ZaJkuhfkč
Uda)« okraini odboi Socialistični neze delovnik ljudi • IrtHivItati Ui* tule ta odgovarja uredntili odl)«t - Odgovorni urednik: Stant Šuštar — Tiska Mariborska ttskarne • Mariboru — Naslov uredništva m uprave: Zasavski tednik'	Trbovlle I Trg revomct)« št 28 ftelelon »1) — Račun
ort podružnici Narodne banke v Trbovllab 814-T 148 — List imela vsake soboto — Letna naročnina 40t) din polletna 200 din četrtletna 100 din mesečna 40 din — Posamezne številke 10 dio — Rokopisi morajo biti e uredništvu naikasnele vsak torek dopoldne ta tih ne vračamo
EDNIK
Štev. 26
Trbovlje, dne 23. junija t956
Leto IX.
OBJAVLJEN JE PREDLOG ZAKONA O DELOVNIH ODNOSIH
h teh našli Je »zbrati pomembnost načrta tega zakona, zato je tudi nujno, da o tem vprašanja temeljito prediskatiramo in damo k osnutka svoje konstruktivne pripombe.
V tej razpravi naj najaktiv-neje sodelujejo naši delavski sveti te sindikalni organi.
z delovnega področfa
V zadnji številki »Rada«, gia- Prva dva od predvidenih osnnt-	sih delavcev in o odnosih pasa-	skega	sveta podjetja, občinskega
sila Centralnega sveta ZSJ, je kov zakonov bosta dana v raz-	meznikov v prvi vrsti sklepajo	ljudskega	odbora in
bil v prilogi objavljen predlog pravo že v teka letošnjega leta.	organi samoupravljanja. Ta	sindikalnega	organa,
zakona o delovnih odnosih. Predlog zakona o delovnih	smoter se odraža tudi v delu
Predlog je izdelala skupna ko- odnosih predvideva nekatere	predloga, ki govori o materialni
misUa Zvezne ljudske skupšči- pomembne spremembe. Tako n.	in disciplinski odgovornosti dene in Zveznega izvršnega sveta. pr. sprejem v delo in odpusti ne	lavcev in uslužbencev. Nepo-
Namen ohiau«	nredlmra	bodo več sPatla,i v pristojnost	sredni vodilni uslužbenec bo na
je razviti v mesecu b.nH.i Si direktorja podjetja ali pa usluž- podlagi osnutka zakona lahko
SSL,*'; >-». s *? vir'“ *>	«-?* -
kateri naj aktivno sodelujejo	Dlrektor k® v bo,doce *• na primer opomin in ukor —
vse sindikalne podružnice in **	organizacije dela v za večje karal pa bo pristojen
delovnih kolektivov Pri- pod,etJu obrazložil delavskemu izključno kolektivni in voljeni bombe in nredlnei k nemi ti n na svetu Potrebo po delovnih mo- organ — disciplinsko sodišče naj se dostavo občinskim sin- **	podjetja. Pritožbe prott odteHt-
dikalnim svetom glede skupne kac,ia’ de*ovna mesta ltd>- Kdo vam disciplinskega sodišča bo obdelave gradiva in dostave k® spre,et v del° ozir. odpuščen reševal delavski svet; delavci, zvezni komisiji	°d dela v okviru potreb, o tem ki ne bodo zadovoljni s sklepom
bo odločala posebna komisija	delavskega sveta, bodo lahko
Predlog zakona o delovnih delavskega sveta. Vodilni usluž-	predložili upravni spor rednemu
odnosih predstavlja začetek za- benci podjetja se bodo tud! v	sodišču. Konkretne predpise o
konite ureditve problemov in. bodoče sprejemali v službo na	disciplinski in materialni odgo-
delovnega področja in delovnih podlagi razpisov.	vornosti delavcev tal ushižben-
odnosov. V pripravi so še osnut- Kakor je razvidno iz osnutka cev sprejme vsako podjetje zase ki zakona o higiensko-tehnični zakona, je njegov osnovni na- v okviru pravilnika o deta — ki zaščiti dela, o inšpekciji dela, o men ta, da se predpisi o delov- bo postal obvezen za vsak ko-organizaciji in finansiranju po- nih odnosih vskladijo z delav- Iektiv in ki se bo sprejemal na »redovalnic za delo in o prido- skim samoupravljanjem in da o isti način kot tarifni pravilnik, bitvi strokovne kvalifikacije, odločanju o medsebojnih odno- to je s skupno potrditvijo detev-
V STT bodo ustanovili
oddelek za propagando
Delavsko prosvetna društva „Svobod„ občine Zagorje
prirejajo od 30. junija do 8. julija 1956
4. haHurni festival
u po časti teu 80. obletnice rojstva Ivana Cankarja, rudarskega praznika in Dneua borcev
SPORED PRIREDITEV:
Sobota, 30. junija, ob 20. uri: I. Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI (DPD Svoboda 1, Zagorje)
Nedelja, 1. julija, ob 10. uri: ODKRITJE SPOMENIKA NA
OREHOVCI
ob 20. uri: C. Dickens: CVRČEK ZA PEČJO (Prosvetno društvo Izlake)
Ponedeljek, 2. JnL, ob 20. uri: I. Cankar:	JAKOB RUDA,
slavnostna predstava v počastitev Dneva rudarjev (DPD Svoboda Koke-Kisovec)
Torek, 3. julija; ob 9. uri: SLAVNOSTNO ZBOROVANJE RUDARJEV NA LETNEM TELOVADIŠČU PARTI-ŽANA
ob 20. uri: SLAVNOSTNA AKADEMIJA
Sreda, 4. julija, ob 20. uri:
V POČASTITEV DNEVA BORCEV
F. Jerman: VRNITEV (Prosvetno društvo Polšmik)
Četrtek, 5. julija, ob 20. uri: J. Bonavente: IDEALI IN KORISTI (DPD Svoboda II, Toplice)
Jurčič-Govekar: ROKOVNJAČI (Prosv. društvo Cemšenilk) N. Machiav«’li: MANDRAGO-LA (SNG, Drama Ljubljana)
Nedelja, 8. julija, ob 20. uri: T. Wdider NASE MESTO
(SNG. Drama Ljubljana)
Vse prireditve bodo na letnem odru na telovadišču PARTIZANA!
Petek, 6.
ob 2». uri:
Sobota, 7. julija, ob 20. uri:
PRI BRIGADIRJIH PRVE ZASAVSKE MDB
Vedno več izkopane zemlje...
V Strojni tovarni v Trbovljah razmišljajo o tem, da bi ustanovili poseben propagandni oddelek, kjer bi bil zaposlen človek, ki bi skrbel samo za propagando. Tako na primer bi bila njegova naloga, da bi urejeval tovarniški časopis in bilten. Znano je, da Strojna tovarna izdaja poseben časnik in bilten, ki opravljata zelo hvaležno poslanstvo. Njuna naloga je namreč, da seznanjata delovni kolektiv tovarne s finančnimi, komercialnimi m proizvodnimi problemi, z delom organov delavskega samoupravljanja in drugimi vprašanji Podjetja. V podjetju menijo, da Je to najboljša oblika obveščanja članov delovnega kolektiva o problemih tovarne. Bilten navadno izide nekaj dni pred zasedanjem delavskega sveta, iz česar vidimo, da so člani delavskega sveta že pred zasedanjem obveščeni o problemih Podjetja in jim pozneje stvari,
o katerih razpravlja delavski svet. niso več tako nejasne. Naloga propagandnega oddelka bo, da bosta bilten in tovarniški časopis še bolj izpopolnjena in da se bosta tako približala slehernemu članu delovnega kolektiva.
Propagandni oddelek — ali kakor se bo že imenoval — bo vsak dan v času 20-mimitnega delovnega oddiha preko zvočnikov seznanjal člane kolektiva s sklepi delavskega sveta in u-(Nadaljevanje na 2. strani)
Kakor smo že poročali, je Prva zasavska mladinska delovna brigada že začela z delom. Nastanila se je v dijaškem Internatu v Trbovljah, dela pa na razširitvi trboveljske glavne ceste na odseku Dreo — Sušnik. Prvotno je bilo določeno, da bo brigada gradila vodovod Planina — Trbovlje, toda nekaj dni pred sestavo brigade je bil ta sklep iz objektivnih razlogov spremenjen. Komunalna občine namreč še ni dobila potrebnih vodovodnih cevi.
Brigadirji so se vživeli v veselo briga dno življenje. Od začetka so bile sicer majhne nevšečnosti, toda čas m dobra volja sta tudi to odpravila. Brigada ima svoj štab, ki ga sestavljajo sami dijaki. Za vsak dan posebej pripravi »dnevno povelje«, ki ga preberejo pred zborom bri-
gade ob spuščanju zastave. Dnevni red življenja v brigadi ima sicer nekatere značilnosti prejšnjih delovnih akcij, ima pa vendar tudi nekaj svojega.
Tako vsak dan razglasijo najboljšega brigadirja dneva, ki mu v znamenje priznanja dovolijo, da spušča in dviga za-(Nadaljevanje na 2. strani)
Zaveza delavske mladine v Roto tovarni
2000 prostovoljnih delovnih ur za prosvetni dom na Vidmu
Odkritje spomenika padlim borcem na Zdolah
Oddolžili so se spominu podlih
V	nedeljo, 17. junija dopoldne so na Zdolah odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Na to slovesnost so se domačini že dalj časa pripravljali. Organizacija ZB je poskrbela za program te slovesnosti.
V	dopoldanskih urah se jena Zdolah zbralo preko 1000 ljudi iz cele občine. O pomenu NOV je govoril predsednik občine tov. Nunčič, ki je orisal borce
Dan Zveze borcev v Trbovljah
Med drugim ludi otvoritev muze a
V Trbovljah so te dni izdela -** celoten program Dneva bor-<ev- Posebno skrb so posvetili, d* dajo poudarek dnevu, ki se ,Pt®» prvič praznuje v celotni državi, zlasti še spričo tega, da 3- julija praznuje Dan rudar-*®v* ki bo na rudniku Trbovlj-‘Jrastnlk dela prost dan. j ^ Programu je predvidena, i *** 3. Julija t. 1. ob devetih do-Vjddne otvoritev krajevnega j^uzeja >jov. pri tej slovesnosti bi sodelovali združeni pev-*bori Trbovelj. Delavska |5,dha na pihala naj bi prire-„1ii Promenadni koncert na Tr-j^j devolucije in v parku pri kJ~*eJu. Zvečer bodo zagoreli vih Vl P° vseh bližnjih vrho-“• Prav tako so v načrtu og-N me,i In streljanje s topiči. 4 .****» Dan Zveze borcev, dne
«nn» . bl bil ves don °*,ed inyYa ln razgovori članov ZB Je nVVl P** rajonih. Vzporedno
»Itev V,dena “red,tev okra‘ h»in«iri«?eb *Pomen!kov ln spo-Nov*b P*oSf padlim borcem ‘ Nadalje so predvidena ««ov ' ln	J* razna tek-
ila |n , v streljanju ter šport-'abkoatlctska tekmovanja.
tras f *■ JnHJa bo ob 8. uri zju-ud* slavnostna seja delav-
skega sveta rudnika Trbovlje— Hrastnik v počastitev Dneva rudarjev.
in poudaril, da je naše delo samo nadaljevanje tistega, kar so partizani začeli. Namen naše osvobodilne vojne ni bil samo, da izženemo okupatorja, temveč da po zmagi uvedemo pravičnejši družbeni red in socialistične družbene odnose.
