____ 388 ____ Naši dopisi. S Goriškega Krasa 21. nov. — Nismo storili li prav mi »klerikalci" med posestniki slovenskimi, da nismo hoteli voliti barona Tacco-ta v državni zbor? Zdaj vidite, kak mož je to! Imeli so ga nekateri in tudi »Narod" in „Soča" za federalista. Drugi so pa res- nico govorili, ko so trdili, da saj še ne vL, kaj je to „federalist"; kajti gosp. baron se sam baha, da že veliko let še časnikov ne bere. In tak mož hočete, da ba za politiko? Spakavati se hoče s politiko in z javnimi rečmi! To kaže on vsaj s tem, da se je vsedel med demokrate na skrajno levico. Pripovedujejo tudi, kakor sem nedavno slišal, da, kedar je šlo za volitev kandidatov v slovenskih kmečkih občinah , rekel je na nekem javnem kraji, da če ima on na izbiro norca, birokrata ali farja (to, je klerikalca), bode volil najrajši - norca!! Takega zastopnika ima tedaj na Dunaji naše veliko posestvo. Ead tedaj verjamem, da se ga laški volilci že sramujejo, kakor mi nekdo piše. — Mož, katerega je mikalo vedeti, kako in zakaj so si laški posestniki postavili za kandidata barona Tacco-ta, prizadeval si je izbarati vzrok, in ga je našel; Tace o je neki v cenilni komisiji take nasvete stavil, in neko tako sporočilo sestavil, da presega vse Umlauftove in Kronawetterjeve prenapetosti. Ta predrzna svoboda pri — aristokratu je bila nekterim liberalcem, ki bi davkov raji ne plačevali in lieber al le 8 za-se obdržali, tako všeč, da so ga začeli porivati med kandidate. S pomočjo slovenskih „liberalcev" in po zdržanji ^klerikalcev" je baron Tace o zmagal. Zdaj ve svet, kako pride kdo v državni zbor. Prosit! Iz Gorice 23. nov. — Vendar enkrat! 15 let menda je čakala nova ulica od ribjega trga proti železnični postaji imena. Veliko se je prejšnjih let govorilo, da skrajna stranka italijanska, ki je imela pri municipiju veslo v rokah, namerava ulici ime po Viktorju Ema-nuelu in Garibaldi-ju, kakor hitro pride Gorica pod Italijo. In 26. julija 1866. smo že vsi pričakovali prihoda Cialdini-evega. Al, lejte, kako se osoda maščuje nad nekterimi ljudmi! Post tot diserimina rerum se bo ulica imenovala — „Corso Francesco Giuseppe". Znabiti bi tudi s tem imenovanjem ne bilo šlo tako lahko, da ne bi bil h koncu 25 let cesarjevega vladanja tudi v Avstriji obveljal italijanski liberalizem. Vendar pa nočem našim mestnim očetom preiskovati obisti, ter jemljem njihov sklep zastran krasne ulice (kateri je ljudstvo že samo bilo dalo ime" „Via del Giardino"), za silno lojalnost, tem bolj, ker so določili za 2. dan decembra tudi še druge lepe svečanosti. — Naši lokalni listi so vsi šolski listi postali razen „Ecco"-ta; vsi ob-ravnujejo novi ,;pripravlj alni razred" za srednje šole in pikajo na desno in na levo, in to po pravici. V slovenski pripravljalnici (na gimnaziji) je kakih 40, v italijanski (na realki) pa čez 80 učencev. Kar sem jaz prerokoval v enem poslednjih listov „Novic", izpolnilo se je že: 4. razred na vadnici je celo prazen, laška 4ta razreda na vadnici in mestni šoli sta se neki tudi na pičlo število učencev skrčila. Gospod Wretschko! kje se bodo zdaj pripravniki za ljudsko učiteljstvo do dobrega vadili? In pa, v tem ko v druzih deželah vse polno 4-, 