Štev. 28. V Ljubljani, dne 1. julija 1915. Leto XXVIII. ------------_____---——i——-----—j Izhaja vsak ("-otrtok. Cona mu jo 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, k a A mori ko in drugo tujo državo 0 K.) — Posamezno številko so prodajajo —--po 10 vinarjov.--- prilogama: ,Haš kmečki dom" in Jasa gospodinja". Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „I)oraoljubau. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljuba*, — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- Žitna trgovina brez prekupcev. Želje, ki smo jih zadnjič povedali glede na bodočo žetev, so se deloma že izpolnile. V veljavi je cesarska naredba, ki se v nji določa, kaj bodi z bodočo žetvijo. Poglavitna reč jc ta, da je vsaka zasebna trgovina z žitom popolnoma prepovedana. Z žitom, tudi 7. ajdo, — samo proso je še prosto —, bo kupčevala samo vojna žitna družba, ki je od vlade ustanovljena s sedežem na Dunaju. V vsaki dežel i se ustanovi njena podružnica, ki bo imela svoje zaupnike, komisionarje. Slo bo tako-le: Kakor za lansko žilo, se bo tudi za letošnje poizvedelo, koli'ko je blaga. Tega ne bo smel kmet nikomur od-prodati; moral ga bo pa dati komisionarju žitne družbe po določenih cenah. Kakor se vidi, bodo cene nekoliko nižje od letoš-D|in, toda še vedno visoke. Kmet po smel zase obdržali, kar po-™nijc za svojo družino in za delavce ter ^ setev; zadnje žito mu ostane za krmo, uPati je tudi, da se ječmen splošno prepusti krmi, ker se je izkazal za kruh zelo ™o sposoben. Koliko bodo pustili živeža 28 osebo, še ni določeno, 'ker mora biti Pr,e' znano, koliko žita sc bo sploh pride-al° v naši državni polovici, in koliko ga 7,° dobili z Ogrskega. Po nekaterih de-|et " tožlio za sušo, vendar se upa, da bo 'na taka, da bi naša državna polovica L.,[a,nem slučaju mogla izhajati tudi brez Kakega žita, Zatrdno pa pričakujemo, da 0 za kmečko ljudstvo določena znatno ^ mera za kruh, nego doslej, in da bo danie ** VSC sp'ošn° Piecej boljša od se- Vojna d°S l°re' P'"ekuPcev za žito ne bo. žili 1 ,.r.uzl)a bo pač morala toliko zaslu-od žit'° f '°.stane nieno deI°: dobičkov nc trgovine pa naj bi nihče ne mo- gel kopičiti v svoj žep. Taka je zdaj beseda, lepa in prijazna, toda vendar le samo beseda. Vse gre na to, kako se bo izpeljala. Če se prepuste podružnice in komi-sionarstvo ljudem, ki bodo gledali samo nase, ne bo reda ne v cenah, ne z blagom. Najstrožje se bo moralo paziti, da se po stranskih potih ne vgnezdi zakotna trgovina, ki bi drla kmete in ljudstvo. Največja škoda ostane, da nimamo nobenega vpliva na Ogrsko. Če bo tam državna oblast premalo pazila, ne bo mogoče držati reda tudi pri nas. Kaj pomagajo določene cene za blago, če se bo pa za vreče, ali za provizijo zahtevalo ogromnih vsot. Trgovina brez pre'kupcev pod strogim državnim nadzorstvom mora veljati za nas in za Ogre. Če se bo to načelo predrlo le v eni reči, bo vse predrto. Z žitom se mora enakomerno preskrbeti vsa država; cene pa morajo bili take, da jih ljudstvo more zmagovati. Za udove padlih vojakov in žene tistih, kateri so postali v vojni službi popolnoma ali deloma nesposobni za delo, je bilo doslej slabo preskrbljeno. Vsi, ki so za to poklicani, so se trudili, da popravijo in izpopolnijo določila o tej reči. Udova po padlem vojaku, ki ji jc okr, komisija priznala podporo za moblizirart-ce, dobiva po sedanjem zakonu še šest mesecev potem, ko je mož umrl, podporo zase in za otroke. Ko mine šest mesecev po moževi smrti, naj bi se podpora ustavila. Vsak vidi na prvi pogled, da to ne gre. Šest mesecev je določil zakon podpore po moževi smrti samo zato, ker je hotel udovi dovoliti nekaj več prednosti, nego ženi, katere mož se zdrav vrne z vojske, Nihče ni mislil na tako dolgotrajno vojsko. Saj se spominjamo vsi, kako je bilo, ko se je začela sedanja vojska, Vse-sploh se je govorilo, da taka reč ne more trajati več, nego nekaj mesecev. Zdaj smo že v dvanajstem in še nikjer se ne vidi, kje bo konec. Udov, ki jim je že šest mesecev preteklo, od'kar jim je padel mož, imamo veliko število. Ali ni krivično, če je taka revica zdaj na slabšem, nego žena, ki ima moža še živega? Na boljšem so tudi tiste, katerih možje so sicsr padli, pa še ni prišlo uradno poročilo o njihovi smrti v domovino, ker dobivajo še vedno pripadajočo jim podporo. Zdaj se je ta reč vendar izpremenila. Do konca vojske bodo udovc prejemale podporo še vedno naprej. To bo gotovo dalo nekaj tolažbe ubogim materam in njihovim sirotam. Za invalide je dosedanja uredba zelo pomanjkljiva Dokler je bil mož na vojski, jc žena z otroki prejemala podporo. Ko ga je pa zadela nesreča, da je izgubil roko, nogo, oči, ali da je sicer v vojaški službi postal za delo nesposoben, — nekaterim se je zmešalo, drugi so zboleli na živčevju itd. — so ga poslali domov. Tam je morala žena odslej skrbeti še zanj, podpore pa ni več dobivala, marveč po mnogih sitnih' prošnjah in potih jc prišlo za invalida samo nekaj malega preskrbnine, s katero ni mogoče preživeti niti enega otroka, nikar cele družine. Tudi to se je zdaj preuredilo. Podpora sc bo tudi takim družinam plačevala še vedno naprej. Poleg tega se bodo pa preskrbnine za invalide in udove in prispevki za sirote znatno zvišali. Če je kaka reč pravična in potrebna, je ta. V vojnem času bodo nekateri zaslužili milijone z dobavami za vojaštvo. Ali naj država mirno gleda, da bi gladu mrle družine, ki so izgubile svojega rednika? Komisije pri okrajnih glavarstvih imajo vse to v rokah. Žene invalidov in udovc po padlih vojakih naj se, če se jim je podpora ustavila, po županstvih obrnejo nanje. li Zakaj duhovniki niso Neka'pri kolnejo, češ, vse mora v vojsko, duhovni pa doma sede. No. kdor koloe, že s tem kaže, da ni posebno prida. Zadnjič sem pa poslušal resen razgovor o tej stvari. Mohorjev Janez, ki mora tudi v vojake, je doma omenil, kar je slišal v trgu: Pa bi še duhovni šli na vojsko!« Janez, tega pa ne govori!« se je oglasila mati. »Cesar že ve, zakaj duhovnov ne kliče. Se pa tudi ne spodobi, da bi duhovni, ki oznanjujejo Jezusov evangelij, ljudi morili.« Prav praviš. Mara«, se je oglasil stari Mohor. Jaz -era bil na Laškem in vem. kaj je vojska, vem, kaj hudega mor. vojak prebili in prestati, a nikoli mi ni prišlo na misel, da bi želel to hudo še drugim, recimo starejšim gospodari. m. kam še duhovnom. Postava je postava. Če postava pravi, da so duhovni prosti, pa so prosti. A postave se tudi izpromene, oče, c je pripomnil sin. V vaših časih ni bilo treba do petdesetega leta v vojsko, sedaj pa morajo tudi taki. Tis*o je že res, tisto, da so postave tudi izprerninjajo. A dokler je postava taka, da je ta aH oni prost, se no bom nad njim hudovaL No. to je res. sedaj morajo v v.,.j«ko tudi že poštami možje. Hudo je to, a kdo je kdaj mislil, da bo prišlo tako hudo na svet? Zato pa še vendar i: ■ bomo želeli, da bi še več naših moralo od doma. In ali niso tudi duhovni naši ? Če dam tebe cesarju, ali bom želel, da mora v vojsko tudi naš gospod, ki tudi sin kmečkih staršev in ima že dva Iva v Galiciji? Ko bi imeli tudi mi gospoda, ali bi želeli, da gresta ti in on? Pa kaj bi o tem govo-ril! To bi <•• lahko zdelo nekam sebično. Poglejmo stvar od druge strani! Ali si moremo želeti, da bi prav vsi morali na vojsko? Kaj bo pa doma? Če bi šli deželni glavar in vsi odborniki, deželni predsednik in vsi uradniki, kdo bo pa doma skrbel za red in da bo vse prav šlo? Še vseh davkarjev si ne morem misliti na vojski, kakor jih doma nerad gledam — Bog mi greh odpusti! Kdo bo pa skrbel za to, da bo dobil cesar denarja, ki ga potrebuje za tako arma io? Vidimo pa doma še mnogo drugih: železničarje in rudarje in razne delavce itd. Teh pa zabavljači ne vidijo. Le vse, kar je prav! Kako smo hvaležni, da so narn pustili župana! In res 1 i bilo hudo brez njega, ko neprestano hodijo ukazi, zdaj to, zdaj ono, da ze župan sam komaj ve. kod in kam. Kako bi bili zadnjič oškodovani, če bi se ne bil potegnil, da imamo še za dom komaj dosti žita in živine! No, zdaj smo pa že skupaj. Kdo pa je tisti, ki nam je storil poleg župana največ dobrega in je se županu bil povsod na roko7 \li ne naš gospod župnik? Z županom sta se posvetovala, delala prošnje, hodila nad glavarja. Bog jima povrni, kar *ta storila za nas v teh težkih dneh! Zdaj t bi pa moral govoriti še o tem o c .n< i ; je nam preprostim ljudem težko govoriti. Čutimo vsi, a povedati ne moremo. Kam >mo hodili v teh dneh po tolažbo. ko ni bilo na >v ■tu za tega m onega nobene tolažbe? Pri Bogu stno jo iskali in pri Bogu jo bomo iskali. A kdo nas je vodil, kdo nam j«- posredoval božjo tolažbo, kdo nam je dona-ul božjo moč? Kdo nam je govoril v s povedale! besede božje tolažbe? Duhovnik! Kdo je daroval naše trpljenje z Jezusovim trpljenjem Bogu in nam od Boga dobival usmiljenja in tolažbe in upanja? Duhovnik. Kdo nam jo delil kruh močnih v presvetem Rešujem Telesu? Duhovnik. Kdo v našem imenu kot naš zastopnik moli k Bogu za zmago in mir? Duhovnik. Zdaj pa napravite postavo, da morajo tudi duhovni na vojsko, za koga bi bil to najstrašnejši udarec? Za- nas in za vso vojsko in za vso državo! Le imejmo pred očmi, da brez Boga ni nič in Bog jc duhovne postavil za naše srednike! In mi naj bi si želeli, da nam vzamejo še duhovno! Imeli bi v vojski par mečev več, a zavrnili bi sami božjo moč, ki edina nam more dati zmago in srečen miri O tem še govorim no, kar je tudi dobro povedala Mara. da se oznanjovaloem evangelija ne spodobi prelivanje krvi. Kvangelij jo evangelij ljubezni in miru in četudi je naša vojska pravična, vendar si kristjan no more misliti duhovnika, ki vsak dan daruje na oltarju v nekrvavi daritvi 1 krotko jagnje božje, da bi v krvavi voj-! ski prelival človeško kri! C.e bi našo ' ljuds tvo imelo kaj besedo, ko so bodo i po vojski dolali zakoni, vam le to rečem. da bo duhovnik prost vojaščino tudi zanaprej. pa če bi morali mi starci sami namesto njih v vojsko! Tako vam pravim jaz, stari Mohor, in mislim. da je takih M ihorjev pri nas šo dosti, mislim, da smo taki vsi, kar nas je pod staro zastavo: Vse za vero. dom, cesarja! Bog te živi. stari Mohor, in tebe, naše dobro ljudstvo, .