Po govoru je predsednik odkril spomenik in ga izročil v varstvo krajevnemu odboru, ki naj ga čuva, da bo kot simbol pričal bodočim pokolenjem o naši borbi za zmago.
Nato Je sledilo polaganje vencev, odred predvo jaške vzgoje pa je izstrelil častno salvo.
Kulturni program na tej slavnosti je dala zdolska šola, sodelovala pa je še gasilska godba z Vidma-Krškega in pevski oktet »Kremen«.
Odkritje spomenika padlim
borcem na Zdolah je bila velika manifestacija. Zdolani so se s spomenikom oddolžili spominu vsem tistim, ki so darovali svoje življenje za našo svobodo.	-a
V	nedeljo, 17. junija je bila v sindikalni dvorani Roto tovarne v Vidmu-Krškem konferenca osnovne organizacije LMS.
V	tovarni je zaposleno okrog 200 mladincev, ki delajo na tri izmene. Zato udeležba ni bila zadovoljiva, saj se je konference udeležilo le okrog 50 mladincev in mladink.
Uvodoma so navzoči poslušati referat o vlogi in pomenu mladinske organizacije, posebno poglavje referata pa se je nanašalo na naloge tovarniške mladine.
V	razpravi je sodelovalo več mladincev. Končno so sprejeli sklep, da bodo člani mladinske organizacije napraviti 2000 prostovoljnih delovnih ur pri adaptaciji Prosvetnega doma
lehmoucnie za utrdite« organizacij
Zueze borcev
Poleg ostalih vprašanj, ki jih je obravnaval sekretariat okrajnega od Dora Zveze borcev v Trbovljah na svoji zadnji seji, je vredno omeniti razpis tekmovanja za utrditev organizacij ZB, tako občinskih kot krajevnih Tako je v načtru razpis nagrad za tri najboljše občinske in tri krajevne zveze. Tekmovalni načrt mora izdelati vseh 5 komisij, ki aktivno delujejo pri okrajnemu odboru ZB, in sicer: komisija za skrb
za otroke padlih borcev, komisija za zbiranje zgodovinskega materiala, komisija za izven-armadno vzgojo, komisija za spomeniško dejavnost in komisija za prošnje in pritožbe.
Sekretariat si mnogo obeta o uspehu tekmovanja za boljše delo organizacij ZB NOV na terenu. O podrobnostih tekmovanja in predvidenem programu bomo še poročali A. K.
na Vidmu in pri ureditvi stadiona »Matije Gubca« v Krškem. Poleg tega bodo mladinci pomagali ostalim osnovnim organizacijam pri delu v občini.
Na koncu so izvolili 5-članski sekretariat in 3-članski nadzorni odbor. Popoldne so se mladinci udeležili odkritja spomenika padlim borcem na Zdolah.
Nastop mladih glasbenikov v Zagorju
Glasbena šola v Zagorju je v dvorani Doma TVD »Partizan« priredila produkcijo svojih gojencev, ki je zelo dobro uspela, četudi je bilo v doortrni le okoli petdeset ljudi. V primerjavi s produkcijo v lanskem juniju je treba priznati viden napredek vseh gojencev Posebej se je še izkazal violinist Proste Prosen iz šole prof. Husa. Gojenec je odlično zaigral Brahmsa »Madžarski plesm ob spremljavi klavirja. Zelo je ugajal nadalje nastop Lenka Kvasa tz tole prof. Prijatelja, ki je na klarinetu odlično zaigral Blaža Arniča »lil pripovedko«.
Tudi vsi ostali nastopajoči, ki jih zaradi preobsežnosti ne moremo navesti vseh, so pokazali solidno znanje. Izvajana dela Prinčiča, Wieliamsa, Eskaudeta, Mozarta, Bacha, Schumanna, Chopina in Arniča našo trditev samo Se potrjujejo
A. 4 Wffo ' f ''-Zl
*:	X	m
m	’
- 'Šk
....
Sr
-:.W-
Z Z' ^
. -A:.!
tv \
J
Razstava povojnega tehničnega f£Jnapredka FLRI
NIKA« IZ TRBOVELJ, VALENTIN OSREDKAR IZ TRBOVELJ Z MEHANIČNIM NAKLADALCE M IN ČLANA LT ZAGORJE MIRKO KELNER IN FRANC ZIDAR Z MINIATURNO RUDARSKO ŽELEZNICO
je bila lec na komprimiran zrak. Po-
Mm
š*R5
V soboto, 16. junija, v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, Titova ceste 50, odprte razstava izumov in povojnega tehničnega napredka Jugoslavije. Razstavo si je ogledalo posebno še v nedeljo veliko ljudi. Na razstavi je zastopano tudi Zasavje. Tovarna »Mehanika« iz Trbovelj je razstavila svoje izdelke, -Valentin Osredkar iz Trbovelj miniaturni mehanični naklada-
zomost — posebno najmlajših pa vzbuja na razstavi miniaturno rudarska železnica z akumulatorsko lokomotivo, izdelek Mirka Kelnerja in Franca Zidarja, članov LT iz Zagor-ja.
Okoli te železnice je vseskozi dosti ljudi, teko da mora železnica voziti kar naprej in naprej brez prestanka
1 54


Tudi mladi galsbeniki v Trbovljah so zaključiti letošnje šolsko lete
Obvestilo naročnikom!
DANAŠNJI ŠTEVILKI SMO MORALI PRILOŽITI 8 STRANI URADNEGA VESTNIKA. ZATO JE REDNEGA GRADIVA LE ŠTIRI STRANI.
PRIHODNJA ŠTEVILKA PA BO IZŠLA NA 12. STRA. NEH. NA KATERO POSEBEJ OPC7ARJAMO.
UREDNIŠTVO
Ing. Jože Sedlar
(Nadaljevanje)
Jamski obrat na Dolu -- perspektiva rudnika Trbovlje-Hrastnik
Zakonitost ie treba spoštovati
Končno preostaja de možnost, da bodoče rudarske kolonije zgradimo v Trbovljah z namenom, da izkoristimo razvite komunalne kapacitete kraja. Ru-
bomo morali koncentrirati našo pozornost na uspešno zdravljenje naših rudarjev in splošno na njihovo zdravje, in to v glavnem iž dveh vidikov: prvič so
darji bi se tedaj vozili na delo izdatki za socialno zavarovanje v Hrastnik, iz Hrastnika pa na danes izredno občutna finančna Dol. Za lokacijo teh naselij bi obremenitev podjetja, drugič pa namreč prišlo v poštev Gabrsko, bomo zamogli doseči primerne In to zaradi tega, ker je v Tr- uspehe v storilnosti pri delu bovljah edino Gabrsko že dovolj edino le, če bomo imeli v jami odmaknjeno »famoznemu« trbo- na delu zdrave ljudi. Uspešnost veljskemu cementarn iškemu pra. dela v zdravstveni službi pa hu, naša dolžnost pa j«, da na- bomo dosegli, če bomo v prvi
tudi zaradi teh razširitev trboveljske bolnišnice z Istočasno izgradnjo primernih stanovanj za zdravstveno osebje v doglednem času izplačala.
(Konec prihodnjič)
Podkomisija za vprašanja delavskega samoupravljanja pri Občinskem odboru SZDL v Brežicah je nedavno izdelala analizo volitev v delavske svete. Iz te analize je razvidno, da je odstotek žena in mladine . v delavskih svetih in upravnih odborih veliko boljši, kot je bil lani, čeravno še ni zadovo-
šemu delavcu, posebno pa še rudarju, ki osem ur težko dela v slabem zraku pod zemljo, zgradimo stanovanjske hiše v res zdravem in tudi prirodno lepem okolju.
Sploh bo potrebno, da bodoče
instanci razpolagali z dobro opremljenimi obratnimi ambulantami z zadosti močnim medicinskim kadrom, v drugi instanci pa v zasavskem skejn in industrijskem središču v Trbovljah z moderno bolniš-
gasilske naraščajnike. Bilo jih je sedemnajst. Ze naslednje leto smo videli te male fantke na rudar- raznih gasilskih tekmovanjih. Vedno so hoteli biti prvi. Ob _	.	hudi suši leta 1946 smo jih vi-
stanovanjske kolonije končen- nico z vsemi .oddelki in zadost- deli, kako so dovajali vodo na
Gasilci v Brestanici uspešno vzgaiaio naraščajnike
Takoj po osvoboditvi je Pro- haela 2mavca vedno bolj širil stovoljno gasilsko društvo v Bre- in štej« danes že 48 pionirčkov, stanici vključilo v svoje vrste V6eh oseminštirideset fantkov
tri ramo v Gabrskem, v zdravem zraku in čedni okolici. Povezava Gabrskega s centrom Trbovelj in s postajo ni nikak problem z uporabo avtobusov ali
no kapaciteto postelj. Zdravstveni domovi v manjših centrih bt tu ne prihajali v poštev, ker pomenijo samo dekoncentracijo zdravstvene službe brez kakšnih
je lansko leto 10. julija nastopilo v Sevnici na mladinskem gasilskem festivalu. Izvajali so prikupne vaje s sekiricami. Lepo so izvedli tedaj tudi vajo »prva pomoč pri napadu iz zraka«. Prav tako so se pomerili 6 so-
trolejbusov. ki bi morali seveda posebnih uspehov, poleg tega pa z nizko tarifo cirkulirati stalno je njih izgradnja precej draga na tej relaciji. Odmaknitev sta- in so finančna sredstva vsekat novanjskih naselbin iz mest v kor bolje, naložena v bolnišni-zdravo, zeleno'periferijo je dan- cah. Pošiljanje bolnikov' v Ce-danes že splošna praksa vseh Ije in Ljubljano ter honorarji naprednih držav ob istočasni zdravnikom-specialistom . za te-s talni povezavi teh četrti z me- denske obiske v Trbovljah so 1? stom s hitrimi prometnimi sred- precejšnji izdatki, ki jih . ipdi-stvi z nizko tarifo. Rezervacija rektno nosijo podjetja in bi se Gabrskega %a bodočo industrijo
Zdole nad Vidmom iz 1 Idiome- vratniki okrajev Trbovlje in Novo mesto, in sicer v vaji z orodjem. Zasluženo so si priborili 1. mesto in prejeli za nagrado obleke za 1 desetino in diplomo.