5-, 6razrednih ljudskih šol imajo, nimamo Slovenci na Goriškem ni ene 4razredne v celi deželi ne!! Sicer pravijo, da je gg. pedagoge, ki sede na ministerskem krmilu, v eni reči vendar že pamet srečala. Učni jezik v omenjenih pripravljalnih razredih bode dotiČni mater ni jezik; poprej se je mislilo, da se bode morala tudi cel6 v tem oziru „natura z vilami iztrebiti", ter da se bo podučevalo, kakor pri starem, ko so prve mesece še izpraševali „karkaj peršon božjih je"? — potem pa brž „Wer hat alles erschaffen"? — Dne 12. decembra t. 1. bo javna obravnava s porotniki v zadevi razžaljenja časti med , Isonzo"-om in „Ecco del Litorale"; „lsonzo"-vci pričakujejo mastnih reči. Iz Gorice. (Predarlska in Ložka železnica.) Kar piše „Glas" v svojem zadnjem listu, zanimivala bo tudi vaše bralce na Kranjskem. Čujte tedaj: Kakor smo izvedeli iz Dunaja, podali so Tržaški poslanci presvitlemu cesarju prošnjo z več tisuč podpisov, da bi se zidala nova železnica od južne neodvisna, in potem so šli tudi kot deputacija k ministru kupčijstva. Od ministra gosp. Banhans-a dobili so malo tolažljiv odgovor, da vlada ne bo predlagala državnemu zboru niti Predelske niti Loške železnice. Mirna 21. listop. (Letina in mnoge druge nadloge.) Tukajšnji pridelki so večidel pičli; žito prav smetno; krompirja veliko manj od lanskega leta, korenja malo, repe debele dosti; klaje za živino dosti; vina veliko več kakor lani, ceno moštu so tako visoko postavili 10, 11, tudi 12 gold. vedro), da zdaj se bode vino ceneje kupilo kakor je mošt bil. Živina je draga, da menda še nikoli ne tako. — Kolera je okoli Sentjer-nejske fare hudo razsajala in je marsikaterega spravila prerano pod zemljo, pri nas pa so koze hude bile, pomrlo je posebno veliko otrok, — Kamor pogledamo, vidimo da se svet politično čedalje bolj giblje; žalibog, da tukaj še popolnoma spimo. Ljudje malo ber6 in zato malo ved6, ni tedaj čuda, da jih vsak širokoustnež lahko za nos vodi. To se je očitno pokazalo pri volitvi gosp. Dežmana v državni zbor. To vam je strašno, kar Bta počenjala nemčurska župana Dolar, grajščak iz Kota in župan St. Rupertški, in pa Bo hm, grajščak iz Griča in župan Mirnski; kakor obnorela sta neprenehoma letala krog ljudi in koledovala za Dežmana. Oba spadata v vrsto brezverskih liberalcev. G. Bo hm je pri nas že 7 let župan, nobene nove volitve ni bilo še občinskega zastopa, 4 leta že nobenega občinskega računa in nobenega občinskega odbora; župan koman-dira kakor paša na Turškem; kar gospod župan sklenejo sami, to jim c. k. okrajni glavar potrdijo , ki ga prav radi imajo. Zupan je rekel našemu šolskemu uče-niku, naj bode tudi ogleda mrlidev, pa tudi mesarski ogleda, in — okrajni glavar je rekel ,,amea" in učenik je dobil dekret, da je mrliški in živinski ogleda! Za §. 