-• in rekel, ko -eni slučajno slišal ta pogovor, ne da bi me bil Mohor opazil. Jaz sem namreč sam duhoven, a ne mislite, da sem bil Mohorja vesel, ker so jo zame potegnil. Jaz som star in bolan in no bom šol na vojsko, naj bo postava taka ali taka. A vesel sem bil. da jo stari Mohor vso stvar tako lepo pojasnil. Jaz bi šo -a-mo to lo dostavil, na kar je stari Mohor v svoji vnemi pozabil: Cerkev nima nič zoper to, da država pokliče duhovnike v vojsko, seveda kar jih jo mogočo pogrešiti doma, da so dušno pastirstvo ne zanemari in ljudje no umirajo brez zakramentov, samo tla se jim da duhovno opravilo, ki jim pri-stoji. Saj jc znano, da jo naših duhovnikov loOO že na bojiščih. Mi bi -i Jih želeli še več. in šo več tudi po bolnišnicah in vojašnicah doma. Duhovniki sami to žole in niso krivi če vojna uprava teh želj ne vpoštova To bi namreč ne bilo le za vojake dobro, ki bi so tako ložjo ohranili nepokvarjeno dobre kristjane, ampak tudi za državo lo -amo. Bavno skušnja te strašno vojsko je pokazala, da so najboljši kri-tjan[ splošno tudi najboljši vojaki. Meč v p dve duhovnikom sta pa potisnili ,|0. sedaj samo še Francoska in Italija", Storili sta to na videz po tistem na{«. ju: enaka pravica in enako dolžnosti za vse! a v resnici lo iz sovraštva Boga in do Cerkve. Francoski frama--oni .- i hoteli tudi na ta način zadati krščanstvu smrten udarec: pognati duhovnike v vojsko, doma pa j.repu--liti ljudstvo brezbožnim hui.-kačpm. Ti duhovniki gredo v vojsko kot drugi vojščaki in se bojujejo ne slal -e od njih, a kako jih mora srce boleti, ko j mi.-lijo na zapuščeno ljudstvo doma, na : siroto brez tolažnika, na grešnik.' brez | duhovnega zdravnika, na cerk\ bj-oz molitev in daritev, na umirajoče brez z a k a in o n to v! Bog nas varuj frunco-. skih razmer! Papeževa nevtralnost Papež v Hitim jo duhovni oče in poglavar vseh vernikov, jo pastir in učitelj Vseh narodov, naj so že ti v pri« jatoljstvu m. ! seboj, ali pa so vojskujejo. Ze to stališče njegovo toi a, da mora varovati v vojski, ki jo i rovzro-čijo svetni interesi, docela nepristransko stališče, ker bi drugače n> mogel v polni meri izvrševati svojega višje-pastirskega zvanja. Dokler jo itn. I j>a-po ž cerkveno državo, torej svojo deželo s popolno samostojno svetno oblastjo, ni bilo težko ohraniti do vseh vojskujočih se držav enakega prijatelj- va ter pospeševati z vsemi silami mirovna pogajanja. Odkar so je pa Italija polastil i cerkvene države, jo pa papeževa dos ojan-stvena služba, kot vrhovnega pogla# varja vesoljno Cerkve, zelo otožk .'in. v vojskinih Časih, kakršni so danes, pa skoraj nemogoča. Mlado italijansko kraljestvo je s siloodu-galo papežu svetno gosp<"!stvo, cerkveno državo, in sicer 1. 1*70. Kakor dane-, so takratni voditelji italijanske roparsko vojske poudarjali in se izgovarjali, tla gre za zjedinjenje v- h Italijanov . s svetohlinskim zavijanjem so izjavljali, da za izvrševanje svoje duhovske oblasti papež no potrebuje nikake svetno oblasti in da mu italijanska vlada zagotavlja popolno svobodo in prostost v oskrbovanju svetovne Cerkve. Vse te navidezne pravice je italijanska vlada sestavila ter jih ohra« nila v takozvani garancijski postavi 13. maja 1. 1871. Italija je zagotovila papežu suve-reniteto, t. j. popolno samostojnost, svetost in nedotakljivost njegovo osebe; zraven toga pa prostost volitve novega Pap.ža in pravico sklicevati vesolj"6 cerkveno zbore. Vrhu tega so je Italija -5p zavezala, da bo papežu plačevala letno 3,225.000 frankov. Tudi mu je P": stila Vatikan, Lateran in grad Čast« Gandolfo ter jc izjavila, da teh l«sC' ,,v ne zadeva nobena italijanska po- stolica jc stanovitno vztrajala j svojih zahtevah ter poudarjala svo-' pni vire do cerkvene države, ki se ji l- ' sc ji nc more od|)ovedati. Radi L, iudi ni priznala garancijske po-j"'v,. ter ni nikdar terjala, ne sprejela Morene letno rente. Do naj bi bilo omenjeno poroštvo nekako slepilo za katoličane ter mijka za papeštvo, sc vidi uprav sedaj, ui jc tialija stopila v vrsto vojskujočih L mori. Naenkrat so postale razmere ta-,, da papežu ni mogoče več svobodno ];!dati in občevati s katoličani onih i'žjiv, ki se z Italijo vojskujejo. Avstrijci in nemški poslanik pri Vatikanu 'i a morala llim zapustiti, ker jima Ita-jja ni dala zagotovila, !' sedanje sovražnike Italije. Ker pa apež tega ne more in ne bo nikdar opustil, se utegne zgoditi, da bo mo-jal ti peli razna liasilstva. To je vzrok, a so papežu že nasvetovali, naj bi sc izselil v kako drugo državo. Seveda bi ilo to težko izvršiti, kajti že zdaj ho-cjo najeti framasonski kričači raz-piti sv. očeta kot sovražnika domo-iue; italijanska vlada je pa podvojila iir/.ornost na naslednika na Petrovem lolu tako, da je sedaj papež — skoraj ii rekli v vojnem ujetništvu Italije. Ves katoliški svet se zgraža nad erolomnostjo bivšega našega zavez-iika, ki sedaj na tako nedopusten na-in pritiska na poglavarja vseh katoli-anov. Toda tudi za italijanske zati-nlcc bo prišla ura plačila, kajti star regovor pravi: »K (i o r s c p a p c ž a > silo dotakne, bo u m r 1.« Mlada talija, ki se je z ropom zredila, ne bo :iH'la dolgega obstanka. Pr Položaj na Grškem. Pri novih volit-ali jc dobil večino Venizelos s svojimi 'fisiaši, ki imajo 186 poslancev na svoji tram. Vseh skupaj je 316. — V Italiji vla-a radost, ker menijo, da je sedaj ljudstvo diočilo med vojno in mirom. Toda Veni-elos je bil prijatelj čveterozveze. Sedaj so a razmere pač nekoliko drugačne, kot so fc takrat, ko je ta mož hotel poslati 50 ■soč grških vojakov v dardanelsko bitko a pomoč Angležem. Rusi so poraženi, alijani pa stegajo svoje tatinske prste na alkanski polotok, kar Grkom seveda ni jovšeč. Ruski minister notranjih zadev Markov je odstopil. Ta mož je bil eden iz-jed tistih, ki so zahtevali, da se mora voj-«a nadaljevati do skrajnosti. Ali se je iz- vršil v tem oziru kak preobrat? .,, Nekateri trde, da gre za velika poneverjenja, ki so jih krivi višji ruski uradniki, ko so dobavljali potrebščine za vojsko. Z odstopom ministra bi baje radi te škandale zakrili in potlačili. Lvov lani, Lvov letos. Kdo je povzročil, da so naši dne 2, septembra 1914 zapustili Lvov? Naše čete so imele lani nalogo, da pritegnejo nase kolikormoč veliko rusko silo, da se zabrani vpad v Nemčijo in da bi lahko nemške armade neovirano prodirale v belgijsko in francosko ozemlje. Temu namenu je služil tudi sunek armad Dankla in Auffenbsrga proti severu in severovzhodu, ki je priboril zmage pri Krasniku in Komarowti. Med tem so pa vdrle velikanske ruske sile čez Brody, Tarnopol in Zbrucz v vzhodno Galicijo. Sovražnik je pretil, da pride za hrbet Auffenbergovi armadi. Posledica je bila, da se naši ob Lvovu niso mogli držati. Zadovoljivo znamenje. Listi pišejo, da Romunija pošilja rezerviste v večjem obsegu na dopust. Italija svari. V listu »Tribuna« objavlja italijansko zunanje ministrstvo nujno svarilo Srbiji, Grški in Črnigori, naj ne polagajo rok na Albanijo, ki je jadranska dežela, kjer nimajo ničesar iskali, če sc ne sporazumejo in če jim tega ne dovoli Italija. Brez pomena bi bilo, če Srbi, Grki in Črnogorci ustvarijo danes važno dovršeno dejanje, ki jc lahko bodoča mirovna konferenca, to je sporazum štirih, prevrne. Svetovna vojska. 22. junij — zgodovinski dan: Lvov naš. — Rusi beže iz Galicije. — Umikanje ltusov na Rusko-Polj-skem. Mesti Ostro\viec in Sando-mierz v naši oblasti. — Hudi boji ob Dnjestru, severno od Stanislava. — Italijani napadali mostišče ob Gorici in višino pri Komnu. — V primeri z razsipnim streljanjem skoraj nič uspeha. — Naši' še vedno v defenzivi proti Italijanom. Sedanja svetovna borba ni le največja, kar jih jc bilo, ampak tudi najznamenitejša vsled tega, ker so se in se še preizkušujejo vse moderne znanstvene iznajdbe in naprave, ker sc bojevanje vrši ne le na suhem in na morju, ampak tudi pod morjem, v ozračju in na najvišjih ledeniki h. Ob tirolski meji, kjer stražijo nebotični vršaci naše ozemlje, se gode čudovite in skoraj neverjetne reči. Vsi nadčloveški napori, ki jih je zahtevalo prodiranje in bojevanje naših čet po salicijskih močvirjih, se komaj dajo primerjati s tem, kar so naši planinski vojaki dosegli in izvršili na 3000 m visokem hribu zahodne Tirolske. Obmejna stražna služba ni kaj prijetna in zahteva zlasti v višinah krepkega dela in moči. V snežnikih, kjer snega in večnega ledu ne stope solnčni žarki, ampak napravijo bivanje ondi le še bolj nevarno, odmevajo zdaj glasovi naših vojakov, se čujo jek naših strelov, drobe celo strojne puške in gorski topovi svoje mrtvaške popevke. Zelo ogrožena in napadana točka zahodnega tirolskega gorovja je z ledom ovit prehod