Na Senovem so nastopili ob otvoritvi gasilskega doma. Ne
ter oddaljenega potoka. Ostala društva, ki so ee tedaj pridružila tej akciji, so občudovala požrtvovalnost, discipliniranost in izurjenost teh mladih gasilcev. Leta 1949 so na tekmovanju
v Brežicah dosegli prvo mesto _ manjka jih tudi na domačem in to mesto vseskozi obdržali. ’ odru ob raznih proslavah in slo-Vši ti mladi fantje so danes vesnostih Kjerkoli nastopijo, že pravi gasilci Večina od njih povsod žanjejo pohvalo in pri-je že v raznih službah.	znanje. Tudi za letošnje tekmo-
Iz leta v leto se je brestani- vanje se že marljivo priprav-ški gasilski naraščaj pod veščim, Ijajo in samozavestno govore: očetovskim vodstvom tov. Mi- »Kdo nam bo kos?« -f-n.
kot je bik) to nekdaj mišljeno — jo namreč popolnoma neumestna, ker j« že zadosti, da so Trbovlje zadimljene z ene strani, poleg tega pa je Gabrsko edini kraj v trboveljski dolini, ki po sodobnih in naprednih zdravstveno-higienskih vidikih prihaja v poštev za lociranje stanovanjskih naaelij, ima pa poleg tega ugodno lego glede na zadostno preskrbo z dobro pitno vodo, kaj" je ▼ kraju še posebno važno. Naselje Gabrsko ima nadalje v neposredni bližini gimnazijo in osnovno šolo, glasbeno šolo, komunalno upravo, bodoče novo pokopališče, kino in renovirano kopališče, ki ga bo treba prej ko slej preurediti v bazen s temperirano vodo, ki bo odprt skozi vse leto in ki je že danes v državah z zelo razvitim rudarstvom nekako obvezen za večje rudarske centre.
Eden izmed nadaljnjih bistveno važnih problemov za nadaljnji razvoj rudnika Trbovlje-Hrastnik-Dol, ki se pa vzporedno tiče tudi trboveljske strojne tovarne in ostale trboveljske pa tudi hrastniške in zagorske industrije, kakor tudi končno zgornjega Zasavja nasploh, je razširitev trboveljske bolnišnice v veliko, moderno bolnišnico z vetrni oddelki. Vse bolj in bolj
Zagorfe
RAZSTAVA GOSPODINJSKE SOLE. — Ljudski odbor mestne občine Zagorje je v šolskem letu 1954/55 ustanovil enoletno gospodinjsko šolo. Letos zapušča šolo že druga garnitura gojenk. V nedeljo so priredile učenke šole ▼ prostorih osnovne šole v Zagorju razstavo svojih izdelkov. Razstavljeni predmeti, ki so zbudili veliko zanimanje med Zagrnjeni, so bili zelo laskavo ocenjeni.
ZAGORSKI PIONIRJI V SEVNICI. — Prejšnji petek so učenci osnovne šole Iz Zagorja obi-dcali svoje sovrstnike v Sevnici, ki so jim lansko jesen poštah v dar Jabolka Zagorjani so se poed drugim pomerili s Semičani v igri »med dvema ognjema«, kjer so zmagali gostje. — Zagorski pionirji so podarili mladim Semičanom lepo novo žogo.
Dnevni red zasedanja Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah
Na podlagi 1. odstavka 83. člena in 1.. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in drugega odstavka 23. člena ter drugega odstavka 46. čHena statuta okraja Trbovlje sklicujem 8. sejo Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje (okrajnega zbora in zbora proizvajalcev), ki bo v sredo, dne 27. junija 1956, ob 9. uri v dvorani Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje z dnevnim redom:
A) ZA LOČENI SEJI OBEH ZBOROV:
1.	Razpravljanje in sklepanje o načrtu odtoka o spremembah in dopolnitvah statuta okraja Trbovlje;
2.	Razpravljanje in sklepanje o načrtu od; ločbe o notranji organizaciji upravnih organov, njihovem področju in sistemizaciji delovnih mest Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje;
3.	a) Razpravljanje in sklepanje o letnem poročilu Okrajne trgovinske zbornice v Trbovljah; — b) razpravljanje in sklepanje o načrtu sklep« o potrditvi statuta Okrajne trgovinske zbornice v Trbovljah; — c) razpravljanje in sklepanje o načrtu- skl«pa o pritrditvi k imenovanju tajnika Okrajne trgovinske zbor-, niče v Trbovljah;
4.	a) Razpravljanje in sklepanje o letnem poročilu okrajne obrtne zbornice v Trbovljah; — b) Razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o potrditvi statuta okrajne obrtne zbor. niče; — c) Razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o pritrditvi k imenovanju tajnika Okrajne obrtne zbornice v Trbovljah.
5.	Razpravljanje in sklepanje o načrtu odloka o določitvi dohodnine v stalnem znesku;
6.	Razpravljanje ln sklepanje o načrtu sklepa o odškodnini za opreme ki manjše potne geodetska dela.
7.	Razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o pritrditvi k odloku Občinskega ljudskega odbora Brežice o določitvi sredstev za gradnjo srtanovanjsko-komunalnega objekta vo. dovodne napeljave v Brežini iz sklada prodanih hiš splošnega ljudskega premoženja občine Brežice;
■ 8. Razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o pritrditvi k odloku Občinskega ljudskega odbora Senovo p prenehanju gospodarske organizacije »Šiviljska delavnica Senovo«;
9. Razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o odobritvi kupne pogodbe za nakup zemljišča župne cerkve v Trbovljah;
10. Razpravljanje in sklepanje o načrtu odločbe o prenosu »Dijaškega doma narodnega heroja Milke Kerin« v Vidmu-Krškem iz pri-
stojnosti okraja v pristojnost Občinskega ljudskega odbora Videm-Krško;
11.	Razpravljanje in sklepanje o načrtu odloka o razlastitvi zemljišč v vasi Šentjanž na Dolenjskem za potrebe Občinskega ljudskega odbora Sevnica;
12.	Razpravljanje in sklepanje o' dajanju poroštev občinam za najetje kratkoročnih posojil.
B)	ZA SEJO OKRAJNEGA ZBORA:
1.	Razpravljanja in sklepanje o načrtu odločbe, s katero se rešuje pritožba Reparja Franca, logarja Revirne gozdne uprave Sevnica, zaradi odpovedi službe;
2.	Razpravljanje ln sklepanje o načrtu sklepa za priporočilno predložitev sklepa Občinskega ljudskega odbora Brežice o združitvi naselij Zgornja in Spodnja Sušica in preimenovanje skupnega naselja »Bizeljsko«.
C)	ZA SEJO ZBORA PROIZVAJALCEV:
1.	feazpravljanje in sklepanje o pregledu sklepnih računov gospodarskih organizacij v okraju Trbovlje.
C) ZA SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV:
L Razpravljanje in sklepanje © načrtu sklepa o imenovanju članov sveta za družbeni plan in finance; ,
2.	Razpravljanje in sklepanje © načrtu sklepa o odpravi upravne; komisije za proračun in o razrešitvi članov komisije; •
3.	Razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa ,o odpravi sklepa o ustanovitvi komisije za nameščanje, premeščanje in razreševanje pro. svetnega kadra okraja Trbovlje;
4.	Razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o imenovanja šefa sanitarnega inšpektorata;
5.	Razpravljanje in sklepanje 0 načrtu skle-
prekomemo obrabo Pa ° imenovanju načelnika tajništva za fi-stroške za tereneka dance:	, ,
0. Razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepi o razrešitvi načelnika tajništva za splošne zadeve in proračun;
7.	Razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o imenovanju komisije za uslužbenska vprašanja;
8.	Razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o razrešitvi in izvolitvi člana odbornišfke komisije za volitve in imenovanja.
Ro ll2. členiu zakona o okrajnih ljudskih odborih Je dolžnost odbornika, da se sejo udeleži, oziroma v primeru bolezni ali nujne zadržanosti pošlje predhodno pismeno opravičilo.
Na dnevnem redu so spremembe in dopolnitve statuta okraja Trbovlje, ki morajo prav tako kot statut 'biti sprejete s kvalificirano večino.
PRILOGE: obrazložitve.
Predsednik OLO:
Martin Gosak
ljiv. V delavskih svetih je 36 žena in 21 mladincev, v upravnih odborih pa 14 žena in 7 mladincev do 25 let. Zanimiva je tudi ugotovitev podkomisije, da so delavski sveti in upravni odbori v nekaterih manjših podjetjih nedelavni. V Vinarski, zadrugi v Brežini so izvršili volitve v upravni odbor šele 26. maja. vendar se novoizvoljeni upravni odbor do trenutka, ko to pišemo, še ni konstituiral in prevzel 'upravljanje podjetja, čeprav je zakoniti rok že potekel. Tudi volitve so izvršili nepravilno, ker sta glasovala tudi dva honorarna uslužbenca in je volilna komisija upoštevala tudi njuna glasova. V Mestni kavarni v Brežicah sploh nimajo zapisnikov sej upravnega odbora iz lanskega leta. Nihče v podjetju ne ve nič povedati o delu upravnega odbora v preteklem, letu; celo samemu predsedniku UO ni nič znanega o tem.
Na zborih volivcev, kjer so postavljali kandidate za nove delavske svete ali upravne odbore, so v večini podjetij podali poročila o delu starega delavskega sveta; izjema šobile samo Kolodvorska restavracija, Mestna kavarna in Vinar-
ska zadruga v Breznici, kjer ni bilo nobenih poročil.
V desetih podjetjih imajo v sestavu delavskih svetov tudi .razne komisije, ki imajo nalogo, da pripravijo določen material za zasedanje delavskega sveta V večini' primerih imajo samo po eno komisijo, ki se ukvarja z vprašanji v zvezi s tarifnim pravilnikom. Menim, da bi bilo potrebno, da v večjih podjetjih ustanovijo večje število komisij, ki bi angažirale pri konkretnem delu večje število članov delavskih svetov. Tako bi bilo umestno, da bi imela nekatera podjetja tudi komisijo za finančna vprašanja, dalje komisijo za investicijo in druge.
Podkomisija je nadalje ugotovila, da noben delavski svet nima svojega poslovnika, po katerem bi se ravnal v svojem delu. Nekatera pdojetja imajo resda obširno obdelan sistem dela teh organov v pravilih podjetja, toda za vsa podjetja to ne velja. Znano je, da so delavski sveti, ki imajo dobre poslovnike. v svojem delu bolj prožni, ke*- jim ni treba pred vsakim zasedanjem študirati tudi vprašanje procedure in drugo.	-nc
Obsojeni tatovi cementa
Pred nedavnim smo poročali o obravnavi, ki je bila pred okrajnim sodiščem v Brežicah proti tatovom cementa in ostalega materiala na gradbišču zagrebškega podjetja »Tehnika« v Cerkljah. Ker se javnost, zlasti pa ljudje iz Spodnjega Posavja zanimajo za izid te kazenske obravnave in obsodbo obdolžencev, poročamo v naslednjem še o koncu te obravnave, ki je v naših krajih zbudila precejšnjo pozornost.