34. občinske postave se še ne praša ne! — Naša vas je bila 4krat zažgana tekoče leto. To so sadovi naše prostosti! Deželni odbor je 25. oktobra ukazal, da se ima nova volitev razpisati za občinski odbor; al še zdaj ni sluha ne duha o njej. Prosimo, povejte nam, kje se imamo pritožiti. *) Iz Ljubljane. — Danes se začn6 deželni zbori povsod, razen Dalmacije, ki se prične še le 6. decembra. Pred Božičem bode jih menda zopet konec, da se po novem letu začne zopet državni zbor Dunajski. — Naš zbor dobi 4 nove poslance: dva narodna poslanca: gosp. Lavrenčiča in g. Pakiža, — Kočevarja Brauneta in pa?? — Bog vedi, koga si bode zdaj vsa zme- ( šana Idrija 26. dne t. m. volila. ^" — (Iz seje deželnega odbora 21. nov.) Posvetovala se je postava o napravi ponavljavnih ljudskih šol na Kranjskem, in oklenilo, da se načrt te postave predloži deželnemu zboru. — O zadevi naprave kmetijske šole na Dolenjskem se je oklenilo, da se poroča deželnemu zboru, kaj se je zgodilo v tej reči in katera posestva so za naprave omenjene šole na ponudbo, ter da bi se poleg tega osnovali dve deželni štipendiji za mladenče, ki bi šli na kmetijsko šolo v Kri-ževce, v Ogerski Altenburg ali v Hohenheim, da bi se izobrazili v vednostih kmetijstva in potem prišli kot učitelji na kmetijsko šolo na Dolenjskem. — (Naznanilo.) V oslavljenje petindvajsetletnice vladanja njegovega c. kr. apostolskega Veličanstva našega najmilostivejega vladarja 2. decembra t. 1. bodete vsled sklepa dežel, odbora dve svečanostni predstavi v tukajšnjem deželnem gledališči: prva pred- V^_*) Pri deželnem odboru. Vred. -----389 ----- večer svečanostnega dneva s slovensko igro, draga svečanostnega dne večer z nemško igro, obe predstavi z primerno in slavnega dneva vredno olepšavo in osve-čavo. — Deželni odbor odbor to naznanja z vabilom k obili in praznični vdeležbi. Deželni glavar Kranjski. V Ljubljani 23. novembra 1873. — (Iz Novega mesta) nam je došel tiskan program brezimnega odbora o tridnevnih slovesnostih, ki jih Novomeščani nameravajo napraviti za 251etnica vladarja presvitlega našega cesarja Prane Jožefa. 6. dn& decembra bode mesto razsvetljeno; 7. decembra velika maša v kapitelski cerkvi; ovenČanje cesarjeve podobe v kazini; slovesni pesmi poje pevsko društvo iz Kočevja, zvečer veliki ples v kazini; 8. decembra delitev malih darov med uboge v magistratni dvorani, zvečer slovesni obed v kazinski dvorani. — Marsikaj, to pa posebno bi radi vedeli, ali Novomesto nima domačih pevcev, da si najema Kočevske? — Gosp. deželni glavar vitez dr. Kaltenegger in gosp& njegova sta na Čast godu presvetle cesarice ia 25. obletnice vladanja presvitlega cesarja tukajšnji bolnišnici revnih otrok darovala 150 gold. — (Sirarstvo Bohinjsko) veselo napreduje. Kolikor sira je družba Bohinjska dosihmal naredila — in te dni jej je gosp. Lasnik za sir, ki ga je od nje kupil, zopet poslal 473 gold. — vsega je brž prodala. Gosp. Petra Lasniku, štacunarju v Ljubljani in odborniku družbo kmetijske, gre hvala zato, da je pripravljen, ves sir po pošteni ceni Bohinjcem pokupiti, da jim tako ni treba še le kupca po svetu iskati. Koliko je taka nagla ba-rantija vredna vzla3ti pri novih podvzetjih , da ljudje svoj pridelek kmalu spečajo, to v6 vsak, kdor ni novinec v kupčijskih reččh. Iz gotovega vira pa tudi vemo, da Bohinjci dozdaj svojega masla še cel6 nič niso prodali, sir pa je že ves prodan. Po takih skušnjah bodo pač raji opustili maslarijo in vse mleko obrnili na sirarstvo. Mi pa jemo dober domač sir, namesti da se nam vvažva tuje blag6, za katero denar iz dežele gre. — (Železnica iz Trbiža v Beljak) se je včeraj odprla, S tem se pa premeni to, da zdaj poštni vlak Gorenske železnice dohaja v Ljubljano 40 minut če a poldne, mešani pa 30 minut čez 9. uro zvečer, — is Ljubljane pa gr6 poštni vlak 15 minut čez 2. uro popoldne, mešani pa zjutraj 20 minut čez 5. uro. — (12. list »Slovenca") je bil unidan v prepoved djan. C. kr. deželna sodnija v „Laib. Zeitg.4' razglaša, da spis o šolskih naših razmerah je hudodelstvo po §. 