Tonale, ki leži nekako v sredini O r 11 e r - s k i h višin in A d a m e 11 - s k e g a gorovja. Monte Adamcllo (3554 m) jc deloma na avstrijskem, deloma na italijanskem ozemlju. Tam mimo se vije 2970 m visok prelaz, ki je komaj dostopen; imenuje sc Passo Lagoscuro. Tu je bil dne 9. junija naravnost krvav boj. Nek ba-talijon italijanskih alpincev (nad 1000 mož) je prišel v zgodnjih jutranjih urah tja gori, da bi se polastil prelaza. Naši so jim dopustili, da so nemoteno priplezali do ledenika Presanella. Nato so spustili nanje točo ognja iz skalovja. Alpinci so sc umaknili v zavetju megle v polnem neredu. Alpinci so vzeli s seboj okrog 100 ranjencev, kakih 30 jih je ostalo na višini. Naše male straže so imele tri težke in pet lahko ranjenih vojakov; zaplenile so 80 pušk, 8500 pa-tron in drugih priprav. Kdor pozna razdrapani ledenik Presanella, ve, kaj trpe naši brambovci v ledu in snegu. Glavnesileso vrgli Italijani na Primorsko, kjer neprestano napadajo. Naši imajo dobro krite postojanke ter se zaenkrat drže le v defenzivi. Tržič, Zagrad, mostišče pri Gorici, Plave, in ozemlje ob in na Krnu so glavne točke italijanskih napadalnih poizkusov. Zadnji čas pa so se lotili tudi utr* jene planote proti Komnu. Italijansko bojišče. Mesec dni je že, odkar po Salandrovih »uradnih« poročilih »zmagujejo« Italijani na Primorskem. Toda te zmage so take, da je poveljnik tistega našega obrambnega oddelka, ki se bojuje ob Plaveh, dobil pohvalno pismo od vojnega maršala nadvojvode Friderika, ki se glasi: »Armada jc ponosna na hrabre čete pri Plaveh. Le tako naprej!« Tudi drugod ob Soči in v gorovju so bili vsi napadi Italijanov tako odbiti, da niti mrličev niso mogli pokopati. Pri Plaveh je po nekem izjalovljenem napadu obležalo na dober kilometer dolgem bojišču do dOUU, mrtvih Italijanov, ki so ostali nepoko- pani. , _ v. x Zadnje dni je tuintam ob Soci močno delovala naša artiljerija. Tudi Italijani so razsipali brez potrebe velike zaloge municije iz svojih številnih topov, Oddali so, po izjavi nekega častnika, tekom par dni čez 2000 strelov iz topov Uspeh pa je bil malenkosten: pet mrtvih, pet ranjenih vojakov in nekaj mrtvih konj. . ,___„ Te dni so vzeli Italijani posebno na piko mostišče ob Gorici m pa k o m e n s k o p 1 a n o t o, ki se razteza med dolnjo Sočo ter črto Divača-Trst. Planota .se dviga od 150 m do 300 m o1 nad furlansko nižavo. Preteklo soboto s o b i 1 i n a p a d i nabori o o z o p o t o d b i t i. Bojevanje na Krnu je sila težko za naše vojake, ker je preskrbo-vanje s hrano in z numicijo zelo naporno. Vsak kos kruha je treba spraviti na goro po takih potili, ki Je turistu delajo preglavice. Ranjence je treba prenašati po skalnatih grebenih, ki so vse prej kot varni. Italijane jo pa d e e I- v o v a h u d o p o p a r i 1. Mislili so, da smo že pri koncu in da bo treba samo po-nižnoea sunka, pa se bomo zgrudili na kolena pred njimi. Zdaj pa se liu-d ii jejo. ko .-o bili prevarani, zraven pa roline radi Romunije, češ. da je še bolj verolomna kot so sami. Upamo, da bo njih razočaranje še večje, ko bodo naše čete 7. a god le z velikimi »pumbardoni Takrat se bo še-le pričela prava ženit-nina. Bog daj. da bi kmalu naše čete z razvitimi zastavami korakale po italijanskih tleh in osvobodile grobove naših dedov, ki leže pri Novari, Ku- j stoei in Solferinu. Vojska z Rasi. Na praznik sv. Ja- , nc- a Kronika so v jutranjih žarkih J gorkega solnca zaplapolale cesarske za-siav "..ii po beli Ljubljani. Posebna j izii.: > »venca,, je zjutraj ob petih ši'. ' ni'mu in okolici veselo sporo- < či! a giavno mesto Galicije Lvov zop i v avstrijskih rokah. Ta novica je tem veselejša, ker v okolišču počiva toliko naših — tudi'slovenskih — junak . ki so meseca avgusta 1914 v su,- i i >>.bi zoper takrat neprimerno štev..,:' S- ua >ovražnika branili gali-t i ,-k ' :•-.,«• 'Mnico. ter so v jekleni oil-poi- ; našli ondi prezgodnji grob. V treiu biiki ob Lvova so naše čete maščevale lanske neuspehe. Bogu bodi hva»r. za blagoslov, ki ga je podelil hrabrim našim borilcem. Naše neprestano in neugnano prodirajoče čete so bile preko Sesiih tednov Rusom za petami ter jem zadale do pol milijona izgub. Ruske sile so se bile zbrale za najhujši boj ob reki NVereszvci blizu Lvova: Toda tudi tu je bila njih moč strta. Mesto 1. v o v so zasedle avstrijske čete pod poveljstvom generala Bohm-Ermolli-ja. Dne 22. junija je dunajska deželna bramba že zjutraj ob petih z naskokom vzela uirdbo Rzes-na na cesti proti Lvovu. Tekom dopoldneva so v nadaljnjem prodiranju proti mestu krvavo se boreč zasedle naše čete utrdbe severozahodne in zahodne fronte. S tem je bila ruska črta prodna. Sovražnik je bil prisiljen, da se je umaknil. Med navdušenjem prebivalstva je prijezdil popoldne ob štirih general konjenice Bohm s četami druge armade v Lvov. Mesio samo v teh bojih ni veliko trpelo. Ker je bila prodna ruska črta ob ' Lvovu. so morale zapuščati ruske čete tudi me s; a. ležeča proti severu od Lvova: izpraznile so Ravarusko in Zolkievv: Tudi med Sanom ti Visio se niso mogle več držati: enako so zapustile gričevje pri Kjelcah na Rusko-Poljskem. — Veselje ob tej pomenljivi zmagi je bilo po 41 ' celi državi nepopisno. \ rsile so se M hvalne službe božje. 1/. cele monaihijt so neprestano dohajala poročila o .sijajnih dokazih veselja celokupnega prebivalstva. V večjih mestih so povsod priredili sprevode, pri katerih so se vršile neprisiljene manifestac c /a zvezna vladarja in armade. \ U/a.. k luki zasidrane ladje so se bogato odi K z zastavami in tudi drugače so se \si-povsod javna in zasebna poslopja praznično odela z zastavami. Celokupno časopisje v vznesenih uvodnikih slau pomen tega dne in opozarja na veliko važnost tega dogodka v političnem m vojaškem oziru. Številne poklonstvene brzojavke so bile poslane cesarju m vrhovnima poveljnikoma združenili armad. Tudi v Berlinu je bilo veselje vse-občno. Nemški cesar je ukazal, da se okrase poslopja in prekine pouk po Šolali. Vsi listi izražajo upanje, da se tudi na avstrijski zemlji kmalu ne bo nahajal noben sovražnik več. Naša policija je odpotovala iz Krakov a takoj d n e 2 2. junija v Lvov. Tudi lvovski železničarji so se odpeljali, da prevzamejo zopei svoje službe. Deželni namestnik za enkrat še ne pojile na svoje mesto v Lvov. 1' o zavzetju Lvov a. Vzhodno otl Lvova so se morale naše čete še vedno boriti z močnimi ruskimi zadnjimi četami. Naši so zasedli važna mesta južno od Lvova: Mikolajev in Zyda-czo\v. Tudi na Rusko-Poljskem so se morale ruske postojanke vdati. Rusi so izpraznili mesto O s t r o v." i e c, vzhodno od gričevja Lvsa gora in Sanilo-mierz. ki leži blizu izliva reke Sana v Vislo. Hudi boji so bili v dneh od 23. do 27. junija ob Dnjesiru na črti in v okolici Kalisz Zura\vno. Tu so zbrali Rusi tako veliko moštva, da so bili v premoči. Prodrli so našo bojno črto, a so bili zopet nazaj potisnjeni tako. da se položaj ni dosti izpremenil. Pri Martinovu med Kaliszem in Zura\vnom so se morale zvezne čete umakniti na južni breg Dnjestra. Sploh se vidi. da branijo Rusi svoje postojanke ob Dnjesiru z obupnim naporom in tudi z zvijačo. Neki oddelek se je vdal. vrgel orožje proč: ko je prišel v bližino naših, ie pa jel metati skrite ročno granate, nakar so druge čete otvorile hud ogenj; to je povzročilo, da so imeli delne uspehe. Francosko bojišče. Večji artilerijski spopadi med nemškimi in francoskimi stražarji so bili početkom minulega tedna ob Dismuidnu in južno od Neuville. I speh .je različen. Dane- se posreči sovražnikom zasesti nekaj metrov strelskih jarkov, jutri jih Nemci zopet vzorno. Kakor se vidi. je \sa \k ci.ia in pozornos: obrnjena le na'severovzhodno bojišče. V hudih bojih ob Arrasu, kjer se je Francozom ' slaba gouiia. sta padla dva divizijska generala. Francoza Bari. o t in s um. Najhuje sc trgajo Francozi r. zit vj. šino Loretto v severni Franc iji. 'Ju bilo zadnje dni zapletenih v |,0j ||(I armadnih zborov; sodijo nainref bi bilo usodno za nemško armado, bi ji to važno postojanko iziriralj, vzhodnem pobočju (<• višine , ii||'I10|||> cki vojaki dne 24. junija vi-jj i aolornj iz strelnih jarkov. Ljuti spopadi S9; bili na višinah ob Mozi. Tu >., Xcinci ujeli 150 Francozov. (J g r o in n i i z d a t k j. Fiiuifjja izda mesečno dva tisoč ni i 1 i i f n.. »v [raj. kov za vojsko; tako je izračunal fran coski li-t Matin«. Tudi Anglija it prisiljena iskati zopetnega vojnega sojila. Boj za Carigrad. Glavni ,-ian po-roča iz Carigrada dne 21. junija. \s | tlarilanelski bojni črti se je v našem i ognju zlomil pri Aribumu na naše Ion krilo naperjeni sovražni napad. s> vražnik je moral z velikimi izgubami bežali v svoje strelske jarke. It.-svno ta. j ko je bil odbit napad, ki ga jo izvedel i sovražnik iz Sodil Balira na ■ I m na-fl bojno črto. Tedenske novice. V pojasnilo. V predzadnji šli ik: D?