Obsojeni so bili:
Jože Drečnik, kmet iz Gornje Pirošice, na 10 mesecev stroge-
Pri prvi zasavski MDB
(Nadaljevanje s 1. strani) stavo. Na koncu delovne akcije bodo razglasili tudi junake dela (udarnike), ki jim bo OK LMS podelil lične diplome in knjižna darila.
Brigada začne z delom ob 7. uri in dela nato do 13. ure. Delovni učinek je še kar zadovoljiv. Tako so prvi dan izkopali 60 kub. metrov materiala, drugi dan 30 kub. metrov materiala in: 35 m jarka itd. Težava je bila v tem,* ker v začetku niso mogli ugotavljati delovnega učinka za vsako četo posebej, da bi lahko podeljevali prehodno zastavo, Pozneje so tudi to vprašanje zadovoljivo rešili.
Tudi za kultumoprosvetno in fizkulturno življenje je poskrbljeno. V sredo so brigadirji poslušali predavanje tov. Vide Tomšičeve, ki ga je imela za politični aktiv v dvorani Delavskega doma. Poslušali so tudi predavanje o komunalnem sistfemu, o zunanji politiki itd. V petek zvečer jih je potujoči kino presenetil s kratkim filmom o obisku maršala Tita v Franciji in ameriškim filmom »Strah«.
V nedeljo dopoldne so mladi brigadirji napravili kratek izlet na Partizanski vrh, popoldne pa so imeli prosto, tako da so lahko odšli na nogometno tekmo, v kino ali drugam. Skratka — življenje v brigadi je zelo pisano in brigadirji ga žive v veselju in zadovoljstvu.
Brigadirji so tudi sklenili, da bodo ob zaključku delovne akcije priredili družabni večer, na katerega bodo povabili tudi profesorje in druge,
-nc
ga zapora; Albin Prah, tofer iz Gornjih Skopic na 9 mesecev strogega zapora; Vlado Navrat iz Skopic na 7 mesecev zapora.
Na 6 mesecev zapora so bili kaznovani: Maks Stermecki iz Velikega Podloga, Mladen Krištofič iz Zagreba, Stanko Tom-še iz Cerkelj, Miloš Vasič iz Cerkelj, Stjepan Kišak iz Zagreba. Franc Budič, kovaški po. močnik iz Brvi, Ernest Budič, poljedelec z Brvi, Franc Božič, poljedelec z Brvi, Valentin Ka-tančič iz Zagreba in Franc Stu-blič, šofer iz Cerkelj. ■— Na 5 mesecev zapora so bili obsojeni: Franc Skaler, mlinar iz Vrhja, Branko Košir iz Gržeče vasi in Franc Ratelj iz Zupeče vasi; Viktor Kožar iz Doinje Piroii-ce je bil kaznovan na 5 mesecev in 15 dni zapora. — Po 4 mesece zapora so dobili:	Alojz
Urbanč s Pristave, Franc Srpčič z Dolnjih Skopic, Jože Barbič iz Šutne in Viktor Ambrožič iz Zupeče vasi.
Kazen, ki jo je sodišče izreklo proti tem obdolžencem, bo nedvomno vzgojno vplivala nanje, vsem ostalim pa naj bo kazen v resen opomin.
Ustanovili bodo oddelek za propagando
(Nadaljevanje s 1. strani) pravnega odbora in jih obveščal tudi o sestankih političnih organizacij. Propagandni oddelek bo članom delovnega kolektiva prav tako posredoval kratke notranje- in zunanje-politlčne vesti, novice iz podjetja itd.
V	Strojni tovarni si na moč prizadevajo, da bi izpolnili delavsko samoupravljanje. Tako imajo po. obratih aktive družbenega upravljanja, v katerih so člani delavskega sveta in odbori posameznih političnih organizacij določenega obrata. Ti aktivi se često shajajo i» razpravljajo o gradivu, ki bo predmet razprave in sklepanja na zasedanju delavskega sveta, prav tako pa pozneje razpravljajo tudi o sklepih delavskega sveta.
V	razvijanju novih oblik delavskega samoupravljanja P* opravlja Strojna tovarna v Trbovljah prav gotovo pionirsko delo v našem okraju. Prav bi bilo, da bi jo v tem posnemali tudi ostali delovni kolektivi.
-nc
Jože Stok — Korotan:
(Nadaljevanje)
Partizanska goJL
»Torej je bila težka ločitev tudi od godbe,« sem povzel njegove besede in prisluhnil borcem, ki so peli: »Hej brigade...«
»Ti ne veš, kako so hrastni-ški rudarji ponosni na svojo godbo,« Je s poudarkom pritegnil nase mojo pozornost. »Lani smo praznovali že 90-letnico obstoja.«
Ta izjava mi je vzbudila toliko zanimanja, da sem ga poprosil, naj mi o hrastniškl rudarski godbi pove kaj več.
»Ko se je nekako pred 100 leti začelo pri nas delavsko gibanj©,« je pripovedoval Jože, »so se rudarji začeli združevati v strokovnih in kulturnih organizacijah pa tudi v društvih za uveljavljanje svojih človečanskih pravic. Hkrati se je pri delavstvu pojavila tudi močna volja in težnja po izobrazbi na vseh področjih. Seveda tudi na glasbo niso pozabili. Tako so hrastniški rudarji že leta 1849 organizirali godbo na pihala, ki je štela pet članov.
Ta godba je igrala že ob slovesni otvoritvi Južne železnice, ko je prvi vlak na progi Dunaj — Trst peljal skozi Hrastnik.
O organizirani godbeni skupini pa lahko govorimo šele v letu 1853, ko Je igrala V zasedbi 12 mož, imela svojega kapelnika in se imenovala Hrastni-ška rudarska godba na pihala.
Sprva je godba igrala ob državnih in cerkvenih praznikih ter ob pogrebih ponesrečenih rudarjev, kasneje pa tudi v zabavo lastnikov in uslužbencev rudnika, kemične tovarne in steklarne, torej hrastniški nemški gospodi. Sčasoma pa je v godbenikih, z razvojem naprednega delavskega gibanja, prevladala napredna delavska miselnost. Poslej so s posebnim zanosom in resničnim razpoloženjem igrali tudi ob proslavah mednarodnega delavskega praznika 1. n\aja in ob raznih ma-nifestacijah. Ob takih priložnostih so hrastniški godbeniki nastopali tudi v Trbovljah, kjer
takrat še niso imeli svoje godbe.
V tistih časih je godbe igrala samo koračnice in plesne melodije in Še ni prirejala koncertov. V letu 1912 so pa godbeniki prvič naštudirali tri * koncertna dela. Med njimi Je bil tudi venček slovenskih narodnih pesmi, ki ga ob neki zabavi hrastniške nemške gospode niso smeli Igrati samo zato, ker Je bila to slovenska skladba.
Velik vpliv na razvoj godb! je imela ustanovitev Delavskega izobraževalnega društva »Svobode« leta 1922. Takrat so skoraj vsi godbeniki postali člani »Svobode«, prav vsi pa po letu 1933, ko je prevzel taktlr-ko zaveden Svobodar Jože Kumlanc On je vzgojil dober kader in iz njega sestavil Mladinsko godbo, ki je leta 1934 prvič Igrala v Čečah, ob otvoritvi ceste Rlnaldo — Ravne. Ker pa za mladinsko godbo ni bilo dovolj razumevanja, so bili vsi mladinci vključeni v godbo starejših članov.
Prvi kapelnik Hrastniške rudarske godbe na pihala je bil Jernej Puncer, njemu so pa sledili njegov sin Herman, Anton Verdaj, Lojze Draksler, Ivan Dolinar, Franc Završnik, Franc
Pavlič ln Franc Turnšek, nato pa Jože Kumlanc ln na koncu Jaz,« je dejal Jože, se nekoliko zamislil in- nadaljeval:
»Pod taktirko Jožeta Kumlan-ca od leta 1933 pa do nemške okupacije leta 1941 ni bilo nobene večje delavske prireditve v Sloveniji, ki se Je hrastniška godba ne bi bila udeležila. Igrala je tudi na znanem zletu »Svobod« v Celju leta 1935 in na številnih množičnih izletih rudarjev iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja ln Zabukovce na Mrzlico.
Tako Je bila naša godba že v stari Avstriji, posebno pa v Jugoslaviji, važen mobllizator naprednega delavstva v hrastniški dolini in je z manifestativniml nastopi podžigala proletariat k uporu proti nasilju in'za boljše življenje,« je končal Jože svoje pripovedovanje. Proti koncu Je bila v njegovem glasu čutiti čedalje večji ponos in sproščenost,
Vtem se Je stemnilo. Partizanska pesem je utihnila ln borci so se razšli v dolino na akcije. Tudi Jože je odšel z njimi V partizanstvo se jo vživel neverjetno hitro. 2e po prvih akcijah smo. ga ocenili kot dobrega borca. Toda njega je
bilo škoda zadrževati v Revirjih, ker tu ni mogla priti do izraza njegova sposobnost. Zato smo na prvem sestanku odločili o njem: Jože naj gre na Dolenjsko. Med dolenjskimi partizani je njegovo mesto. (Tan, iščejo godbenike in tamkaj so pogoji za ljudi, ki znajo umetniško upodabljati našo borbo za svobodo..
Naslednji večer je bil Jože s hrastnlško grupo novincev poslan v Kamniško-zasavskl odred, kjer je bilo zbirališče novincev, ki so bili določeni za odhod na Dolenjsko. Po petdnevnem pohodu je prispel v Dolenjsko vojno področje, od koder je bil poslan v Poljane, v Zaščitno četo VII. korpusa NOV in POJ.
Jože Je bil tih In miren človek, preskromen In potrpežljiv. Nikdar ln nikjer ni silil v ospredje, da bi uveljavil svojo osebnost. Zato so ga v četi sprejeli kot hrastniikega rudarja. In tako je začel z osnovnimi vojaškimi dolžnostmi. Bil je navaden borec, stražar, dežurni, pomočnik v kuhinji, včasih pa je odšel v patrolo ali pa je opravljal kurirske posle.
Vendar so Jožetovo sposobnost kmalu odkrili. Brž ko je
komisar korpusa Jote Brilej' Bolko zvedel, da je bil Jože k.O' pelhiic hrastniške rudarske j/ofibe, ga je obiskal v četnj spalnici. Komisar ga je zn&* pritegniti v tako prisrčen ral' govor, da je kmalu začel spr°' ščeno govoriti o svojem živlie' nju. Pogovor se je začel suk^ „ okoli glasbe in tako je Bolk" omenil, da se v njegovem šta bu že dolgo ukvarjajo z ml*"' jo, da bi organizirali svoj eodbo.	.
