvod sklenjene pogodbe mora hišni svet oziroma lastnik hiše oziroma posameznega dela hiše dostaviti v evidenco stanovanjskemu organu občinskega ljudskega odbora v 3 dneh po podpisu pogodbe.
4.	Člen
Stanovanjska pogodba mora biti' sklenjena v pismeni obliki.
Stanovanjska pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov veljata tudi zn spremembe stanovanjske pogodbe.
5.	člen
Po sklenitvi stanovanjske pogodbe mora predsednik ali določen član hišnega sveta oziroma lastnik družinske niše v državljanski lastnini ali lastnik stanovanja izročiti
nosilcu stanovanjske pravice stanovanje v uporabo.
6.	Člen
Ob izročitvi stanovanja nosilcu stanovanjske pravice se sestavi poseben zapisnik; vanj se vpišejo podatki o stanju, v kakršnem so bili stanovanje in naprave v stanovanju ob izročitvi, ter pomanjkljivosti, ki so bile tedaj ugotovljene.
Ta zapisnik podpišeta obe pogodbeni stranki in hišnik.
Če se stanje stanovanjskih prostorov in pomanjkljivosti v njih ne ugotovijo z zapisnikom ob izročitvi, se domneva, da je bilo stanovanje izročeno v redu.
7.	člen
Hišni svet oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini oziroma lastnik posameznega dela hiše moro v 8 dneh pismeno obvestiti stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora, dn je stanovanje v njegovi hiši izpraznjeno.
V obvestilu mora hišni svet oziroma lastnik navesti tudi datum izpraznitve stanovanja in prejšnjega uporabnika stanovanja.
8.	člen
Skupni prostori in skupne naprave (odprte kleti, stopnišča, hodniki, terase, pralnice, dvorišče, dvigala, vodnjaki i. pd.) morajo biti na raz-’ polago vsem stanovalcem hiše.
Čas in način uporabe skupnih prostorov in naprav določi hišni svet oziroma lastnik v sporazumu z nosilci stanovanjske pravice.
9.	člen
Nosilec stanovanjske pravice mora ravnati pri uporabi stanovanja skrbno in varovati stanovanje pred okvarami in poškodbami.
Nosilec stanovanjske pravice mora uporabljati stanovanje na tak način, da drugih nosilcev stanovanjske pravice ne ovira v mirni uporabi njihovih stanovanjskih prostorov.
Prepovedano je:
1.	uporabljati stanovanje in skupne prostore in naprave v nasprotju z njih namenom, razen v primeru, če sme nosilec stanovanjske pravire uporabljati posamezne stanovanjske prostore za ]>oslovno dejavnost po poprejšnjem dovoljenju stanovanjskega organa občinskega ljudskega odbora, ter na način, ki povzroča prekomerno obrabo;
2.	uporabljati vodovodne, električne, plinske, ogrevalne in drugo naprave in instalacije na način, ki povzroča okvare;
3.	hraniti kurjavo, sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni;
4.	prekomerno močiti tla in ribati parketc z vodo;
5.	ob deževnem vremenu imeti navzven spuščene lesene rebrače;
6.	prati in sušiti večje kose perila v stanovanjih. Če je nn razpolago pralnica in prostor za sušenje, razen če se pere s pralnimi napravami, ki ne povzročajo škode v stanovanju;
7.	metati odpadke ali druge predmete v stranišča in vodovodne Školjke ali odločne cevi in kanale;
8.	pisati, pritrjevati objave, na» znnnila in obvestilu na mesta, kt niso zn to določena ali na kakršenkoli drug način zamazati, poškodovati ali ponesnažiti notranje prostore hiše; .