-moljuha smo omenjali, da bomo tudi v sedanjih, izredno težkih razmer:'h izdajali Domoljuba , dasi v nekoliko .'manjšati obliki. To je pa treba prav ume-t i. Zmanjšan ie Domoljub samo pn številu strani, nikak r pa nc po vsebini čil-va, kar :e glavna stvar za naroč nike! Cenjeni naročniki sami vedo, da ie imel v ugodnih časih Domoljub siccr 16 strani, a jc bilo skoraj pol lista inseratov in oglasov, torej branja včasih sama occn strani. Sedaj pa ima vsaka številka Domoljuba samo dobre dve strani oglasov, tore deset strani branja, tako da dobe sedaj ce-njeni naročniki skoraj več čtiva nego prej, dasi papirja malo mani. Kes ic ime Domoljub svoj čas tudi priloge, todi kliub temu nasplošno ne bo velik- razlik« Uredništvo Domoljuba Siavje v Ljubljani. Lvovska zmaga' navdala vse prebivalce z nepopisnim veseljem. Mesto ie bilo okrašeno, n.. kr«« večer razsvetljeno. Obenem se je na predvečer kresnega dne zbrala velikansk množica na Cesarja Jožefa trgu in jc « tam korakala med sviranjem rakovniškl godbe ter med živahnimi vzkliki in pcva; nicm cesarske nesmi po glavnih ulicah' trgih ljubljanskih. — Po končanem obW du so se ljudje vpraševali: Kdaj bo pa razsvetljava? . . . Morda ob padcu "M šave, morda ob zavzetju Benetk? ?ahvalna služba božja povodom iitve Lvova je bila v ljubljanski stolnici' uetek. 25. junija. Svečani sveti maši in & hvalnici so prisostvovali najvišji civilni f vojaški dostojanstveniki ter polno p«1501 neop občinstva. Sveto mašo ie opravil pr£ vzvišeni knezoškof ljubljanski dr. A. W na v.-n lura Jeglič. Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič Prekkli teoen uradne dneve ikofjeloškem okraju: v Selcih in Železi" liih, na Trati in v Loki za okoliške občine. Pogovor se jc sukal okoli perečih vprašanj sedanjih izrednih časov. Občani so sc posvetovanj udeležili v obilnem številu. Povsod vlada trdno zaupanje v odporno moč naše armade. Duhovniški zaslužni križec je pode-|icn vojnemu kuratu čč. gg. Ivanu Ceg-„ a ]• j u, in Marku S a g a j u. Računski zaključek pri deželni banki kranjski izkazuje za minulo leto K 80.417 rs:, oa dobička. To jc pravzaprav dobiček ,irve polovice minulega poslovnega leta, j |{Cr je' kupčija v drugem polletju počivala. Rt/.crvni zakladi deželne banke znašajo 0lir glo K 185.000. Vse, ki imajo pisma vojakov, prosimo, da bi jih blagovolili poslali uredništvu Domoljuba«. Nekatera pisma so zelo zanimiva in je prav, če se njih vsebina iz-r, či javnosti. Komur je na tem, da ohrani pi iiio za spomin, naj ga prepiše in prepis pošlje uredništvu. Pripravljeni pa smo pisma tudi vrniti, če se to zahteva. Naslov: Uredništvo "Domoljuba« v Ljubljani. Zrakoplov »Ci.tta di Ferrara« je uni-ii! !iiiij?ki poročnik Hrvat — Klasnik. Za goriške begunce je prejel goriški [ du^ lni glavar nisgr.' dr. Faidutti od raznih dobrotnikov 80.000 K; med temi od divi/.ijskfga poveljstva c. in kr. 94. peš-poli.a velikodušni dar 38.000 K. Ujetniki naj pomagajo! V Celovec je d">'o pretekli teden 763 ruskih ujetnikov; oddali so jih posameznim posestnikom po deželi, ki so prosili zanje. Za preskrbo Ljubljane jc aprovizačni r.-.i.-.ek sklenil pravočasno oskrbeti dovolj kuriva, sladkorja, krompirja, moke in drugih živil. Za primorske begunce. Cesar je na p ediog prestolonaslednika daroval 5000 K / i begunce iz Primorske. Prestolonaslednik jc to vsoto izročil tržaškemu namesl-niku in pridal še sam 1000 K, da s tem do-k.:/.c tople simpatije za prebivalstvo mejnega ozemlja, prizadeto po vojnih dogodkih. Izjava o naši mornarici. Neki angleški nnrnariški uradnik je rekel uredniku lista Fi c mdenblatt«: »Avstrijska mornarica ni sicer velika, a je najboljša na svetu; z njenim moštvom se nobena ne more primeriti. Pristavimo, da je med moštvom v naši mornarici največ Hrvatov in veliko tndj Slovencev, ki jim gre pohvala angleškega mornariškega atašeja. Med italijanskimi uietnikj, ki so internirani v Ljubljani, s« nahajajo tudi trije italijanski duhovniki-vojaki. Zaprosili so, da Di se jim dovolilo maševati. Kciiko je vojnih ujetnikov pri nas. Po računih, sklenjenih 14. junija, je v Avstriji in Nemčiji vsega skupaj 1,610.000 ujetnikov "i1 sicer; 1,240.000 Rusov, 255.000 Francozov, 50.000 Srbov, 24.000 Angležev in 41 tisoč Belgijcev. Srebrni zaslužni križec. Prestolonaslednik Karel Franc Jožef se je peljal 19. itmija skozi Celovec. Med potjo se je ustali v Gospa Sveti, kjer je lastnoročno iz-j;"čil srebrni zaslužni križec zakonski dvojici, ki ima osem sinov v vojaški službi. Begunci. Kaplan P. Ludovik Koller O. B, naznanja v pomirjenje domačim in sorodnikom, da se Jožefa Fon iz Bovca in Marija Leban iz Robiča pri Kobaridu nahajata v kraju K i 1 b na Nižjeavstrijskem. Iz ruskega ujetništva se je oglasil te dni Jožef Muren, doma v Vel. Lipovcu pri Ajdovcu. Piše, da se nahaja v južni Aziji in da je zdrav. Pismo je romalo več mesecev. — Od Božiča že ni bilo nič pisanja od Janeza Koprivnika, doma iz Velikega vrha pri Litiji. Sedaj je pisal svoji ženi Franci, da je na Ruskem kot ujetnik. Nesrečna smrt. Na semenj v Višnjo goro jc pretekli teden prignal posestnik M. Vidic iz Police štiriletnega bika na prodaj. Prodal ga je ter gnafna tehtnico na Grosuplje. Med potjo sc je bik zaletel s tako silo vanj, da se je onesvestil ter naslednji dan umrl. Kdo pozna? Posestniku Janezu Sam-sa iz Podklanca pri Sodražici je neki kmet v gostilni pri »Padarci« na sejmu v Vel. Laščah, ko je plačeval par volov, menjal lisočak. Dal mu je pa dotični ven (pomoloma) samo 10 bankovcev po 50 K. Komur bi bilo kaj znano o tem, se lepo prosi, da bi oškodovanca obvestil. Mrtvo mesto. Benetke so zdaj mrlve in puste. Trgovina počiva, ulice brez tujcev, ljudstvo brez sredstev. Živahno je le v delavskih krogih, kjer se pogosto čuje: »Abasso la guerra! — Proč z vojsko!« Delavci prirejajo demonstracije radi dra-ginje. Končni cilj italijanskih framasonov, ki so tirali umetno razdraženo javnost v krivično vojsko, je v tem, da pahnejo kralja s prestola, da bi zadušili Cerkev in versko življenje. Že sedaj vladajo na Italijanskem grozne in neznosne razmere. Kdor ni pristno italijanske krvi, ga iztirajo. Neki ru-sko-poljski škof je na potovanju iz Rima do Švice pretrpel silno veliko krivic, dasi je ruski podanile in se je izkazal s potrebnimi listinami. V Rimu je neka propalica vrgla kamen vanj, italijanski vojaki so nastavili puške na prsi škofove; med pso-vanjem in suvanjem so ga spravili v železniški voz. S seboj ni smel vzeti ne denarja, ne škofovskega križca. Brez jedi in brez vsega se je vozil v umazanem železniškem vozu med hudo vročino do švicarske meje. — To je sad hujskarije italijanskih framasonov, ki sejejo sovraštvo do vsega, kar je verskega in cerkvenega, Strupeni izrastki te zlobne gonje se poznajo tudi pri nas, saj se še vedno ponavljajo tožbe, da se po gostilnicah in drugih javnih prostorih hujska zoper duhovnike, kakor da bi bili li provzročili sedanjo vojsko, V zadnji številki, pa tudi že sicer večkrat, smo krepko zavrnili in izpodbili to abotno, smešno, obenem pa zlobno in satansko govoričenje, ki ima namen izpodkopati duhovščini ugled, obenem pa širiti sovraštvo do zastopnikov svete Cerkve. Pozivamo in prosimo vsakega, ki bi zasledil kakega brezvestneža, ki še v teh težkih časih bega ljudstvo s takimi izmišljotinami, na) ga nam takoj naznani. Velikansko škodo je provzrocil potres v južni Kaliforniji. Veliko je mrtvih. Požar v Moskvi. V središču ruskega živ]ja _ Moskvi — so bili zadnji teden hudi pogromi. Razsajajoča množica ie napravila škode za 305 mili,onov rubliev. Mesto je bilo na več mestih zažgano. Vojaki in stražniki so baje vso to piekucijo mirno gledali. Najboljša in najsigurnejša prilika za štetienje: Ljublj [jana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jili obrestuje jio 4 V/o brez kakega odbitka. ig is m\m U Glejj inserat! Prestolonaslednik Karel Franc Jože! je bil 23, junija v Inomostu. Prebivalstvo ga je navdušeno sprejelo. Med pozdravnimi kl;ci se je podal peš v stan poveljnika deželne brambe, generala Dankla. Dunajčani pred cesarjev spomenik v Schonbrunnu. Dne 24. junija so se poklonili Dunajčani, vzradoščeni radi osvojitve Lvova, presvetlemu cesarju v Schonbrunnu. Okoli 11. ure se je zbrala stotisočera množica, veliko vojaštva, zastopniki mesta in cesarske hiše v grajskem parku. Točno ob napovedanem času se je prikazal ce- sar z njim prestolonaslednik in nadvojvo-dinja Cita, ki je imela najstarejšega sinčka v naročju. Na nagovor župana Weiskirch-nerja se je cesar iskreno zahvalil: »Sprejmite Mojo prisrčno zahvalo za Vaše besede, narekovane po zvesti vdanosti in prisrčni ljubezni do domovine, ki so Me tem vesekjše zadele, ker vsebujejo odmev navdušenih manifestacij, s katerimi je pre-b'valstvc Mojega ljubljenega državnega glavnega in prestolnega mesta Dunaja pozdravilo srečno poročilo o zopetni osvojit- vi Lvova. Ne le z veseljem, tudi z upravičenim ponosom lahko prebivalci Dunaja gledajo na to važno dejanje orožja, katerega so se že v prejšnjih bojih slavno izkazani sinovi tudi bistveno udeležili, b hvaležnim priznanjem se ob tej priliki iz-nova spominjam nesebične požrtvovalnosti, s 'katero v glavnem mestu ostali del prebivalstva prenaša skrbi in težave tega težkega časa in izkuša celiti po vojski zadane rane. Prepričan sam, da bo dunajsko prebivalstvo vztrajalo v domoljubju tako dolgo, da napoči dan, ko z božjo pomočjo zmagovit in časten mir Mojim narodom trajno zajamči tisto blagostanje, katero pospeševati tvori najlepšo nalogo Mojega življenja.« Velikanske ovacije so sledile cesarjevemu govoru, ki so se šele končale, ko je cesar odšel. TMmoIinb 1015.. ^tev. 20 lVh>.il« našej!* lr*n« \ kl,[i,t " ,ns ".ipi.iM ».i človeka nas. J,;.,,. |U ,, v.v, wo.no «n v rodu. podobno p.t n. i .uoiski tion Opa«oval som bosan-vk.- :>,n'm.\' u\ nitli pi ivi.uiMČo. ki so so muli od tvnno čito. kamor so tovorih sti.!>\o ni konus, po jH-stih urah hoda po sto:.':i in sk.ihii. m vendar vsv čil© m ve-»olo. Iiu.ho In .'»N.ib. kakor bi ta hip vstali od p.