»K nam prihajajo razne d*1 gadje, pogosto tudi tuje roj®' ške misije. Večkrat imamo ra, ne slovesnosti, pomembne Vr* reditve in mitinge,« — je * V sebnim poudarkom govoril K° misar Bolko in se zazrl v J°* tore oči. »In, ali bi ne bilo kaj veličastnega, ko bi Paft,, sanska godba zaigrala na l’d. nem položaju brigadi Borzi v navdušenju, z borbenim j* nosom zdrveli nad sovražni^ da bi se vse trlo in lomilo k° nikdar!... Kaj misliš o Jože?«	..
»Tovariš komisar,« jr čustv.^ no prevzet vzdihnil Jože. * ,, mi verjameš, da bi bil partizanih še najbolj vesel J sami«	..
___ (Nadaljevanje sl«**1'
Upravni odbor Zdravstvenega doma v Brežicah razpisuje delovno mesto
administratorke
' v splošni amublanti
Pogoji za sprejem: dovršena nižja gimnazija in vsaj 5-let prakse v administrativni stroki; prednost imajo osebe, ki jim je poznana ambulantna administracija. Nastop službe takoj, ali po dogovoru. Plača po uredbi, dopolnilna po tarifnem pravilniku. — Ponudbe je poslati na upravni od-bor ZD do 30. junija 1956.
Upravni odbor ZTP »Posavje«, Brežice razpisuje po določbah 33. in 109. člena pravil podjetja mesto za
šefa računovodstva
POGOJI: ekonomska ali pravna fakulteta s 3-letno Ivnjigovodsko prakso, ali srednja strokovna izobrazba z 8-letno knjigovodsko prakso in opravljenim strokovnim izpitom, ali nižja strokovna izobrazba z 12-Ietno knjigovodsko prakso in opravljenim strokovnim izpitom.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
, Ponudbe je poslati na upravo podjetja do 1. jullija 1956.
Športno društvo „Rudar“ v Trbovljah
bo priredilo’v nedeljo, 15. julija 195«, ob 14. uri na stadionu »Rudarja«
veliko tradicionalno tombolo
Vseh tombol je 30, med temi;
1.	šivalni stroj	100.000	din
2.	kuhinjska oprava	40.000	din
3.	štedilnik	19.000	din
4.	divan	16.000	din
5.	cement Portland	16.000	din
6.	zidna opeka	9.000	din
in še okrog 1000 manjših dobitkov v skupni vrednosti 600.000 din.
Tombolske srečke so že v prodaji po trgovinah, trafikah in '	pri pismonoših.
CENA SREČKE 50 DIN
Po tomboli bo veliko športno rajanje na prostem.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
RAZPIS
Bodio Ljubljana v lem tednu	“*■■■ *■*«
Uprava Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje, Šuštarjeva kolonija št. 25 (Volbenk), bo v šolskem letu 1956-57 sprejela v prvi letnik določeno število učencev za posamezne poklice: strojne ključavničarje, strugarje in skoblarje.
Vpis v prvi letnik bo vključno od 1. julija in zaključno do 31. avgusta 1956.
Pogoji za sprejem: trije razredi gimnazije s sprejemnim izpitom iz slovenščine, strokovnega računstva ter psihološko praktične preizkušnje. Kandidati naj vložijo pravilno kol-kovane prošnje (s 30 dinarji) na upravo Sole zaključno do 31. avgusta 1956. Prošnji Je treba priložiti izpisek iz rojstne matične knjige, potrdilo o premoženjskem stanju in zadnje šolsko spričevalo. Brez navedenih dokumentov se prošnje za sprejem ne bodo vzele v poštev oziroma bodo zavrnjene.
Kandidati za navedene poklice morajo biti duševno in teleano zdravi, stari najmanj 14 let in največ 17 let ln imeti morajo veselje do navedenih poklicev. Po sprejemnih izpitih bodo učenci zdravniško pregledani. Sprejemni izpiti bodo v času od 3. do 6. septembra 1956 ob 8. uri zjutraj na upravi šole.
V času šolanja bodo učenci prejemali mesečne denarne nagrade po uredbi. Poleg navedenega bodo učenci dobivali še izredne mesečne nagrade za uspešno učenje praktičnega in teoretičnega pouka.
Učna doba traja tri leta. Pouk je teoretičen v šoli in praktičen v šolski delavnici pod vodstvom strokovnih učiteljev.
Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se bodo absolventi zaposlili na mestih kvalificiranega delavca ustreznega poklica v tovarni, ker šola vzgaja kader Izključno za Potrebe tovarne.
Šola nima svojega Internata ter sprejema v prvi vrsti Učence iz domačega kraja oziroma tiste, ki imajo svojo oskrbo. Prednost ob enakih pogojih imajo dvost-anske in enostranske partizanske sirote ter sirote fašističnega terorja.
UPRAVA SOBE
Poročita poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in ob 22.10. Oddajo »2eleli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 14.40, ob nedeljah pa 14.15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30, »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.20, oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored, pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00 ure.
Nedelja. 2«. junija 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav. 8.40 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 9.30 Se pomnite tovariši ... Ob prazniku I. brigade VDV. 13.30 Za našo vas. 16.30 Drago Ulaga — Slavko Tiran: Na izletu z Jožetom Čopom. 18.00 Radijeka igra Anny Tichu:	Matilda in
ubežnik (ponovitev). 21.00 Športna poročita.
Ponedeljek, 25. Junija 11.50 Za dom in žene. 12.00 Narodne pojo: Rezika Koritnik in vokalni kvintet »Niko Štritof«. 12.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansam-bčl p. v. Draga Lorbeka. 13.35 Mala revija lahke glasbe. 14.30 Radijski leksikon. 18.00 Kronika iz naših mest. 18.45 Kulturni obzornik. 20.00 Koncert Dunajskih simfonikov.
Torek, 26. Junija 8.00 Slovenske narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta. 11.05 Od melodije do melodije. 14.30 Gospodinjski omnibus. 15.35 Igra vaški kvintet, poje Rezika. Sonja, Božo in Miško. 18.00 Športni tednik. 18.50 Zunanjepolitični feljton:	Zgodovinsko
poslanstvo Združenih narodov. 20.00 Koncert Slovenskega okteta. 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled.
Sreda, 27. junija 12.40 Slovenske narodne v priredbi Janka Ravnika in Nika Štritofa. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.00 Reportaža. 18.45 Radijeka univerza — Lavoslav Struna: Delo tehniške sekcija terminološke komisije.
Četrtek, 28. Junija.
12.40 Koncertni valčki. 14.30 Turistična oddaja. 15.35 Domači napevi. 16.20 40 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-
MALI OGLASI
PRODAM SPALNICO v dobrem stanju. — Naslov v upravi našega lista.
GOSPODINJSKO POMOČNICO
iščem, lahko je začetnica. ■— Vprašati pri Poidi Kravos, Videm-Krško, Zdolska 24.
PRODAM zelo poceni omaro, posteljo z vložkom, trd les. — Vprašati: Poldi Kravos, VI-dem-Knško, Zdolska 24.
PRODAM posestvo, hišo z gospodarskim poslopjem, vee ▼ dobrem stanju (3,5 ha zemlje), 10 minut od Kostanjevice. — Informacije pri Alojzu 21-bert, Kladje Št. 9 prt Blanci.
PRODAM zelo dobro ohranjeno spalnico. — Jože Smodič, Nasipi 3, Trbovlje.
VINOGRAD s hišo ugodno prodam pri Sl. Radencih. Pismene ponudbe na Milan Klemenčič, Gregorčičeva ul. 4/II., Maribor.
PREKLICUJEM BESEDE, izrečene proti tovarišici Olgi Qj-stršek, Trbovlje, Kolodvorska. — Jože Klopčič, Bevžltoo 13, Trbovlje.
vov (sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti).
Petek, 29. Junija 8.00 Slovenske narodne in domače pesmi. 13.35 Melodije za prijetno razvedrilo. 14.30 Oddaja za lovce in ribiče. 17.15 Zabavna in plesna glasba. 18.00 Nove knjige. 18.50 Družinski pogovori. 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled.
Sobota, 30. Junija 14.30 Tedenski športni pregled. 16.20 Koncert po željah. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.15 Pojeta Gorenjski vokalni kvintet in moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja. 18.45 Okno v svet: Singapur. 20.00 Veseli večer. 22.15 —23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m
sporoča vsem kmetovalcem, da bo pričenši s sredo, 27. junija, organizirala
odkupne sejme klavne živine
in to vsako sredo od 7. do 10. ure na tukajšnjem sejmišču. Odkupovala bo vso klavno živino za domače potrebe in za izvoz.
f(J R, ITT6 JČOO.TTAoK,
m č a
Boksarska tekma v Vidmu-Krškem
CELULOZA (Videm.Krško) :
»Železničar« (Ljubljana)
10:10
Pred dnevi je gostovala v Vidmu-Krškem boksarska ekipa »Železničarja« iz Ljubljane in se pomerila z boksarskim klubom domače »Celuloze«. V lažjih kategorijah so prevladovali gostje, tako da so gledalci dobili vtis, da bodo domačini hudo poraženi. Po zaslugi boksarjev Livka, Ajstra i Govejška pa se je izid tekme za domače nekoliko izboljšal. Preko 300 gledalcev je zapustilo prostor plavalnega bazena s prepričanjem, da je bilo domače moštvo prvikrat premagano in sicer z rezultatom 10:6. Srečanje se je končalo z neodločenim rezultatom 10:10, ker nasprotniki niso imeli zastopnika za pOltefko in težko kategorijo.
Boksarski klub »Celuloze« pridobiva na kvaliteti in številu. Tudi letos bo priredil boksarski tečaj, v katerega bodo sprejeti novinci iz Vidma.Krškega, Brežic, Sevnice in Brestanice. Redne vaje bodo vsak torek in Četrtek popoldne na bazenu.
TEKMA MED »PROLETARCEM« in »KOVINARJEM«
Prvenstvena nogometna tekma Proletarec — Kovinar, ki se je končala s 3:2 (1:1) za Proletarca, je na pritožbo Kovinarja razveljavljena.
Ponovna tekma se bo odigrala ▼ Zagorju, vendar dan tekme še ni določen.
OBJAVA
Vpisovanje v otroški vrtec Videm ob Savi bo od 25. do 30. junija. Pozneje bomo upoštevali le nujne primere za sprejem.
Otroke sprejemamo od tretjega leta starosti naprej. Število je omejeno.
Vzgojiteljica
Razpis
za spejetn v
GOSPODINJSKO SOLO v Trbovljah v šol. letu 1958/57.
Sprejemni pogoji:
1.	dva razreda gimnazije oz. 6 razredov osnovne šole. Prednost imajo dekleta s tremi ali štirimi razredi gimnazije;
2.	starost nad 17. let;
3.	starši bodo plačevali mesečno 1500 dinarjev.
Lastnoročno pisano in pravilno kolkovano prošnjo (30 din državne in 20 din občinske takse) morajo poslati na upravo šole.
Prošnji morajo priložiti:
1.	rojstni list,
2.	zadnje šolsko spričevalo,
3.	pismeno obvezo staršev, da bodo plačevaM mesečno 1500
dinarjev.