9.	polivati kurivo z bencinom ali z drugimi hitro vnetljivimi tekočinami
STRAN 12
GI.ASNI
\
10.	poškodovati nasade, vrtove, parke, lepotično grmičevje in drugo ureditve pri hiši;
11.	brez potrebe puščati teči vodo ali pridane luči v skupnih prostorih;
12.	puščati v letnem času od 21. do 5. ure v zimskem času pa od 20. do 6. ure vežna vrata ali vrtna vrata odklenjena;
13.	zastavljati veže, hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimi-kcli predmeti;
14.	zlagati drva izven prostora, ki ga določi hišni svet oziroma lastnik hiše;
13. opuščati zatiranje mrčesa v stanovali ju;
IG. izven območja mesta Ljubljana iztepati karkoli na javne prostore, iztepati karkoli iz višjih etaž, če to lahko ogroža zdravje ljudi ali lahko povzroči škodo, razen v primerih, v katerih dovoljuje iztepa-nje na za to določenih prostorih ter ob določenih pogojili hišni svet oziroma lastnik hiše, zračiti posteljnino ali sušili perilo na uličnih oknih, uličnih balkonih ali na ulicah samih.
10.	člen
Nosilec stanovanjske pravice trpi stroške za popravila v stanovanju ali na drugih delih hiše, ki jih povzroči po svoji krivdi.
Zn stroške popravil, ki jih povzroči po svoji krivdi član njegovega gospodinjstva, njegov podstano-valcc ali kdo drug, za katerega je on odgovoren, je nosilec stanovanjske pravice solidarno odgovoren skupaj z njim.
11.	člen
Nosilec stanovanjske pravice je dolžan trpeti ustrezni del stroškov za uporabo skupnih naprav in prostorov v hiši ter stroške tekočega vzdrževanja stanovanja, ki so določeni s posebnimi predpisi Mestnega sveta Ljubljana oziroma občinskega ljudskega odbora Ljubi jana-Rcžigrad,
12.	člen
Po posebnem predpisu, ki ga je sprejel občinski ljudski odbor na podlagi 3. odstavka 91. člena zakona o stanovanjskih razmerjih, je nosilec stanovanjske pravice dolžan oskrbeti nadomestitve in popravila, ki gredo v njegovo breme, takoj po ugotovitvi okvare v obsegu in kvaliteti, ki ustreza prvotnemu stanju.
Ce nosilec stanovanjske pravice ne oskrbi nadomestitev in popravil iz prejšnjega odstavka v roku, ki mu ga določi hišni svet ali zasebni lastnik hiše oziroma stanovanja, izvrši nadomestitev oziroma popravilo na njegove stroške hišni svet oziroma lastnik.
Nosilec stanovanjske pravice je dolžan prijaviti hišnemu svetu oziroma lastniku vse okvare, katerih popravila oziroma nadomestitev ne gredo v njegovo breme, takoj ko jih opazi, Cc tega ne stori, odgovarja po splošnih načelih o odškodninski odgovornosti za škodo, ki se poveča zaradi opustitve takojšnjo prijave.
13.	člen
Ključi vežnih vrat se lahko nabavijo samo z dovoljen jem hišnega sveta oziroma lastnika hiše.
14.	člen
Nosilce stanovanjske pravice mora ob izselitvi iz stanovanja izročiti v uporabo vse prostore v takem stanju, kakor jih je nrcicl, upoštevaje
normalno obrabo. Stanje prostorov se ugotovi z zapisnikom 06 izselitvi v navzočnosti predstavnika hišnega sveta oziroma lastniku hiše oziroma stanovanja, dotedanjega nosilca stanovanjske pravice in hišnika.
Ob izselitvi je nosilec stanovanjske pravice dolžan izročiti hišnemu svetu oziroma lastniku vse ključe stanovanja, vežnih vrat in ostalih prostorov, kakor tudi listino o ocenitvi stanovanja.
13. člen
Vsaka hiša mora imeti seznam nosilcev stanovanjske pravice.
Seznam nosilcev stanovanjsko pravice mora biti pri hišniku; če hišnika ni, mora hiti nabit na vidnem mestu v hiši.
Seznam mora obsegati imena in priimke nosilcev stanovanjske pravice, navajati člane hišnega sveta ter ime in priimek hišnika; razen tega ne sme vsebovati nobenih drugih podatkov.
Vsakoinu je dovoljeno pregledati seznam nosilcev stanovanjske pravice.