-, lika In koliko sto m sto kom lepih m ;ov«'!i Novo vino' Po t Auesočni^vom. >!.i Po»o.iuv. m mo>>o\ konjiček oda Pngo dilo s.- :o ivo-o isti hip r.w-jvs •.•.00. < :-o\ o »m .vk.r.o kakor -orehi k, Nataknit ni bilo notoMfi » ' . . . I .v . . . ' , >Y * f n.i 'o .' ve: v ..>.o i v j.-o . •• • h,-■ bi v >k.v.e IVklo: imamo tak ti o;-.. Wi iu Kiti M :m.t$o. rak.ii nič bolj- >.•■••. \,;'v,> v OMx •> . O . v , š ■ . n a »V vu l \ . ...VJ > .'.'oev 0........... Wj{ :: SovVj;T.k!.-. 1« vir K K.iSOVlti II ,o s . ;• - oooo -:va ' ^'. 4 v o".a .o. .'v.i M> K . sko. . jim s t ji ii ni ji v ... \ , . >.. 0 0 i* 000" .-. • v • .•.•. i : >. •. - o . ' .• \ • ■ • o.-. v ■N' •a ..•.•>•> ji >xo;.i r O «. . 0 xx.......>. 0 •-• . T .' ■• o 0 O . .V , a|,, o toni so lahko prosto sodi. listi, ki ! jo Italijane lo po tem. kar so o niih | Hdi i- vojske v Tripolisu. uh tu lahko ! spoznajo z druge strani. Marsikatera ura 1 je tako ostra, da človek no sliši in nc vid.. Niih pohota no napada samo drzno, marveč tudi v/trajno. Najboljši so pa alpmci In tudi artiljerija stori svojo dolžnost.« Kdaj Ki končana vojska z Rusi? .Noki visok romunski general so je izrazil, da smatra vojsko z Rusiio skoraj za končano. Proz dvoma k v! o av striisko-nemške čete n.iipoznoie v d\eh ali treh mesecih .'..i tem boitšču doseglo svoi cilj. — Na francoskem boiišču ie radi boia za posa-•.••.o.iio ivstoianke nemogoče. da bi so vojska sko-ai odločila Zd: so da bo Avstriia • 1:.'i .• ••. pr.»\ tako ravnala, kakor z Rusi \\ sirr.i in Noir.č. a s: bosta sami določi. bo ".v, -orosto: za t.soošr.o bo'evar.'c Črnogorci pri Tarabošu. !: Skaira ooro... o davna -.noč črnogorske armade v osi .a bi: .'u . arabošo. Nox odo.ele.x o ■o.sovlo v o č kr.-vv o.rac occ!c.e:x S.\:a s'. . o. . o p.iCN.Tiv.. r. ,.'.r.o ir, 'O . \ . v .r. . . > . - ».m - v t ^ x* n o o i v z . oso. v >s.i>ier gorov-e -x: •."OiO.v . o . o •• o o s x .• r"s:aro <. ; Skdder v oblasti Črnogorcev. ? - . i v„ S^ v .'. O . - ^. > x: ..... » ■š" . 0 .. >xi- > N o•„• \ *. vz-šjvo varni na Francoskim. Največ top0v i kalibra o1 imajo pa tudi zelo veliko kf j Hbra 15. Municijo izredno tratijo. £e" | prav se še toliko trudijo, da se na po^' jiii maskirajo, sc jim to ne posreii. in tako si nasprotniki gledajo oči v oči. Na n4-maniše znamenje streljajo po cele ure. Zmešnjave v ruski armadi. Ruski ar-madi se slabo godi, ker topovi, ki so jih ! poshli Japonci, niso več uporab-... ali p'a so vsaj slabejše vrste._ Topovske cevi so popokale, tako trdi Koln. Zeitur.; Aise. riško strelivo, ki so ie Rusi pr.;iko»al; ra ni došlo pravočasno. Naspr - ;e r.aše topništvo tako učinkovalo da t5 Rusi kar kričali in vpili, ko so s-, glasili naš: eriaki. VoiaKi so bežali v i. se< Lzgredi v Petro^radu. Ko Petro-(njei izvedeli, ca je Lvov za R_;c izgub-•- s: provzročili velike ci:-m-:^straa« i pred palačo velikega kr.ezi Nike-Fclicra 'e mirovala. — P £: •V-.iti . >. r. ^ . U -. t Torp^diraca angleška ok!opc.:a. Dr» unvj, ic nemški podmorski ; 1- -koii tOO merskih miH viho^o cJ F:r-.r. :: ia-. cr k' * "4 T križ j-.:: č . i * v — ' Dopisi. Janče. x. .. o 3J i > I. o '.'<« \ x x- čas jcrc- -J s." v ."MŠAtf iiztaski Ov-s .OO -v INTV.: 3 ««r - o ; 'i.:j v x • *: • ~ z : 1: ?ri~ • xv ; ^ . ,'c -. •.. : ^ > -* • : - o T;boje. Po .j- av^-s-' tw- ^ • .. : ' ' o x • s • V • .rt ; ^ 4 , x\ .. , • V ;. IV O 0JC1 TU • v; •• • : SC rtv.T J "»-CVO. Si . r 'o Mlivj W• sno « C "X riorv -Č! v..- ■-' \\t. Vi V< i . » ~ V • v ? ' .v >. 'i --t,!. , • ~<{ - a t •->. ■ i ' " • > : " . j. 1-.-.1 f-ttj lašizb ja.-t < ^ XV ■ ■ ■ .• n "c •rt.ivča*; e .-c! -fi.tz -a • " z, i : -" " - : i * sLLS: -jt ' v.* :; ■ v • ' ."v > 'slzr.iz.i vi sal. ra • -i . :. - .1 < r< L: TiiiiJi Lašč. > 'a a v •■ : i iL-' ■ - MM*^« Vaot pnic^iMB M da^K* > .. j - ' • • IX l . ! i "" ' ;•'• VI X , . ; • i ^ ia:ir-i.:ia in« J?, na a. -jl 'a Harnaula ob reki Ob v Aziji. Naj bo to v tolažbo vsem, ki so v negotovosti radi svojih dragih. 1» a d c 1 je 17. t, m. Jožef Tomšič iz Srobotnika pri Velikih Laščah. Bil jc miren in priden mladenič; ravno so je izučil črevljarskc obrti, pa je bil kot lOlelni potrjen in je dne 15. aprila odšel pod zastave, od koder ga je Bog po dveh mesecih poklical v cvetju življenja pod nebeške zastave. Krščanski rodbini, kateri je umrl danes še drugi sin Jernej, naše odkrito sočutje in so-žalje. II u d a nevihta je razsajala pri nas v velikolaSki župniji preteklo soboto. Kar naenkrat se je stemnilo nebo, začelo je liti kakor iz škafa, vmes je padala tudi toča, ki je po enih krajih precej pobila. Usodepolno so zadevale I strele. Na Vel. Slcvici je udarilo v neki vasi v hišo, ki je pogorela do tal; v , Dvorski vasi je ubila 781e(no Marijo IVIrič, ki jc grabila na travniku. Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Velik strah smo imeli letos zaradi košnje. Gospodarje in šc bolj gospodinje je skrbelo, kako se bo kosilo, ko najboljših koscev ni doma. Košnja je večinoma končana v najlepšem vremenu. Včasih je malo dež ponagajal, drugače je bilo vreme izredno lepo in toplo, da smo spravili tako zgodaj, kakor še malokdaj popred. Kosile so prav krepko ženske in mladi fantje. — Pri tem delu se je pa pokazala prav obžalovanja vredna napaka. Ker je šlo toliko gospodarjev na vojsko, je primanjkovalo moških moči. Skušali so dobiti mlade hlap-čiče, ki bi vsaj živino opravili. Začeli so jim obetati višje plače, da bi jih izvabili iz stare službe, dajali več pijače, posebno žganja. Mladi pastirji so postali" prešerni, nobeden mu ni smel nič reči; pili so in peli, kakor so videli poprej odrasle fante delati. To jc velika napaka, ki zna slabe posledice še za dolga leta kazati. Mladi ljudje morajo biti pod strahom. Kdor zajde, se pozneje le težko vrne na pravo not, Na Nemškem pridelajo na leto 254.000 vagonov sadja in ga 82.420 vagonov še dokupijo. Sadje se večinoma porabi za mošt in konserve. Ker letos nc upajp, da bi na tujem sadje dobili, so začeli po raznih lislih opominjati, naj nikar sadja, zlasti nc črešenj in sliv ne porabijo za kuhanje žganja. Dolžnost vsakega državljana mora biti, pomagati, da nas sovražnik ne izstrada. Ta opomin, naj se letos sadje ne po-'kuha za žgano pijačo, je tudi za nas zelo važen. Koliko se pokuha vsakovrstnega sadja, ki bi prav dobro prišlo za našo hrano. Pri nas so za žganje pokuhali zlasti dosti črešenj, hrušk in borovnic. Posušeno sadje je prav zdrava in dobra jed. Lakote se nam Jetos ni prav nič bati. Na Nemškem in na Češkem so imeli precej budo sušo, a je še pravočasno dež namočil. Pri nas doslej dežja ni manjkalo. Veliko škodo bodo imeli kmetje, ker ni superfosfata za ajdo. Na mnogih krajih so le s superfosfatom dosegli lepe ajdine žetve. Že pozimi smo opominjali, naj hite z nakupom, ker utegne pozneje blaga zmanjkati. Mnogi so poslušali in nakupili fosfata za celo leto. Zdaj se pa ne more kupiti. Najboljše bo, če sejete ajdo na njive, če so proste, kjer ste zadnja leta dobro s fosfatom gnojili. Skušnja nas namreč uči, da ostane fosforna kislina več let v zemlji. Da bo uspeh še bolj gotov, je treba malo bolj globoko orati. Ajde pa moramo imeti zadosti, saj je ajda s turšico in ječmenom vred kruh revežev. Torej sejte kljub temu veliko ajdo, čeprav ni fosfata. Draginja je v nekaterih rečeh prav občutna. Zelo je poskočila cena laškemu ali jedilnemu olju. Prodajalci v Trstu so imeli pred vojsko z Italijo velike zaloge. Poslali so cele vagone na Dunaj in v druge varne kraje. Zdaj so cene navili. Draginja je nastala ravno v času, ko solate ne je samo gospoda, ampak tudi navadni ljudje. Vendar pa, če laškega olja ne bo, nas tudi še ne bo konec. Naše gospodinje so že od nekdaj delale »špehovo« solato, ki nekaterim še bolj prija kot oljnata. Primešaj solati vedno nekoliko krompirja, ker le tako ima nekaj redilne vrednosti. Drago je tudi meso. Govedina se prodaja kg po K 4. To ni čudno, ker se doma v hlevu plačajo lepi voli 2.60 K za 1 kg žive teže. Goveja živina v kratkem ne bo ceneja, ker ni blaga. Pač so pa začetkom junija zelo padla teleta v ceni, ker jih je bilo preveč na trgu. Mesarji so povsod enaki. Zdihujcjo vedno, kako je zanje hudo. Kadar je blaga malo in cene visoke, obesijo svojo zadrego na veliki zvon in kličejo vse, ki imajo kako besedo, na pomoč proti kmečkim »oderuhom«. Če je pa enkrat na trgu obilo blaga, pa brez usmiljenja pritisnejo na prodajalce: »Ne kupimo, če poceni ne daste.« — Ni čudno, če se potem tudi prodajalci domenijo, da ne bodo preveč blaga na trg spravili in tako ceno držali. 15. junija je bilo zelo veliko debelih prašičev na dunajskem trgu. Mesarji so se naglo domenili: »Mi ne plačamo čez 3 K.