Vpisovanje od 25. do 30. junija od 9. do 11. ure dopoldne v šolskih prostorih na Vodah.
Uprava tole.
Vremensko napoved
za prihodnji teden
Sprva še nestalno, od konca tekočega tedna dalje pa jasno, poletno vreme. V drugi polovici prihodnega tedna nekajkrat krajevne nevihte, sicer pa bo še dalje lepo poletno vreme.
Kinematografi
KINO »SVOBODA - CENTER« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka ruski barvni cirkuški film »ARENA DRZNIH«. Naslednji teden pa amer. film »GREH NEKE NOCl«.
KINO »SVOBODA - TRBOVLJE II.« bo imel na sporedu do ponedeljka amer. barvni kavbojski film »DALJE OD VRAGA«.
»PARTIZAN« SEVNICA: 23. do 24. junija »TROBENTE IN BOBNI«; 30. junija do 1. julija amer. film »VISOKA BAR-BAREE«.
KINO BRESTANICA:	22. do
24. junija amer. uarvna revija »LEPOTICA ZA MIIJJON DOL.«. 27. do 28. julija Ital. drama »NA ROBU PROPADA«. 29. junija do 1. julija ruski barvni film — balet »NESMRTNI LJUBIMCI«.
KINO BRE2ICE: 22. do 24. junija angl. barvni film »ROMEO. IN JULIJA«. 24. do 26. junija amer. film. »KRALJICA KRISTINA« — v glavni vlogi Greta Garbo. 27. do 28. junija amer. pustol. film »VITEZ IZ KARTONA«. 29. jun. do 1. julija amer. film »IN-TRIGANTKE«.
Rešitev nagradne uganke iz 24. štev.
Pravilna rešitev nagradne posetnice, ki smo jo priobčili v 24. številki našegat ednika, se glasi: Brestanica-.
Zrueb je prisodil prvo nagrado Marti Igoršek, učenki II. d razreda osnovne šole Trbovlje-Vode, ki naj se oglasi v našem uredništvu, da prevzame knjižno darilo — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žrea Tonček Slak, učenec 4. razreda osnovne šole, Artiče pri Brežicah, ki mu bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam, ki so nam poslali rešitev nagradne posetnice v tako velikem številu, za njihovo pošto in pozdrave prisrčna hvala.	Uredništvo
Nagradni magični kvadrat za nase pionirje
Besede (vodoravno in navpično): 1. nočna ptica; 2. moško ime; 3. zver; 4. žensko ime.
12	3	4
OO, S, T, W.
Rešitev nam pošljite do nedelje, 1. julija opoldne v naše uredništvo. Za dva rešitelja imamo po odločitvi žreba pripravljeni knjižno nagrado.
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka, tudi razred šole, ki ate
K. ---------- „ 1° obiskali doslej, nadalje po-
Kmo »Svoboda — Dobrna« v g*, ^	kjer ^
Trbovljah predvaja 23. junija	Uredništvo
ob 15. in 19. uri, 24. junija ob 15., 17. in 19. urt in 25. junija ~	~
ob 17. in 19. uri ameriški barvni film »POVRATEK NA BRODWAY«. V nedeljo mati-
KINO CERKLJE; 24. jun. amer. film »KRALJICA KRISTINA«. 26. junija amer. film »VITEZ IZ KARTONA«. 29. junija amer, film »INTRI-GANTKE«.
neja ob 10. dop.; 27. ki 28. junija ob 17. in 19. uri Avedrici film »MARGIT«.
Industrijska rudarska šola v Trbovljah bo v šolskem
letu 1956-57 sprejela v I. razred rudarskega odseka 50 učencev, v I. razred elektro odseka pa 15 učencev.
Pogoji za vpis:
▼	rudarski odsek bodo sprejeti mladinci, ki so dovršili najmanj pet razredov osnovne šole, ki bodo v letošnjem koledarskem letu dopolnili 15. leto starosti, ki so duševno zdravi ter telesno dobro razviti in sposobni za rudarski poklic,- kar bo pri sprejemu ugotovil šolski zdravnik.
▼	elektro odsek bodo sprejeti učenci, ki so z uspehom dovršili štiri razrede gimnazije ali osemletko in ki so telesno ter duševno zdravi.
Mladinci, ki se žele vpisati v enega izmed navedenih odsekov, morajo upravi šole predložiti:
1.	prošnjo, kolkovano s 30 din;
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	izpisek iz matične knjige rojenih;
4.	potrdilo o premoženjskem stanju;
5.	potrdilo o stalnem bivanju;
6.	zdravstveno knjižico ali pa potrdilo od pristojnega Zavoda za socialno zavarovanje, da zdravstvene knjižice dIbo prejeli;
7.	potrdilo o višini otroškega dodatka od Zavoda za socialno zavarovanje.
Učenci prejemajo v šolskem letu redne mesečne nagrade od 2000 do 4000 din in posebno mesečno nagrado, katere višina je odvisna od marljivosti pri učenju. Poleg tega prejmejo učenci vsako šolsko leto zaščitno obleko ln obutev.
Pri šoli je internat, v katerem imajo učenci odlično oskrbo in pomoč pri učenju.
Vpis traja od 11. junija do 1. septembra 1956. Učenci se lahko vpišejo osebno ali pa pošljejo prošnje z vsemi dokumenti na naslov: Industrijska rudarska šola, Trbovlje.
Vsa podrobnejša navodila o vpisu in šolanju daje uprava
sole,	uprava Sole.
zopet mesec dni.
ujar kf8a dne se oglasi na gradu Kozjak kroš-Rra,j’ J 1* vsakovrstno drobno robo prodajal od ®° grada, od hiše do hiše, pri tem pa pre-Ni	kakor vsi kramarji.
trajalo______	_________________
na grajskem dvorišču okrog kramarja.
*krana	d°lg®* da je bila vsa služinčad
Družina izbira In izbira, kupuje in plačuje. Gredoč pa jim krošnjar razlaga novice. Pripoveduje, da je vojska pred Celjem, v kateri Je tudi grajski gospod Marko, pregnala sovražne čete Vitovčeve in da se graščak kmalu povrne nazaj. Ta novica je veliko veselje zbudila, ko so sc pa domislili, da gospod ljubljenega sina našel ne bode, ko se vrne, utihnilo je vse.
Krošnjar pobere svojo sbrav v visoki tovornik in že se poslovi, kar se spomni, da mora z gospodom Petrom govoriti.
Peter pride in škilavo pogleda krošnjarja. Marsikoga je skrbelo, kaj li bode povedal tujec gospodu na skrivaj, ali že na Petrov pogled se odmaknejo vsi.
sKaj hočete?« vpraša Peter krošnjarja osorno.
38
»Doli v dolu v bosti sem srečal cigana, Ta mi Je naročil, naj vam povem, da pridite drevi dol pod skalo.«
To sporočilo Je Petra popolnoma spremenilo. Sama vljudnost ga Je bila. Naglo poseže ▼ žep In stisne možu dva zlata v roko, rotč ga, naj ne spregovori nikomur nič o tem; kajti posnel Je is prodajalčevega govora, da ga kliče Samoi.
7 DNI PO SVETU VIIIDEM-KRŠKO
Nobenih posebnosti v preteklem tednu, nobenih »bomb«, ki bi prevzele izrednih dogodkov žejne ti talce in poslušalce po svetu. V Argentini so na hitro opravili s skupino pristašev nekdar.jega predsednika Perona: v treh dneh so zatrli vstajo v nekaterih mestih, polovili voditelje, jih obsodili in nekatere tudi že ustrelili kot izdajalce. Vlada je preklicala obsedno stanje. Po vsem tem bi torej sodili, da je vse v redu. Seveda, če to ne bi bila Latinska Amerika, celina tisočerih vstaj in uporov.
Dva dogcdka
Vendar bi bilo prav, da omenimo še dva dogodka, ki presegata ozke nacionalne meje. Te dni proslavlja Egipt popolno osvoboditev Sueškega območja. Osemnajstega t. m. je zadnji britanski vojak simbolično zapustil egiptovska tla. Nad Sueškim prekopom se vije sedaj samo egiptovska zastava.
Tako se je britanski imperij umaknil s tega, strateško tako pomembnega območja. Ta dogodek je hkrati tudi dokaz ustvarjalnega dela vlade premiera Nasera in sodelavcev, ki so izvedli revolucijo, izgnali kralja m proglasili republiko. Dežela, ki dotlej ni igrala kdo ve kakšne vloge v svetovnem merilu, postaja simbol prizadevanj za napredek ter simbol arabske enotnosti proti vsakršnemu zahodnemu oplitm na arabskih Ueh. Velike manifestacije v Kanu in ostalih egiptovskih mestih te dni kažejo, kako tesno je vlada povezana z množicami.
hi še nekaj: njen ugled raste tarfi med arabskimi deželami in v svetu sploh.
Niso se še polegli komentarji o potovanju zahodnonemškega kanclerja Adenauerja v Wa-šhington, ko je novi obisk dvignil prah. Francoski zunanji minister Pvneau se je napotil »čez lužo«, da bi pridobil ameriške politike za zmernejšo in objektivnejšo politiko do Sovjetske zveze in sprememb, ki so nastale po Stalinovi smrti. V nasprotju z Adenauerjevim obiskom je to misija miru, ki naj utre pot zbližanju med Vzhodom in Zahodom ter nekako znova sproži ona vprašanja, ki so še vedno na dnevnem redu. Tu mislimo predvsem nemško • vprašanje v okviru splošne raz-orožitvene politike ter odnose do LR Kitajske.
V	Washingtonu se, kot nam je znano, dokaj krčevito otresajo prevelikega »popuščanja« do Sovjetske zveze. Gre predvsem za propagandno potezo v odnosu na volivce, ki so jih oko rekoč ves povojni čas vzgajali v strahu pred »svetovnim komunizmom«. Sicer se Mitjo že tudi v ZDA vse bolj trezni glasovi, ki priznavajo spremembe na Vzhodu in zahtevajo tudi revizijo zahodne politike. Vendar bodo morali priti močnejši sunki ostalih ameriških zaveznikov. Enega naj bi dal prav francoski zunanji minister te dni.
Predsednik Tito zapušča SZ
V	sredo so najvišji predstavniki SZ in Jugoslavije podpisali dva, za razvoj obeh dežel in za razvoj v svetu izredno pomembna dokumenta, ki predstavljata kažipot za meddržavno m mednarodno sodelovanje v prihodnje, skupno izjavo obeh vlad o obisku predsednika Tita Sovjetski zvezi ter deklaracijo
o bodočih odnosih med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo SZ. S tem so uradno zaključili obisk predsednika Tita v SZ.