16.	člen
Hišni svet oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini je dolžan:
1.	praviloma enkrat na leto pregledati stanovanjske prostore v navzočnosti nosilca stanovanjske pra*-vice; o'nameravanem pregledu mora hišni svet oziroma lastnik poprej obvestiti nosilca stanovanjske pravice;
2.	določiti sporazumno z nosilci stanovanjske pravice v hišah, ki nimajo hišnika, osebe, ki hrani ključe skupnih prostorov;
\ skrbeti, da sc ob dižavnili praznikih in drugih svečanih prilikah izobesijo zastave;
4.	občasno pregledovati dimno naprave in priprave za gašenje požara;
5.	določiti sporazumno z nosilci stanovanjske pravice vrstni red uporabe pralnice, sušenje perila na kraju, ki je za to določen, ter prostor in čas za iztepanje.
17.	člen
Hišni red mora biti izobešen na vidnem mestu v hiši.
18.	člen
Z denarno kaznijo do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor krši določbe 0. in 13. člena tega odloka.
19.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek predstavnik hišnega sveta oziroma lastnik družinske stanovanjske hišo oziroma lastnik stanovanja, ki neupravičeno nadleguje nosilca stanovanjske pravice s pregledovanjem stanovanja brez pravega razloga ali ki ga poprej ne obvesti o nameravanem pregledu.
20.	člen
Za prekršek se kaznuje po ustreznih predpisih:
n) po I. točki 177. člena zakona o stanovanjskih razmerjih z denarno kaznijo do 100000 dinarjev, kdor se vseli v stanovanjc brez poprejšnje odločbe, s kalem mu je dano stanovanje, če ta zakon določa, da mora bili izdana Inka odločba;
b) po 1. točki 178. člena zakona o stanovanjskih razmerjih z denar-
no kaznijo do 50.000 dinarjev, kdor sc vseli v stanovanje, ne da bi poprej sklenil stanovanjsko pogodbo za to stanovanje, če tu zakon določa, da mora skleniti tako pogodbo;
c)	po 8. členu odloka Meslnega sveta Ljubljana o določitvi pogojev za oddajanje stanovanj v družinski stanovanjski hiši, ki je državljanska lastnina v občinah na območju mesiti Ljubljane, z denarno kaznijo do 20.009 dinarjev lastnik družinske stanovanjske hiše, ki v roku 8 dni po izpraznitvi stanovanja ne obvesti stanovanjskega organa občinskega ljudskega odboru, da je stanovanje v njegovi hiši izpraznjeno, ki v roku 3 dni po predpisu stanovanjske pogodbe ne predloži stanovanjskemu organu občinskega ljudskega odbora v evidenco stanovanjske pogodbe,' ali ki dopusti vselitev v izpraznjeno stanovanje v nasprotju z določbami 3. člena tega odloka;
č) po I. točki 8. člena odloka okrajnega ljudskega odbora Ljubljana o javnem redu in miru (Glasnik št. 37/60) z denarno kaznijo 100 dinarjev, kdor v mestu Ljubljani iztepa karkoli na javne prostore, iztepa karkoli iz višjih etaž, če to lahko ogroža zdravje ljudi ali lahko povzroči škodo, razen v primerih, v katerih dovoljuje iztepanje na za to določenih pVostorih ter ob določenih pogojih hišni svet oziroma lastnik hiše, zračiti posteljnino ali sušiti perilo na uličnih oknih, uličnih balkonih ali ulicah samih;
d)	po 4. točki 8. člena odloka okrajnega ljudskega odbora Ljubljana o javnem redu in miru (Glasnik št. 37/60) z denarno kaznijo do
20.000	dinarjev, kdor izziva k pretepu, neredu ali prepiru smeši, nadleguje ali ogroža državljane;
c) po 4. točki 8. člena odloka okrajnega ljudskega odbora Ljubljana o javnem redu in miru (Glasnik št. 37/60) z denarno kaznijo do
20.000	dinarjev, kdor ima v stanovali ju pse, mačke ali večje število ptičev brez dovoljenja hišnega sveta oziroma lastniku hiše;