« Kar pride na dunajski trg, se mora vse po-klati, nazaj ni več mogoče živali vzeti. Cene so padle pri 1 kg za 80 vin. To je bila vesela zmaga. Dne 22. junija je bilo 10.908 prašičev, 2994 manj kakor prejšnji teden, prignanih na trg. Mesarji so naglo pobrali živali, ker je vendar boljše nekaj kakor pa nič. Na Nomško pride jako veliko prašičev s Holandskega. S Holandske in Danske so prejšnje čase pošiljali prašiče na Angleško. Kakor je znano, so Angleži povečini pojedli vse najboljše, kar je zemlja rodila. Vožnja je bila poceni, carine nobene Angleži so imeli denar v rokah. Najboljše sadje, najlepše ribe, izbrano meso, naša perutnina in jajca, vse ,e šlo na Angleško. Tako so šli tja tudi prašički s Holandskega. Da ie bila pečenka bol, okusna je moral prašiček bit. mlad, okoli 50 kg težak, to je bilo najbol,še. Odkar so se pa nemški 'podmorski čolni zaredih v morju in odpirali s torpedi tudi danske n ho-andske ladje, so lepe prašičke Ho andci doma obdržali, ker nobeden ni maral lad,e žrtvovati morju, prašičkov pa poslati za hrano morskim ribam, Izpitali so jih malo. bolj in potem na Nemško prodali. Seveda zdaj Angležem že malo prede. Onega finega mesa seveda ni, jajc tudi ne, sedaj je š-e pečenke začelo zmanjkovati. Ni čudno, če so Angleži zmeraj bolj sitni, ko morajo jesti zmrznjeno meso argentinskih buš. Ho-landc-em se pa vendar dobro godi. Dobili so prav poceni ameriško turšico in zdaj pitajo prašiče, da je veselje, Nemci pa prašiče kupujejo. Meso je pri nas zelo drago. Prav poceni se pa živi s posnetim mlekom in krompirjem. Oboje skupaj ima v sebi prav isto redilno vrednost, kakor suho meso. Posneto mleko stane na deželi 5 vinarjev, krompirja pa dobiš za 16 vin. 2 kg. Če ga poješ cel kilogram in zraven 1 kg posnetega mleka, imaš za 13 vin. pošteno večerjo. Počutil se boš po taki večerji boljše, kakor če bi pojedel velik kos mesa. Doma smo imeli tako večerjo celo poletje. Tudi na Nemškem priporočajo, da bi se ljudje še bolj krompirja oprijeli. Priprosta domača hrana je še vedno najboljša. Mleka še zdaj primanjkuje. Ker je zabela tako draga in kruh tako drag in olje drago, so začele naše gospodinje bolj mlečne jedi napravljati. Mleko se posname in napravi nekaj zabele za dom. Posneto mleko se pa porabi za močnik, kašo ali žgance. Poleti se da kislo mleko delavcem na polju mesto pijače. Vse to je popolnoma v redu, toda v mestih vendar mleka primanjkuje. Ne smemo pozabiti, da so kmetje vsled visokih cen veliko krav odprodali. Dunajski župan je vprašal mlekarne, kdaj bodo znižale ceno mleku, saj so to znižanje obljubile meseca marca, ko so cene mleku zvišale. Reklo se je takrat, da bo ta draginja le do zelene krme, Mlekarne so odgovorile, da ni po rabi zelene krme prav nič več mleka, kar se tudi na Kranjskem povsod pozna. Zaenkrat še misliti ni, da bi se cene mleku znižale. Slike in črtice z bofišč. Ne bedo nas. Jožef Fičur od Sv. Jakoba pri Izoli piše svojemu nečaku z italijanskega bojišča: >To pismo pišem v dolini med dvema gorama. To ti povem, dragi Pavel, da Italijani nas ne bodo. Jih je sicer dosti, pa imajo le velike izgube in jih bodo še Imeli. Naj ti povem, kaj se mi je pripetilo dne 8. junija. Ob eni popoldne sem bil v neki hiši ob strelski črti. Usedel sem se na posteljo in prižgal cigareto. Kar naenkrat prileti šrapnel skozi okno. Kaka dva metra od mene se razpoči in me vrže na tla s posteljo vred, da sem bil v tre-notku ves zmešan. Čez nekoliko časa pridem k sebi, odprem vrata in se ogledam. Bil sem popolnoma črn kot dimnikar, v žepu mi je pa ostal še 'kos šrapnela. Hvala Bogu, hudega mi ni bilo.« Kdo zabavlja... Iz pisma Jakoba Felicijana (Vurberg pri Ptujul posnamemo to-le značilno izpoved: - • • , . > ! \ . * * . * ' ' ■ -..sc* • - . . S * ^ • " >v,' \ ;\t \ . A v v v. .s - .N v • s ■ ■ -V ■ n - v S v x - ,.....V .-..'.C Niksteri tros.» £r-:re „ j, tud» rc o ab s kosJ»o moko :r. ; /a, v - ,—; ...... v." -A , ■■t ••-:•! KOT.-JMU ii : - Ni- Vi--, ofi-- V: > " ■ ' * " " ' - - ; . -: r . : r; V ČELsVe : _ - - v c \-3Ša»e p-.-i.i -i - i:V. ^ - . - ■ »v •• M- :. >-4.' ■ " " . ■ r« ^ v ... ..... , • • : - ' ■ " :v£i " ' 4 -• M ' rTr . > - • v . • - v • •-.. . -" . rr _______ s, giominuitH st ...» j,. „ nw.u. .Vtv-IT Sv» .»c.'« . nu. sa T> v • ■ - > - v t..,- V S\ . ....... - ••• - ' s.-: rs-Aj ' Mil. - . - •>.v -v IV : r u-is- s. r. >. . - .. r -*1 - - >.- m ~ 'v: -fa- * "i- - ; 1 jrcš-.i — z.i -1- : -. ..- ; SI-K si -Tihir: z..... , ■,—£•;■-■ Ki>:>r se s»:rt : -i : ■ e 1 • - . . -:t rxrk-'i-:-'.: " . : * :: z.i t: - - - i r.;.-, i-:, bi-z . : - ; . rZSLit • TfK. "■ i. -- L i Li'. -i - -1- - - ' ■ v ti - T—P"- i -•'- - ' ■ - .i :-Ki.cit ?tr-i: • .. 7 . : - " - "Li * 'i- i • -. : . . ~ -; M i: « - i I -.- r>- r. i. -ir« Ss curr r»iii«. : . - . :: n ---aa t c ... —. _ r. . r~ ii- t - . .. iti r-: -- -.td " TU-^L ZA 4HIB . ii Trti. ' ' v- ... ... <: ' — i I i .';'UT! n -- • .. t_ ' ti r- r'.: T- • : —. :rr r. cum. " j ti. ~i r, u : iirm v . - " . JI— a . . Ti: ' Uia ... r..;. . ■ - ' - .. T l I Z i 1 i i- r.. .-u r: . ' ~ m jbnia, •a p; s-'-■ '-odi ■--ma) če k, '-•'• * ie 3 tfn 'ir.i izii rs a n. * M - - te* " t -' - ii« ■"-:: ' . nrlj • r- ■ oin : . : : l i Ral -umi-: 2 '.-t 3 7-cmr. —" - r...r.;: iu ^Uilvcn ir . - rt . " r-.Tir. -'■..ri.. n wca i. -. ,:B. ms-i"" • :• r_h : ; -v.' wrmx n aj.r rt -r -i • r 127-.. - -r - .te - :š» -- ..i - 2 -iS = « r. t' ; :C ■ji a ■ M s. -.K. v Ti f.,i::cr1f. I.. •.::: ,-au 3S 2-T5V - --i?-, r- • ■ -*_ "Ti_ iv • s»a:: r r- -a— xu>;i«~ - - i v ■ — s s w imac. r « .-iS J -■f rci žlico soli, premešaj dobro, pusti, da stoji čez noč, stresi zjutraj v steklenice, zamaši in stresaj steklenico skozi 14 dni vsak dan enkrat, potem zapečati in spravi v suhem pesku v kleti. Kuha se ta grah tako: Zvečer ga prevri na mleku, pusti čez noč v nibku, oplakni zjutraj in odcedi na situ. Potem ga potrosi s sladkorjem ter pusti stali dve uri. Razbeli surovega masla, stresi grah vanj, zalij z vodo ali juho, podmeti z moko in okisaj. Malo peteršilja in popra. Jagodni listi se ne smejo poželi, kadar so jagode odsadile, ker poženejo potem na jesen novo listje in včasih tudi cvet, kar slabi rastlino, da rada zmrzne o prvem mrazu in če ne zmrzne, vendar drugo leto cič kaj posebno nc obrodi. Vprašanja in odgovori. A. K. Slap ob Idriji. Se ne da nič ugovarjati. Vojaška oblast ima v vojnem ozemlju vse pravice. Postava pa določa, da sc mora škoda, ki se bo prizadejala, pošteno povrniti; samo naznanili se mora pristojni vojaški oblasli, vojnemu poveljstvu. Kjer gre pravilnim in rednim potom, napravijo itak v to določeni častniki na licu mesta z.ipisnik o vseh dajatvah, o živini, ki jo vzamejo, kakor tudi o škodi, ki jo vojni dogodki provzročijo. Čc sc v Vašem slu-caui to ni zgodilo, se bo Ireba takoj obrnili do županstva. — Ako se pa kdo brani al i ustavlja, ko treba izprazniti kraje voj-nega okrožja, pa žc utegne biti glede odškodnine kaj prikrajšan. Frančiška Žičkar. M. Drugega sveta nc moremo dali, kakor: Obrnite sc do avstrijskega konzulata. Konzul jc v to poklican, da skrbi za podanike svoje države. Pojasnite zadevo o svojem možu in da Vam drugega nc kaže, kakor da se vrnete v svojo domovino. Sklicujte se na naš nasvet, morda boste potem ložje dosegli svoj namen, T. B. K. Boštanj: Begunci iz krajev med Plavemi in Kanalom se nahajajo deloma na Štajerskem (po raznih krajih), deloma na Nižje-Avstrijskem, Nekoliko jih jc tudi na Dolenjskem in celo na Moravskem. Za posamezne osebe bi morda vedel dati poiasnil »Osrednji pomožni odbor za goriške begunce« na Dunaju, ki mu je na čelu goriški deželni glavar prošt dr. Fai-dutti. Jožei Trlep, Št. Pavel (Št. Vid na Dol.): Pisma iz Rusije kakor tudi od nas v Rusijo bolj redko pridejo na svoje mesto, ker jc število velikansko. Na Ruskem si pomagajo tako, da nekaj napišejo s strojem in sicer kaj takega, kar je za vsakega veljavno. Taka pisma, ki so kratka in umljiva, posebno pa če je naslov natančen in v ruskem jeziku, pridejo bolj gotovo. D e n a r-nc pošiljatve se menda ne izgube, tako vsaj se zatrjuje. Denar se pošlje potom glavne pošte v švicarskem mestu Bern-u, kar pač na pošti vedo. Naslov mora biti seveda natančen; tak, kakršen ie v poslanem pismu, bo pač komaj dober. M, P. št. Vid nad Vipavo. Seveda se lahko piše v Italijo. Pisma ujetnikom in osebam, ki so bile poprej na Italijanskem, se naslove tako, da sc zraven še pristavi: Via Helvetia. M K. na Planini: Denar iz Amerike sc pošilja še vedno potom ondotnih bank. 1 otovanje tja je pa zdaj — kolikor znano — od nas nernožno. 1. julija. panibo, opat. Živel jc v četrtem stoletju v l-|jipti! kol učencc sv. Antona puščavnika. Predvsem jc skušal zatajevati in brzdali svoj jezik. Nekoč bi se bil rad naučil naizust vse psalmc. Ko jc čital začetek 38. psalma: »Rekel sem v svojem srcu: pazil bom na svoja pota, da ne grešim nikdar z jezikom« — jc nagloma dejal: »To mi za zdaj zadostuje, najpoprej se navadim izpolnjevati to zapoved.« Ko jc pozneje obiskal v Aleksandriji sv. Atanazija, jc tam zagledal na ulici nališpano igralko, pa sc jc milo razjokal. Ko so ga vprašali, čemu se je toli užaloslil, je odgovoril: »Dve reči sta me ganili do solz: prvič me jc stresla večna poguba te ženske, potem pa zavest, da si jaz tako malo prizadevam, da dopadem Bogu, dočim si ta ženska toli prizadeva, da ugaja slabemu svetu.« 2. Sv, Teobald, puščavnik, iz grofovske rodbine Arnulfov na Francoskem, rojen leta 1030. 3. Sv. Julij, papež. Solnce v. 4. u. 5 m. — z. 8. u. 2 m. Luna v. 10. u. 40 m. — z. 9. u. 5 m. 2. julija. t. Obiskovanje Marije Device v spomin, ko je Mati božja obiskala svojo sorodnico Elizabeto, ženo Zaharijc, v gorskem judejskem kraju, in s tem omiloslila že pred rojstvom sv. Janeza Krstnika, kakor nam poroča sv. Lukež v 1. poglavju svojega evangelija. 2. Sv. Procesij in Martillijan, mučcnca v Rimu ob času cesarja Nerona. Solnce v. 4. u. 6 m. — z. 8. u. 2 m. Luna v. 10. u. 54 m. — z, 10. u. 20 m. 3. julija. 1. Sv. Helijodor, škof. 2. Sv. Bertram. 