V skupni izjavi sta obe vladi pojasnili svoja gledišča do vseh perečih mednarodnih vprašanj. Najprej ugotavljata, da se je svetovni položaj posebno po ženevski konferenci leta 1955 močno zboljšal, nato pa po-asnjujeta odnos do Kitajske, razorožitve, nemške združitve, OZN in načel aktivnega sožitja. Deklaracija o odnosih med obema partijama v glavnem potrjuje načela o enakopravnem sodelovanju ter o različnih poteh v socializem. Določa tudi bodočo zamenjavo mnenj in medsebojnih obiskov ter po potre bi tudi sestanke partijskih funkcionarjev.
Dva dokumenta, ki sta že in še bosta močno odjeknila v svetu, saj dajeta primer, kakšno naj bi bilo sodelovanje med državami in delavskimi gibanji v prihodnje.
V mrežah Interpola
Gledališka predstav*. —
Prejšnji torek je gostovalo v Vidmu-Kržfkem PGD »Gledališče mladih« iz Sevnice z GriU-parzerjevo tragedijo »Ljubezni in morja valovi«.
Oseb v tej igri je bilo le sedem, ki pa so svoje vloge, lahko rečemo, dobro odigrali. Obsežnemu. sorazmerno težkemu besedilu so bili nastopajoči povsem kos, kar je zasluga igralcev samih in seveda tudi tov. Bože Savičeve, ki je igro režirala.
Glavno vlogo Here je Irena Polanc odigrala res dovršeno. S svojo neprisiljeno igro je navdušila gledalce, ki so jo nagradili z velikim aplavzom. Tudi veliki duhoven (Milan Zupančič), Leander (Marijan Jesenko) in ostali so svoje vloge dobro upodobili.
Zal pa je bila dvorana le slabo zasedena, kar delno opravičuje letni čas, ko imajo ljudje delo na polju.
Prav gotovo pa bodo Krčani veseli gostovanja Sevničanov v
.	mihodnii sezoni, saj so jim s
to igro nudili res lep kulturni užitek.
Gostinci — posnemajte! —
Mestno gostinstvo v Vidmu. Krškem je izločilo iz svojega sestava zaradi pogostega izmenjavanja gostinskega osebja zelo zapuščeno in slabo obiskano gostišče pri Komočarju v Krškem. To gostišče 6o pred nekaj meseci odali v socialistični zakup. V zelo kratkem času se je obisk in promet v tem lokalu zaradi solidne in točne postrežbe zelo izboljšal in dosegel prvo mesto v Krškem. Prav tako se je v gostišču povečalo število abonentov za 300 odst. zaradi dobre, izdatne hrane, obilnih porcij in znižanih cen.
Točijo se pristne in kvalitetne pijače. Pretežna večina abonentov se hrani v tem gostišču. Ravno tako številno Pohajajo prehodni gostje, ker so ob znižanih cenah dobro postreženi. — Gostilničarji — posnemajte in znižujte cene, kakor to delajo že druga podjetja.
P. M.
ZASAVSKE BODICE
PRIDNOST PA TAKA... Turstičcn olepševalno društvo v Zagorju ob Savi je zelo delavno: za lansko jesen napovedan občni zbor društvo do sedaj še ni izvedlo, čeprav Je od tega minilo že deset mesecev. — V okviru Planinsko-tu-rističnega tedna v lanski jeseni je bila tudi modna revija, na kateri naj bi ocenili najboljše manekene. Po burnem prerekanja so takrat sestavili vrstni red — nagrad pa do danes še niso razdelili ...
Komentar menda ni potre, ben.
NESNAGA SREDI MESTA Zagorje se Lahko z Ulico talcev prav pošteno pohvali. To velja za »švercer« kolonijo, kakor so jo prebivalci sami krstili. V tej stanovanjski četrti vidiš poleg hiš kumike. svinjake in še vrsto druge ropotije, ki povsem kvari podobo mesta. — Prav bi bBo, da M stanovalci sami spoznali, da tako ne gre več dalje in odstranili ta nečeden »okrao« Zagorja.
STOLI BREZ ŠTEVILK V nedeljo je v Zagorju gostoval kvartet »Štirje fantje«. Ob tej priložnosti v dvorani niso oštevilčili stolov, tako da je nastal prav pravcati prepir med obiskovalci prireditve zaradi sedežev. Tako so morali
mnogi, ki so sedež plačali, stati, drugi, ki Pa so plačali stojišče ali pa prišli celo zastonj v dvorano, so pa sedeli...
POZABILI SO NANJ...
Ljudje v Dolnji vasi so v stavbi Tovarne konfekcije »We-sta* za 1. maj postavili pred hišo lop prvomajski mlaj. Kakor pa vse izg leda, so pozabili nanj, kajti sedaj po več kot mesec in pol še vedno stoji-
Morebiti ga nameravajo pustiti tamkaj kar do prihodnjega prvega maja. vendar mislilo, da je bolje, če ga odstranijo.
KAKO DOLGO SE?
Tako bi lahko rekli za oglasno omarico SD »Proletarca« v Zagorju, kjer že od lanskega marca visi obvestilo boksarskega Hub® društva, ki pa že eno leto ne deluje več. Ca« bi i®
bil, da se to obvestilo vzame iz omarice.
UBOGA DESKA Na križišču Prešernove ulice in Ulice 9. avgusta stoji v Zagorju olgaana deska, ki pa je že doslužila, saj Strle sedaj v zrak samo še tri deščice. — Izgleda, da je tabla služila kot dobra tarča za ondotno otročad, ki jo je v zadnjem času zgledno »obdelala«.
OBSOJANJA VREDNO Pred dnevi je v Zagorju gostoval hipnotizer Oto Neli. Ce-ne k predstavi so bile sorazmerno zelo visoke, zato so ljudje le bolj poredko šli v £vo-rano. Najbolj pa so se znašli nekateri, ki so šli na galerijo in se tam zaklenili, da ni mogel nihče do njih. Tako početje je vredno pač vsega obsojanja.
Tihotapci in falzifikatorji
z dveh kontinentov
(Po magazinu >300 čuda«) (Nadaljevanje)
»Pazite! Ali vidite tele majhne luknjice na šivih? Ta obleka ima — če se tako izrazim — dvojno podlogo, z drugimi besedami, ima dva sloja. Moj prijatelj v Italiji vam bo z neko tlačilko, podobno tistim, ki se uporabljajo za razpršitev praška proti mrčesu, napolnil obleko s heroinom ...«
»Neverjetno!« mu reče Jim Braun, ki mu ta metoda ni bila poznana. »Koliko kilogramov heroina pa je mogoče na ta način vbrizgati v eno obleko?«
»Tri kilograme,« mu je odgovoril ponosno Tony Giraldi.
»In kaj pa napravimo s četrtim kilogramom?« Je vprašal »stric« Stewove žene.
»Zato potuje z vami Stewova žena!« reče veselo Tony in potegne z neke police celo kopico ženskih steznikov...
»Kadar je treba, da heroin prenašajo dame, se poslužujemo tega. Da vam na kratko pojasnim...«
In obrazložil mu je metodo s stezniki.
*
Takoj ko je zapustil Tonyja Giraldija, se je funkcionar federalnega preiskovalnega biroja vrnil v newyorški odsek biroja. Zavitek, ki ga je dobil, so takoj odprli...
V ovitku je bilo nekaj čekov na večje zneske, ki so bili naslovi jeni na neko ameriško banko in pismo za Angela Varenija, v katerem mu Tony Giraldi naroča, naj v Genovi in Marseillu takoj vzpostavi kupčijske zveze z zanesljivimi ljudmi organizacije in poskusi kupiti nove količine heroina. Vsebina zavitka je bila takoj tudi fotografirana.
Nekako v istem času so začeli tipkati teleprinterji v centrali Interpola v Parizu m podružnicah Interpola in Federalnega preiskovalnega biroja v Rimu
Inšpektor Bretogne iz pariške centrale Interpola je ugotovil sledeče:	»Sedaj vemo, kdo je šef ameriške orga-
nizacije, ni pa nam še znano, ali je Tony Giraldi zapleten tudi v afero ponarejanja dolarskih bankovcev. Vsekakor je sedaj še prezgodaj, da bi ga aretirali, ker še ne vemo, kdo je njegov evropski kompan jon...«
Na elegantnega in negovanega gospoda Reneja d’ Ara-gona za sedaj torej še nihče ne sumi. Ta še vedno mirno sedi v Parizu in nadaljuje svoje mračne opravke. Toda mreža se vse bolj in bolj zateguje tudi okrog njega...
Luela Fuler in njen »stric« sta prispela z avionom v Rim, kakor je bilo predvideno v načtru Tonyja Giraldija. Takoj sta nadaljevala pot v Neapelj in od tam v Amalfi. Tukaj sta najela sobe v hotelu »Bianco« v drugem nadstropju. V tem nadstropju je imel sobo tudi Angelo Vare-ni, ki ju je že pričakoval. Toda Vareni m slutil, da ima v tem nadstropju sobe tudi nekaj desetin detektivov Interpola In Federalnega preiskovalnega biroja ...

Že večkrat so peli in ijgrati
SENOVO
Seminar zrn. člane DS. — Pred kratkim so priredili seminar za člane delavskih svetov in upravnih odborov sindikalnih podružnic tudi na Senovem. Tečaj je bil lepo obiskan. Predavatelji so se potrudili, da poslušalcem podajo predvideno snov v kar najbolj razumljivi
SEVNICA
SRBCOLOV
AVTO-MOTO
DRUŠTVA. — Veselica z bogatim srečdovom, ki jo je priredilo Avto-moto društvo v Sevnici v nedeljo, 17. junija, je uspela. Zanimanje za srečolov je bilo posebno veliko. Srečke so bile razprodane že ob dveh popoldne, kajti vsak je hotel dobiti radio aparat. K uspehu prireditve je mnogo pripomogla dobra organizacija.
Finančni efekt je tail kar razveseljiv, ki bo društvu omogočil popravilo avtomobila in nakup potrebnega materiala. S tem bo društvo koristilo družbi, ki hoče tudi letos vzgojiti okrog 20 novih šoferjev. Društvo se zahvaljuje tudi po tej poti vsem podjetjem in obrtnikom za njihove prispevke
Omenimo še, da je radio
aparat dobil Leopold Jug iz Šmarja. Člani avto-moto društva mu želijo mnogo razvedrila ob njem.
UČENO VAJENSKE ŠOLE so priredili ob zaključku šolskega leta uspelo razstavo svojih izdelkov. Razstavili so jih v učilnici osnovne šole, ki so jo lepo uredili. Učenci čevljarske stroke so razstavili lično izdelane čevlje, mizarji razne stolčke, cvetlična stojala Itd. krojači so prikazali izdelavo oblek, kovinarji pa razno orodje. Tudi učenci prvih razredov so pokazali viden uspeh.
Letos je skončalo III. letnik vajenske šole lepo število mladincev in so izpit dobro opravili Želimo jim, da bi bili dobri pomočniki in kasneje odlični mojstri v svoji stroki.
obliki Takšni seminarji bodo potrebni tudi v bodoče, posebno pa so potrebni mlajšim članom, ki so bili letos prvič izvoljeni.