f)	po I. točki 18. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. list LRS št. 38/59) z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, kdor postavi pred zgradbo ali pred ograjo ali na zgradbo ali na ograjo kakšen predmet ali vrže ali izlije na ulico karkoli, kar bi lahko poškodovalo ljudi ali jim prizadejalo kakšno drugo škodo;
g)	po 2. točki 17. Člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. list I RS št. 38/59) z denarno kaznijo do 104)0(1 dinarjev, kdor občutno moti okolico s hrupom ali ropolom ali z razgrajanjem v zasebnem prostoru; kdor kakorkoli moti nočni rrtir in počitek;
h)	po 4. točki 18. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir (Ur. list LRS št. 38/59) z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, kdor razobesi raztrgano, zamazano ali sicer neprimerno zastavo ali ne odstrani zastave, transparentov ali drugih priložnostnih okraskov potem, ko mine razlog za razooiic-šcnjc;
i)	po 5. točki 47. člena temeljnega zakona o varstvu pred požarom (Ur. list FLRJ št. 18/56) z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni, kdor ima v posesti ali hrani vnetljive ali eksplozivne snovi ali snovi, iz katerih se razvijajo strupeni plini, proti predpisom o posesti in hranitvi takih snovi.
21. člen
Tu hišni red začne veljali < dneva objave v Glasniku, uradni); vestniku okraja Ljubljana.
St. 01-01-55/1-69.
Datum: 19. decembra 1960. i Predsednik
občinskega ljudskega odbor Slane Komun 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-SIŠK/l
19.
Na podlagi 12. člena zakona proračunskem prispevku iz osel nega dohodka delavcev (Uradni H FLRJ Št. 52/57, 52/58, 47/59, 27/60 > 44/60) ter 10. in 20. členu slatu1 občine Ljubijana-Siška je občin*! ljudski odbor Ljubljana-Siška 11 soji občinskega zbora in na $e) zbora proživajalccv dne 26. decei« bra 1960 sprejel
ODLOK
o dopolnilnem proračunskem i prispevku iz osebnega dohodke
delavcev
1.	člen
Dopolnilni proračunski prisp( vek iz osebnega dohodka delavce' se predpiše za leto 1961:
a) za vse industrijsko organih cije;
h) za vse proinelne gospodur.d organizacije;
c)	za vse zunanjetrgovinske flt ganizacijc;
d)	zn vse notranjetrgovinske °r ganizacijc;
e)	za vse obrtne gospodarske ganizacijc, ki vodijo redni obrača11
f)	za železniško transportno p®1* jetje z vsemi sekcijami;
g)	za komunalno podjetje Lj$ ljana-transport.
2.	člen
Dopolnilni proračunski prispc vek delavcev znaša za vse v l. člen1 navedene gospodarske organizacij 10°/» proračunskega prispevka j osebnega dohodka delavcev in usluj bencev, ki se plačuje po določb9 zakona o proračunskem prispcvM iz osebnega dohodka delavcev, iu ij dohodek občinskega proračuna.
3.	člen
Svet zn finance občinskega Ij11"; skega odbora lahko delno ali v cj loti oprosli plačevanja tega prispe' ka gospodarsko organizacijo, pri L' teri bi bile zaradi tega ogrož’1' plače delavcev po tarifnem pravl niku.
4.	člen
Ta odlok velja od objave v CUl niku, uradnem vestniku okraja Ljojl ljitna, uporablja pa se od I. jun" urja 1961,
St. 01/1-31-120/1-60.
Datum: 29. decembra 1960.
Predsednik občinskega ljudskega Janez Ncdog 1. r.
-_______________________________J
VOHUNA
Poročilo o kmetijskih problemih. J
17.	Odlok o določitvi delovnega Čarni uP/fff n ih organov občinskega ljudskega od^ in Času, v katerem #o sprejemajo •d* kc občin > Cerknica.
18.	Odlok n hišnem redu občine LjublJ**1 Bežigrad
10. Odlok o dopolnilnem proračunske«" hiievku iz osebnega dohodka del** obvino Ljubljana-Siška.