3. Sv. Oton, škof, apostol Pomerjancev. Poljski kraij Bolcslav 111. ga jc povabil v svoje dežele, da ondi razširja sv. evangelij. Na svojem potovanju v poljsko Pomeriansko se jc mudil v Pragi na kraljevskem dvoru Vladislava I. Umrl v Bambergu leta 1139. 4. Sv. Fokas, vrtnar in mučenec v mestu Si-nopi; za vero jc dal svoje življenje leta 303. Solnce v. 4. u. 6 min. — z. 8, u. 1 m. Luna v. 11. u. 10 m. — z. 11. u. 32 m. 4. julija. 1 Sv. Urh, škof v Avgsburgu na Bavarskem: živel I. 890-973. 2. Sv. Prokop, češki palron. V mladih letih |e bil oženjen, leta 1003. jc bil na Moravskem posvečen za mašnika in sc nastanil na Češkem v takratni puščavi ob reki Sazavi in na Ogrskem. Leta 1030. ga jc v njegovi pustinji srečal na lovu češki knez Urh (Oldfich) ki je tam potem sv. Prokopu in njegovim tovarišem sezidal velik samostan z izvrstno šolo. V samostanski cerkvi sc jc ohranilo bazilijan-sko slovansko obrcdoslovje. Sv. Prokop jc umrl leta 1053. 3. Sv. Teodor. 4. Sv. Lavrijan. 5. Sv. Berta, devica, Solncc v. 4. u. 7 m. — z. 8 u. 1 m. Luna v. U. u. 26 m. — z. 12. u. 41 m. 5. julija. 1 Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola deželna varilia na Moravskem, rojena v bo-funu Imela sta žc odlične svetne službe a sta se vetu odpovedala in postala duhovnika. Izpreobr-mJ .»« Kazare v južni Rusi i, kjer sta na Krimu n ostanke sv papeža Klcmcnta; nato sta ^^ ^ -r^^ kneza Raf slava v Mo- raviio kicr so sc duhovniki in ljudstvo hotel, iz- ncbiti vpliva nemških škofov. Prišla sla tja leta 863. z nekaterimi učenci; potoma sta obiskala Bolgare roljake, Slovane na Ogrskem ter sta povsod zidala cerkve. Sv. Ciril je izumil slovansko pisavo m v te, sta prevedla sv. pismo na slovanski jezik, obenem pa sta vpeljala tudi slovanske obrede. Leta 869. sta bila poklicana v Rim. Sv. Ciril je v Rimu stopil v samostan in je tam isto leto dne 14. svečana umrl. Sv Metoda, ki je bil posvečen in imenovan za nadškofa moravske in panonske dežele, so nemški škofje sumničili radi vere, ker je učil v njim neumljivem jeziku. Tudi slovanska liturgija Jim n. bila po godu. Zavoljo tega so ga naznanili papežu. Moral je potovati zopet v Rim, a tam sc je popolnoma opravičil in je dobil še večje pravice. Sv. Metod je umrl 6. aprila 1. 885. Leon XIII. je s svojo encikiiko »Grande munus« leta 1880 njun praznik uveljavil za celo Cerkev. 2. Sv. Anton Zakarija, spoznavalec, je bil najpoprej zdravnik, potem duhovnik, uspešno je deloval zoper nenravnost v severni Italiji, posebno v Milanu in Kremoni in v to svrho je ustanovil moški in ženski red. Umrl je leta 1539. star 36 let. 3. Sv. Domicij. 4. Sv. Zoe. Solnce v. 4. u. 7 m. — z. 8 u. — m. Luna v. 11. u. 43 m. — z. 1. u, 50 m. C. julija. 1. Sv. Izaija, prerok. 2. Sv. Goar, puščavnik. Po njem je poimenovano slavno mesto St. Goar ob Reni, kjer je živel in umrl leta 575, 3. Sv. Mihael de Sanktis jc zaslovel v Barceloni v 16. in 17. stoletju kot goreč menih trini. tarskega reda. 4. Sveta Dominika. 5. Sveta Angela. V Kolir.u ob Reni je njen relikviarij ali posoda s svetimi ostanki, m kateri je napisano, da je bila devica iz karmelskcga reda in jc bila baje pokopana v Pragi. 6. Sveta Bogomila ali Godoleva iz imenitne hiše na severnem Francoskem, je bila omožena z Bcrtulfom, ki jo jc trpinčil in slednjič dal celo zadaviti leta 1070. Slednjič jc spoznal svoj zločin in umrl spokorno v nekem flandernskem samostanu. Solnce v. 4. u. 8 m. — z. 8. u. — m. Luna v. — u. — m. — z. 2. u. 58 m. 7. julija. 1. Sv. Vilibald, škof in misijonar, pomočnik sv. Bonifacija, brat sv, Valburge in sv. Vunibalda, jc bil rojen leta 704. na Angleškem. Njegov oče je bil sv, Riliard, kralj; mati pa sv. Bona, ki je bila sestra sv. Bonifacija, apostola Nemcev. Potoval je v Sveto deželo, potem stopil v benediktinski samostan na gori Monle Kassino, odkoder ga je odpeljal sv. Bonifacij na Nemško, da mu je pomagal kot škof-misijonar razširjati sveto vero. Sv. Vilibald je umrl ieta 786. 2. Sveta Pulherija, kraljica. Solncc v. 4. u. 3 m. — z. 8. u. — m. Luna v. — u. 5 m. — z. 4. u. 7 m, 8. julija. 1. Sveti Akvila in njegova žena sv. Priscil® sta živela ob času sv. apostola Pavla. 2. Sv. Adrijan I„ papež, umrl leta 793. 3. Sv. Kilijan, škof v Wiirzburgu v Dunngiji, rodom iz Škotskega. Durinska kneginja Gajlana ga je dala iz maščevanja umoriti, ker ji je očital nedovoljeni zakon z njenim svakom. 4 Sv. Elizabeta, portugalska kraljica, žena kralja Dionizija, je zaslovela vsled svoje blagosrč-nosti do revežev in bolnikov. Solnce v. 4. u. 10 m. — z. 7. u. 59 m. Luna v. — u. 32 m. — z. 5. u. 12 m. Dobre knjige. Kraljica sv. rožnega venca v Pompej-ski dolini. Natisk dovolil kn. šk. ordinan-jat v Ljubljani 21. avgusta 1913, št. 3464. Str. 48. V Ljubljani 1914. Založila Katoliška Bukvama, Cena 20 vin. Znano je iz cerkvene zgodovine, kako je molitev sv. rožnega venca že večkrat izprosila krščanskim vojskam slavno zma- >o. Očiten zgled za to je zlasti pomorska bitka pri Lepantu dne 7. oktobra 1 1571., ko V po Številu veliko manjše krscansko brodovie odvaolo sovražniku nad 200 ladij. Ve« krščanski svet ic tedaj pripisoval zmago priprošnji Marijini, ker so isti dan roz-novonske bratovščine v Rimu v procesijah prosile Boga za zmago nad sovražniki. Rabo tolikrat preizkušenega krščanskega orožja — molitve sv. rožnega venca — jc pei:.. migrena. clavobol. revmatične ali nevra' -.' r.o bolečine in jo vsled tega nezmožen ta -elo. In vendar se te bolečine kaj hitro dado . odstraniti, ie je pri hiši Fellerev bol lajšajoči fluid i: rastlinski.-. esenc r awtt)t? ..Elza-fluid". Te src Utvo c :elo pnroročanc .n je tako ceno. da e vedno lahko v zalogi. — 12 steklenic stane poštnine prosto samo % kron. Edino pristen se nareCa pr: lekarnarju K. V. Feller. Stubioa. Elza-trg it. 16 (Hrvatska). Istočasno se pa lahko na-roče tudi Kelierjeve odva;ajoče rabarbara-krog-lice z znamko _Kiza-krogi:oe-. C škattjic prosto poštnine :a -1 krone 40 vin., da so takoj pri roki. fe nastopi pcmanjkanje teka. gorečica. bolečine v želodcu, tečkoče v prebavi zaprt.eaii lenivost v Creveh. Oboje sredstev jc ie rr.nogo preizkušeno in so najbolje priporočati. Kaosar--- li Pri nedeljski predstavi v Kino Central v deželnem gledališču dne i. julija je na sporeda lepa drama >T m o 1 sem tovariša . veseloigra »G o s p o d i e n a F e 1 d g r a u . več najnovejših kinematograličnih posnetkov z bojišč in naravni posnetki takc-rvanega Stilfserjocha, na katerega se sedaj obračajo napadi Italijanov. ^Vstopnina je tako nizka, da je obisk deželnega gledališča v nedeljo pač i.^mso zabava. -- Prihodnji teden detektivske drame V. e 1 e n i \ ^^ Najnovejše vesti. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 26. junija. Uradno razglašajo: Sovražni artiljerijski ogenj ob boci traja naPrVe£ napadov na naš utrjeni most pri Gorici je bilo zopet odbitih z velikimi izgubami Italijanov. Dunaj, 27. junija. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Pri porazu pri in južno cd Lvo-va so se umaknili Rusi z glavnimi silami v vzhodni smeri nazaj in so se zopet Povili na boj na vrhovih Davvidovvke vzhodno od Miklaszovva in pri Jariczowstary z močnimi silami. Na tej bojni črti so nase čete v večdnevnih bojih vzele sovražne predpostojanke, se priplazile na razdalje za naskok na sovražne glavne postojanke in so končno na številnih mestih vdrle v nje. Posebno v odseku pri in južno od Bo-brke je bil sovražnik vržen iz skupaj se držečega kosa bojne črte. Od danes zjutraj nadalje se Rusi zopet na celi bojni črti umikajo. Tudi severno od Žolkievva in severno od Ravvaruske sc umika sovražnik pred zasledujočimi zveznimi četami. Na zgornjem teku reke Dniester se nadaljujejo boji. Nemške čete so osvojile z naskokom po trdem boju vrhove pri Bu-kaczovvih. Ob dolnjem teku reke od Ha-licza in ob besarabski mej; jc splošno mirno. V bojih zadnjih dni ie sama armada Bohm-Ermolli od 21. junija do 25. junija ujela 71 častnikov, 14.000 mož in zaplenila 26 strojnih pušk. Dunaj, 2S. Uradno: Zvezne čeie nadaljujejo v vzhodni Galiciji zasledovanje. Včeraj sn dosegle v vednem boju z zadnjimi stražami severovzhodno od Lvova okolico Klcdzienko—Zndvvor-ze, prve čete pa Swirz, katerefla so v spodnjem teku že prekoračile. Halicz je v naši posesti. Južni Dnjestrov breg od Halicza navzdol je sovražnika očiščen. Po petdnevnih vročih boiih so zvezne čete Linsingenove armade izsilile prehod čez Dnjesier. Sicer vlada na Dujestrovi fronti mir. čete armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda so včeraj zavzele Plaszov (južnovzhorino od Narola) in so danes ponoči vdrle v sovražne pozicije severovzhodno od tega kraja. Busi se umikajo čez Naroi. Ostali položaj jc na severovzhodu r.eiz-premenjen. Dunaj. 