Izlet senovških gasilcev. — Gasilci s Senovega so marljivi v izvajanju svojih strokovnih nalog, goje pa tudi družabnost in napravijo tudi skupne izlete. V soboto in nedeljo, 16. in 17. junija, so priredili izlet z avtobusom v Koper. Letos nameravajo pripraviti še nekaj izletov, da bodo imeli poleg svojih nalog tudi primerno razvedrilo.
Tekmovanje Strelske družine. — Strelska družina na Senovem bo v počastitev Dneva borcev priredila v nedeljo, 1. mizice'	28 svoje člane tekmova-
nje v streljanju na strelišču v Dovškem Družina je marljiva tudi pri ureditvi svojega strelišča, kjer so člani napravili že precej udarniških ur. Postaviti nameravajo tudi streliščno barako in upajo tudi na pomoč ostalih, predvsem podjetij v senovški občini.
V letošnjem šolskem letu so bili pionirji v Skopicah zelo de la trni. Pridružili so se republiškemu pionirskemu odredne-mu tekmovanju v počastitev rojstnega dne maršala Tita in so bili nagrajeni od republiškega pionirskega sveta.
Svoje zadane naloge so vestno in vztrajno izpolnjevali. Vse težave, in teh ni bilo malo, so z veseljem in voljo premagovali.
25. maja so proslavili rojstni dan maršala Tita v njegovem rojstnem kraju — Kumrovcu.
Ob tej priložnosti so tamkajšnjim pionirjem priredili pisan kulturni spored. Dramski krožek jim je zaigral štiri enodejanke, nastopili pa so tudi mladi pevci.
Nekoliko kasneje pa so M pionirji iz Skopic gostovat * Kri ko vas. Tamkajšnjim Ljadrna so uprizorili več igric, mladi harmonikar jim je zaigral nekaj poskočnih veselih. pevski zbor pa jim je zapel več lepih narodnih in partizanskih pesmi.
ZAGORJE
PRIREDITEV ZAGORSKIH VAJENCEV. — Preteklo soboto so imeli učenci Vajenske šole iz Zagorja v Domu »Partizana« zaključno prireditev. Najprej se je občinstvu predstavila igralska družina Vajenske šole z enodejanko, recitatorki in harmonikar, nazadnje pa pevski zbor. Zagorski vajenci so se s svojo zaključno prireditvijo zelo postavili.
Nato je upravitelj šole tov. France Klun razdelil vajencem
III. letnika šole spričevala, ki
so vsi (15 po številu) z uspehom opravili razred in zaključni izpit, v daljšem govoru se je upravitelj šole zadržal pri problemih šole, prizadevanju oblasti za vzgojo vajenskega kadra in trud mojstrov in samih va-
jencev za čim boljši uspeh v šoli. Med ostalim je omenil, da se uspeh na šoli iz leta v leto boljša. Od lanskega na letošnje
leto se Je šolski uspeta dvig it* od 75 na 87 odst., kar kaže, d* so bili vajenci v učenju mariji*
Učencem šole je spregovoril še tov. Jože Turk kot predsednik šolskega sveta in zastopnic okrajne obrtne zbornice in jk° zaželel pri nadaljnjem delu š« več in lepših uspehov.
Po končani slovesnosti je sledila v veliki dvorani pogostite? vseh vajencev, združena z družabno prireditvijo.
»ŠTIRJE FANTJE V ZAGORJU. — V nedeljo zvečer so S°' stovali ▼ Zagorju s svojim 101' minutnim programom »Štiri® fantje« iz Ljubljane. Kot g°®j je sodelovala v programu tiri1 * III. * solistka Jelka C ve tež ar iz Ljub' ljane. Občinstvo sta zabaval® Marijan in Bine, najbolj pa >e poslušalce navdušil Marijan

V OBJEMI)
Z.ECENEG/M PEKCJl
ROMAN	IS	Priredil Vlado Pečar
Vsakdo, ki pri nas pošlje vsaj eno teh groznih kač v Butan tan, dobi brezplačno dve ampuli in brizgalko, da si v nesreči lahko sam pomaga.
Trajalo je precej časa, preden sva kačo dobila v precep. Občudoval sem svojega prijatelja, kako spretno jo je zgrabil za rep in v iztegnjeni roki prinesel v taborišče. Ker se kača kljub gibljivemu okostju ne more opreti na več kot eno tretjino telesa, in sicer tistega na repu, ni bilo nobene nevarnosti, da bi ga ugriznila. Ko sva jo ubila in preparirala — meso so zopet odnesli peoni — sva ugotovila, da je bila samička, stara morda eno leto. V njenem črevesu, podobnem jajcevodu, sva našla petero na pol razvitih, oplojenih jajčec.
Ob času našega dvodnevnega odmora smo naše tegobe 1« težave utopili v spanju. Loroo je spal kot zaklan, nobena reč na svetu ga ni mogla prebuditi.
Profesor Machado in Padilla Angelico sta popolnoma ozdravela. Razdelili smo med peone težko prtsluženo žganje, majhen obrok, da se niso mogli napiti. Sicer so godrnjali zaradi tega, naposled pa so bili vseeno veseli svoje čašice ruma.
Zdaj, ko smo smatrali najhujše za nami — kje je že bilo Zmajevo jezero! — smo v dolgih razgovorih obujali spomine na prehojeno pot in drug drugega pitali z bojazljivcem, čeprav to nt bilo teko hudo miži)«*1- Veliki lovec se je pri tem ironično smehljal. Trdil je, da je bilo močvirje le uvod v grozote, ki nas še čakajo, toda mi mu nismo verjeli.
Naše drio je počivalo. Morali smo zakrpati obleke, pregledati prtljago, obnoviti raztrgane vezi, zbiti deske zabojev, očistiti in namazati orožje in podobno. Kljub temu sem pod večer ujel krasnega metulja. Meril Je z razprtimi krili 28 cm, ko pa sem ga usmrtil, so bile zanj vse steklenice in škatle premajhne.
S težkim srcem sem izpraznil pločevinasti zaboj z mojo osebno kramo, trdno odločen, da raje pustim vse drugo vnemar, ohranim pa tega metulja. Njegovega imena nisem mogel določiti. Moj zoološki priročnik je ostal v močvirju...
Naš radiotelegrafist se j« tako zatopil v delo, da Je pozabil na vse okoli sebe. Iznenadil nas je s telegramom predsednika pripravljalnega odbora naše odprave. Zvedel je za srečno prečkanje Zmajevega jezera in nam poslal čestitke. Profesor Ortega, znan šaljivec, mu Je odgovoril sledeče:
»Prisrčna hvala lz globin Zelenega pekla. Izsledili smo izumrle velikane, zavrije In strahotne kače, da o deseteronožcih ne govorilno ...«
Smejali smo se, da nas je kar raznašalo. To bodo pogledali v Rio de Janeiru, ko prejmejo naš odgovor. Celo lovec Marlto se je delal, kakor bi razumel Ortegin dovtip.
Dnevi počitka so bili za nami. Caboclosi so podrli šotore in slabe volje zavili v pragozd. Predolgo spanje nas Je pomehkužilo Oj>oldne smo bili že vsi Izžeti od vročine in obilnega potu, le lovci so z nepopisnim veseljem oprtali svoje puške in se porazdelili vzdolž cele kolone. In«. Ariosto Je s kislim obrazom pospravil svoje primerke lesa, ki jih je izrezal lz različnih dreves, kadar so se mu zdela nenavadna aU posebej dragocena. Njegov del prtljage je bil najtežji.
Džungla se Je razredčila. Stoletna drevesa so bila na pol ožgana, skoraj gola. Nežni vršički pa so bili svetlo zeleni. Nekatera drevesa so bila povsem suha, druga usihajoča. Kazalo je, da je tod moral divjati ogenj.
»Požar v džungli je zelo redek,« nas je poučil veliki lovec. Cim dalje smo prodirali, tem manj sledu Je bilo o živih bitjih. Celo žuželke so pobegnile neznano kam. Spogledala sva se z dr. Vego in oba v Isti sapi izrekla bojazen: »Veliki prelec!« Ozrl sem se v tla, na debelo posute z drobnimi, rjavimi izmečki. Ta gozdni škodljivec je pošteno opravil svoje pogubo-nosno delo.
Skozi živo steno gosenic se ni kazalo prebijati Veliki prelec je strupen Dr VeRa nam le poknzal, kal nas utegne doleteti. Namočil Je v alkoholu izmečkov in si napravil
I HUERTO | LOPEZ
zasilen obliž na roki. Ko je trenutek pozneje odstranil ob veri' je bila koža na njegovi roki rdeča ln vsa posejana z drobnim mehurčki. Napravili smo velik ovinek ln pustili gomazečo, '*b' smato gmoto goseničjih teles, strjenih v kilometer dolg kn nek® metrov širok trak za seboj. Izkazalo se je, da smo se navz ovinku predolgo mudili v neposredni bližini gosenic s nlmi Izločki. Nekateri od nas so Imeli zvečer po vsem izpuščaje, ki ao neznosno srbeli. Profesor Machado je bil . vseh najbolj prizadet. Obraz Je imel škrlatnordeč in veke n* očmi so mu tako zatekle, da Je moral sneti očala.
Moja zbirka se Je pomnožila za dva myriapoda. Polkov«1* Loos je naročil, da me mora pri mojih sprehodih po bl j0 okolici spremljati lovec Marito. Bal se je, da bi zašeL Zd® se ml Je, da je to bilo všeč velikemu lovcu. Razgovarjal ^ o tem z Maritom, te pe je zamahnil z roko ln rekel:
»Ze mogoče, toda naj vas to ne skrbi. GUI Lorco je divj® rodila ga Je džungla.«	^
»Džungla?« sem vprašal presenečeno, zakaj vsak il0'V Latinske Amerike je poznal velikega lovca in se mu čudil-»Gill Lorco ni njegovo pravo ime,« mi Je pojasnil »Tako ga je krstil tisti lovec, ki ga Je posinovil. Našel g® , izpostavljenega v džungli. Indijanci ga še zdaj imenujejo Kua, sin džungle.«
Sčasoma se mi je Marito močno priljubil Bil je lep
čloV®*’
mlad, vitek ln nežnih zglobov, s tako modrlkastočrnlml 1®* » da je lzgledalo kakor bi nosil kapo. Priseči bi sl upal, d® ^ znal tudi sijajno brenkati na kitaro. Verjel sem lovcem, ltlj trdili, da je jjotomec španskih plemičev, ki so se nekoč, d® je tega, naselili pod obronki Siera htfadre...	f
Tudi naši najbolj preprosti ljudje Imajo nekaj te krV svojih žilah.
Nenadoma je Selvas spremenil svoj obraz. Balzovina, PVpl mangos ln oreščki so Izginili, namesto njih pa nas je gumijevec Sem pa tja smo naleteli na tapirje s pro8*5 mladički, daljne sorodnike afriškega i»i azijskega slona.