65.; zato je prepovedala razširjanj e onega lista in zapovedala vničenje njegovo. — (Da sta iz norišnice) poslednje tedne všla dva norca (enega so pri koliseju koj vjeli), napravilo je veliko hrupa po Ljubljanskih časnikih, a to prav nepotrebnega, zato, ker za tem hrupom ne tiči skrb za begune, ampak vse kaj druzega; „Latbaeherica" to odkritosrčno povž, rekši: „in Bezug auf Aufsicht vonSeiteder Ordensschwestern durfte im Staate Danemark einigeg faul sein?" Da nihče ne more zagovarjati premalo marnega nadzorstva nad norci, to je gotovo; al časnikarskim strastim nasproti je vprašanje upravičeno : ali se tudi vkljub dobri pazljivosti ne naključi lahko , da na vrtu kak prosto sprehajoči se norec uide, če se še cel6 to primeri, da vječah zaprti in z dvojno stražo vojaško varovani hudodelci uidejo, kakor se je to že nektefekrat zgodilo na Ljubljanskem gradu in v Ljubljanski kosami? O tacih primerljejih se pa ne črhne nič ali se le memogrede omeni — bres dostavka, da je kaj „faul im Staate Danemark"! — (Slovensko gledišče.) Nestroy-eva burka „Einen Jux will er sich machen" je že sama po sebi zastarela; Železnikarjev prevod „Danes bomo tiči", ki se je Y nedeljo igral, nam pa je kazal, kakošen ne sme biti jezik v slovenskih prestavah. Prav s tako „primojdu-ševsko" govorico se pačijo nemškutarji po gostilnicah in nekatere germanske Ljubljanske „frave", kedar hočejo pokazati, da je slovenski jezik grd. Nadjamo se, da kaj tacega »klasičnega" ne slišimo več, ker plosk galerije nam ne sme biti merodajen. Igralci in igralke 80 storili, kar je bilo mogoče storiti s tako burko. — (Sokolov veter) preteklo soboto v čitalnični go-stilnici bil je dobro obiskan in po zanimivo sestavljenem programu prav kratkočasen. Gospod Nolli-jevo „be-rilo" je bilo jako šaljivo, tudi gospodje pevci pod vodstvom gospod kapelnika Schantelna so se vrlo držali. Jed in pijača, pa tudi postrežba bila je dobra, za kar gr6 hvala gosp. Khamu. Godba je bila izvrstna kakor vselej. ^ — (Deveta slovenska predstava) v deželnem gledališči bo v pondeljek I. decembra in sicer slovesna predstava na čast 251etnemu vladanji Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Igrala se bode čarobna igra ,,Zapravljivec", pri kateri bode sodeloval tudi čitalničin pevski zbor. — (Odgovor na »Poslano" v 16. listu »Slovenca".) Na naš opomin v „Novicah" 19. t. m. je prišlo 21. dne t. m. v Pešto za Slovaško gimnazijo od gosp. general-direktorja pl. Treuensteina 13 gold. 12 kr. Ce bi pa mi ne bili g. pl. Treuensteina, ki je že osem mesecev pestil ta denar, v „Novicah" in v »Slovencu" podregali, kdo vč, kdaj bi bil prišel denar tje, kamor mu je bil namen. Veseli nas pa, da je naš opomin tako dober vspeh imel. Več tistih, ki so kaj dali. ----- 390 -----