2°. junija. Uradno razglašajo: Zvezne armade so v vzhodni Galiciji zasledujoč sovražnika prodrle co Gnjile Lipe in do reke Bug pri Kamionki Strumi-lovi. Ruske sile. Id so stale na tej črti, so bile napadene. Buršztvn smo včeraj vzeli. Močne sovražne sile, ki so se držale pri Sielecu severnozahodno od Kamionke Strurcilove, so bile danes ponoči vržc-ne po ljutem boju z velikimi izgubami na Krvstvnopol nazaj. Severno od Ravve Ruska in severno od Cieszanovca so vdrle zvezne čete na rusko ozemlje, Tomaszov . jc v naših rokah. Danes ponoči je izpraz- nil sovražnik svoje postojanke ob sever-nem Tancvu in ob severnem bregu reke San in se je pričel umikati v severno-vzhodni smeri. Povsod se sovražnik zašle-duje. Na Poljskem in ob Dnjestru je p0. ložaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba/ pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 27. junija. Uradno se poroča: Nemške čete so z naskokom vzele vrhove med Bukaczovvcami ;n Chodorovvom in so ob zasledovanju došle v okolico Hreho-rovva. Sovražne p°sl°ian'Ke severozahodno od Ravvaruske so bile vzete, ob tej priliki je bilo ujetih 3300 Rusov in zaplenjenih več strojnih pušk. Tudi tu so se Rusi po. služevali svoje navade, da bi izvabili z vrtenjem belih robcev naše čeie k sebi, da bi jih potem postregli. Te dele ruskih čet smo uničili. Najvišje vojno vodstvo. Zastavica. Pošten kmet na Notranjskem jc poslal to-le vprašanje kot zastavico. Enemu izmed onih. ki jo pravilno rešijo, bo uredništvo kot nagrado poslalo primeren zemljevid s(>. danjega italijanskega bojišča. D-dori -e po žrebanju. Zastavica se glasi: Vsled vojnih dajatev mi za mesnin« ni o- alo drugega kot nekoliko kokoši, ki mi bodo zadostovale, da se bom prehrani! z njimi cele tri mesece. Ena kokoš nti zadostuje za tri dni. Začel sem 27. junija. ostanke zadnje kokoši bom ]>o-užil dne "-.'T. septembra. Koliko k--k->~i ima n i.'__ LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Graz, 23. junija: 41, 34, 9, 58, 85. Line, 26. junija: 55. 38, 66, 75, 7! vseli vrst: Soucbong, Congo, Java. Cej-lon, indijski (Ass.iin) tudi zmo-i, vsr v / av oj ih po en funt. jnmfeno čisto, dobrodiš«če 1 laiio, in .sicer: najfinejši po mark 2-00 za > .k? lini .. .. 2-10 „ „ „ dobri ., , 1-70 „ „ „ srednji .. „ 1 .">0 „ ., .. neiac»rinjeq, dobavlja po povtetjp pri odjemu noj-manj ."• funtov s jiošlnino, nad ."i kjr |>oštnine prosto 0swalil BeckBH & Go., Hsntarp/AlstBrdenm 3SL p. i u;.; »it in ridiig, ml ic 'žbs1. zMMfrtj sj rejema zavarovanja na dožlve ;e In smrt. otroških rlot, renlna in ljudska, neznodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. tdeleila na dividendah pri iivlenski zavarov že po prvem letu. Stanje ta varovanj koncem l'.»13 K 170.217 14'.' tX Stanja L-ar. fondov koncem 1018 K 43,4244961' \ letu 1013 se e izplačalo zavarovancem na dividend.-th čistesra dobička . . K 432.232-66 kdor namerava življenjsko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne ilc irori imenovanepodriPnice. Sposobni zastopniki se I -»jj sprejmejo poti najugod- j^T nejšimi pogoji. ■— (i,Ko so sliši mnogokrat popraševati ljudi, kateri pač imajo uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri no verjamejo, ker j(i ]e slalia, netočna, vedno stoječa bazar ura. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno je. Al. 000 Žepna ura z radijem, ki se ponoči navija......K 8-40 .. 110 Nikel,- anker- Hoskopf ura ,, 410 ., 70.r> Hoskopf ura, kolesje v kamnih tekoče......... 500 ,, 719 .Srebrna rem. ura . . . . „ 7-80 .. 720 Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „1450 Bela kovinasta verižica. . ,, 2-80 nikelnastft........ 1-— „ 910 Srebrna verižica.....„ 3-20 , 89 Double zlata verižica. . . ,, 5'90 Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavrntno verižico, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj in poilnine prostega. Razpošilja sc po povzetju ali pa če sc denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarnn ar v Švici V iji! 1203 Nima nobene podružnice. Proflaiainice razvidne po letakih. Mz Scliiilz, p. družba z. o. j. Aussip n.L. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jot lug VZRJEMHR ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi eerkvenih zvonov Lijubljana, Dunajska cesta 17, Ljubljana. L«Xa"^r„tmlPorM »—»«»• sta^e, kakor tudi stavbo »od časom dSko ilt!' i„ k,' f ^ Dl J0' P0,i"k0 orod jo, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse potiske pri-n r' n , 0'. rrou prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje !'. .ln Fro" "«godam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo za deželno nizieavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico varnostni zaklad ln »dnino, ki so znašale 1. 1012 K 673.35C-17, so poskočile koncem 1.1913 na K 735.147-17. ledaj, Clmvočjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad Ponudbo in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenlštvo v Celju in na Preseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeniki. Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo. ....................................................................................n,„ = Toplo priporočamo vsem rodbinam = 1 krasne ostanke blaga I = za obleke, suknje, bluze, srafee ild. | E Novih lepih vzorcev E 1 5 kg zavoj K 15-—, lepša vrsta zavoj I | K 20 —, najlepša vrsta zavoj K 25'— 1 = tranko po povzetju pošilja: ~ |A. SelineH, I. češFa fhainica v3imramove(Norava).l | Zelo toplo priporočeno. Kdor poskusi, kupi vnovič. | | MF" Obleče se lahko cela rodbina! I Hiiiihiiu,iiiMiiiHi|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiuimirti° Koor Ima na prodaj ~3Bf kakršnekoli I* I • I II v« » ter drugo blago domačega izdelka, dobi dobrega kupca, če piše na „Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo v Ljubljani" posebno sc iščejo vsakovrstna žita, ajda, krompir drva itd. Cene po dogovoru. Plačilo takoj I Društvo ima svoje prodajalne na Kongresnem trgu štev. 2 in Zaloški cesti štev. 15 ter na Glincah št. 214. 935 Fižol vsake vrste in množine kakor tudi suhe gobe kupi Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 38, nasproti mitnice. 1299 3 5 vinarjev stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4COO slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto. Prva tovarna ar JAN KONRAD, o. in kr. dvorni založnik, Briiz št. 782 (Češko). Pristne nikeln. žepne ure po 4'20 IC, 5-— K. V srebru 8-40 K, 9 50 K. Nikeln. budilka 2 90 K. ure s kukavico 7-85 K, ure z nihalom 9-— K. Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče se za-572 menja ali denar nazaj. Ustanovljeno leta 1803. Ustanovljeno leta 1893. registrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Bentni davek plačuje iz svojega. Zuuanjim vlagateljem so za poši- 5 ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na Vk, 15 ali 22 Vz let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranzijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentnjejo jamslvene glavnice za b,7S8.d40 K. Načelstvo: Predsedniki Andrej Kolon, prelat in stolni kanonik v I-jubljnni. I. podpredsednik! II. podpredsednik. Ivan SuSnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol PoUak ml., tovarnar v Ljubljani. X I- „.i,,nr, n V Liublianii Dr. Ferdo Cekal, stolni kanonik v Ljubljani: Ivan Člani! Iran »o*«flk, T in b lanl drJožefOraden sto Im kanonik v l,ubl, «ni: Anion Koblar, dekan v Dolenc, e. kr. proiosor v Ljubljanii, ar. jozei «ruo«n ar.Fran Papež, odvetnik v Ljnblian. B.Remec, Kranju! dr. Jakob MphorlS, odvota'6k. k, ndidat> v l,,ubi^m ar. tran »P > Viljem Schweltzer, od- v e t n ik °v Vlu b i j a ni°; 'd^uie^ Fran Verbtc, c. kr. Bimn. prot. v Ljubljan, Nadzorstvo: Tre bljani m; Ivan Mlakar, prolcsoi v uji ^ rJ,Ti(lent in posestnik v Ljubljani. ____ ----------" " " W Kana 50 ceneje! ... ■.,, j,, L..i.f .M. -jf»SH_ : un.-iii S DzU) / ^ . ________________________. j °__ i. „Ji ia čevljarski pomoč- OKOI-TE iiSOLi« Iprmenar 1 nikl za obSivalna dela O K i I I« I ThondorJ p Llebenau BtJl UMIMI M J-' 1£>4 ..-(-i m •••«'• pri Gradcu. ______ Najboljša kosa ŽELODČNA ilekarnarja PICCOLhjs [ v Ljubljani j kij—-1-1 i:" P0V/-tTJU 1 steklenica 20 ninarjeu, n® Naročila po povzetji. s :••!» iv. dobi samo ' t .l.O' " A. NaroSajte .Slovenca' viiiainiri Tkalci in tkalke = nri nrvi ooremskl razposujaimu j tra „, ,]0bro phuano mostov tovarni Thondori, i"1 V B 1 pošta Llebenau pri Gradcu. 1253 Ivan Savnik Kranj št. 151 (Gorenj.) Gorenjska kosa 65, 70, 75, 80c;i; 61 ;. 7. 71 J. s pesti .„_. g._ o.on -j 40. 2'60 stane ;anio kr,... - —. - - ■ - za kater- so g-arnntira. Kdor naroči deset kosov skupaj, se mu pošlje poštnine prosto! Zahtevajte krasni, ilustrovani cenik zastonj! !! Agitirajte za „Dcmol uba"!! Posebno Klo*. • ' - dobrem pc s i orooj« oa -e!» !■ snkoto m r.-tro ocrav. i • r.aroit le pr: gov 76/1> F.S. Škrabarv Višniiaori. . j priznano najbo jie, carar --no Octre TURŠKE KOSE JA;. Stanje vlog čez 22 milijonov kron v-1'. registrovana za-uea z neomejeno zavezo biabijsta, Kiklcslttva tesia sttv. 6, pritlltie, v lasri fclšl rase i eti L c t e i s ..Uti-cis" za frančiškansko cerkvijo s?:e:c:"2 hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč — \ tudi cela dežela Kranjska :s:::;e po 7 7 k /o 4 I v.ožer:::: 100 kron čistih :rcz t.z:\icz ccr::.-:2. tarfo ča sa-ro v. (•; v v ■Cv "S 11, i •: •." * « s a I a- Mfe^:^ , | - -• -,-„ ----- _ ' ■ ■■ - A ^ -M . I , ' • ••.,-.;.■■J! IJ *; »J SIM SP*1:" -- .j7" . . ' ^HK S S r , r r. H i S .n Iri Sl •v- — - -------- — ' •• 1. ^ -•• ■ s s ISevv v v [š nik cd vsakih vloženih 100 kron čistih, '-'-l ^ HMr^iibčf ' ■ * : " 1 obresti ^'75 kron na leto. . • a| Za nalaganje po pošti so poštnohranil- ■ . ^ ' .. -- * ,;čne polcžr.icc brezplačno r.a razpolago. _ . » pt-iagO Fran Pcv.;e. •. •; . • > v::a :. bor-.- Actoc Belec, tr-istr.- r :::-•:• -estr s - tr:;vc: r:c; r. H. Karol Kauscfcec ase s :r _-. v . .. c. v - - ;c- ' ' k Josip Šiška, stoln: kanonik, podpredsednik. 0d---C- - - K-.rol Kat«t*-prr' • r." - - Dr. Josip Dermaslia, flnton Kobi. deželni poslanec, po-Frar. - ? V V.'f'? ? ' , ' « a JlC • Oci.at: v 1..;: Ivan Kregar, Jm O"-,-V--'V .-.^.v.-