Delavska Pravica Glasila Krščanskega delovnega ljudstva Izhaja vaak četrtak pop.; v slučaja praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec || Oglasi, reklamacija in naročnina na upravo P‘n 5* • za *eta 15'—, za pol leta Din 30'—; za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, L nad. inozemstvo Din 7' (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Ste v. čekovnega računa 14,900 Vstajenje O vi nespametni... Ali ni bilo potrebno, da je Kristus trpel in tako v svojo čast šel? Luka, 24, 26. Kristus je prišel na svet, da odreši človeški rod. Sicer je s svojim trpljenjem in s svojim vstajenjem svojo nalogo izvršil. Toda dokler bo človeštvo živelo, se bo to odrešenje nadaljevalo. Sadove Kristusovega odrešenja moramo zaslužiti, si jih priboriti. Bog je dal radi tega že v sv. pismu stare zaveze dovolj jasne direktive, kako mora človeštvo živeti, če hoče doseči svoj cilj. Kristus je staro zavezo polrdil dn dopolnil. Vse, kar je učil, je izpričal s svojim trpljenjem, s svojo smrtjo in s svojim vstajenjem. Kar je Kristus učil in zapovedal, je vse tako jasno in nedvoumno. Zato je skoraj nemogoče pojmovati, zakaj je prišlo človeštvo v tako grozno stisko. Kamorkoli se ozremo, bodisi na kulturno, bodisi na gospodarsko ili družabno polje, vsepovsod nejasnost, anarhija. Človeštvo se nahaja na mrtvi točki in ne more ne naprej ne nazaj. Če kdo želi in zahteva dokazov, da je Bog in da je edini gospod nad človeštvom, jih ima dovolj v luči sedanjih razmer. Bog je hotel, da bi bila bitja, ki jih je ustvaril po svoji po-dobi,,srečna in zadovoljna. Dal je deset božjih zapovedi, ki tvorijo večno ustavo človeštva. V teh desetih božjih zapovedih je potrdil to, kar je učil že prej. 2e takoj na prvih straneh starega zakona je naveden temeljni narodov gospodarski zakon. Tam stoji: »Bodi gospod, ne suženj.« Pri drugi priliki je Bog dal zopet važen zakon za gospodarstvo, ko je rekel: V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh. Kristus je stari zakon potrdil in podal še nove direktive. Toda' človeštvo je vse to zavrglo. Proglasilo je svojo neodvisnost od Boga in njegovih direktiv. Veda, otrok tega sveta, je začela učiti, da je človek absolutno svoboden, da je resnično le to, kar spoznamo in sprejmemo /a resnično s svojo pametjo, da ni nadnaravnih zakonov. Današnje človeštvo se ne klanja več Kristusovemu evangeliju, ima svoj lasten evangelij. Njegov evangelij je evangelij absolutne svobode, evangelij svobodne konkurence. Mesto evangelija ljubezni uči evangelij brezobzirnosti, evangelij sile, moči, evangelij zlatega teleta. Gonilna sila evangelija modernega človeštva je najkrutejši egoizem. Ali je čudno, da je vse to, kar ustvarja Človeštvo danes, v njegov lastni propad? Ves napredek, kulturni, tehnični in gospodarski, vse je v škodo človeštva. Le nekaj izvoljenih je na vrhu, velike množice so pa globoko v prepadu. Moderni napredek, moderna svoboda je dejansko moderno suženjstvo. Človeštvo stoji na pragu modernega poganstva. In v tem je bistvo vsega vprašanja. Gre za to: ali bo moderno poganstvo popolnoma zajelo človeštvo, popolnoma izpodrinilo krščanstvo in s teni potrdilo in utrdilo evangelij sedanje moderne družbe, ali pa bo človeštvo prestreglo njegov pohod. Na jasnem si moramo biti tudi o sedanji bedi. Saj ne trdijo vsi, da smo v propadanju. To trdijo samo tisti, ki so odvisni od dohodkov svojega lastnega dela Drugi zopet ilrdijo, da napredujemo. Tako uče tisti, ki izkoriščajo in izžemajo prve. Ni dovolj, da učimo: Kapitalizem je nemoralen; nakopičeno bogastvo je produkt dela delavskih rok in nameščenskih možganov; kapital ne more roditi, potrebno je, da uničimo temelj, na katerem je zgrajen kapitalizem. To je naloga vseh tistih, ki so izžemani in trpe bedo samo radi tega, ker vlada v gospodarstvu princip, da kapital rodi; ker vlada princip, da. je dovoljeno gnojiti kapitalistično njivo s človeško krvjo, s slabotnejšimi, samo da kapital tem bahotnejše rodi v korist močnejših. Izžemani imajo samo eno pot: Kristusa. Prve pobornike krščanstva so tvorile nizke, da, najnižje plasti človeške družbe — sužnji. Krščanstvo jim je vrnilo osebnost in jim dalo pravi smisel življenja. Usodno za človeštvo je, da so množice, iz katerih so vstajale armade mučencev, armade, ki so oznanjale najdoslednejše Kristusov evangelij, da so te množice postale steber, da, nosilci sedanjega modernega evangelija. Usodno je, da vidijo te množice v krščanstvu, zlasti v katoliški cerkvi, svojega sovražnika, dasi je poslal Kristus svoje apostole, da oznanjujejo ubogim evangelij. Eno dejstvo je vendarle razveseljivo: Te množice kljub temu teže in hrepene po Besnici. In prišle bodo k Resnici. Najzanesljivejše jamstvo je veliko trpljenje teh množic. Saj so v tern tako blizu Kristusa. So brez premoženja, brez zaščite, brez doma, preganjane in zaničevane, nimajo, kamor bi položile glavo. Ne vemo, ali bo pot trpljenja krajša ali-daljša, eno je gotovo, da bo vodila v vstajenje teh množic. Tudi pri tem ima krščansko delavstvo svojo posebno nalogo. Pripravljati in izravnavati mora pota. S svojim življenjem in s svojim udejstvovanjem mora dokazati, da je ponosno, da je član te velike trpeče množice svojih bratov; da z veseljem prevzema nase svoj del trpljenja; da temu trpljenju nikoli ne izbega-va; da je v tem vedno v prvih vrstah in (la vse to zajema iz krščanstva, iz nauka vstalega Kristusa. To nalogo bo mogoče vršiti le, če bomo prav do dna duše prežeti od teh naukov, da ne bodo ti nauki le fraza, ampak gibalo najprej našega zasebnega življenja in šele iz tega življenja gibalo za naše javno udejstvovanje. Globoko, pozitivno verni moramo biti. Le takrat bomo pravi in neustrašeni borci. Sv. Peter je Kristusa zatajil, ker ga še ni popolnoma prekvasil duh Gospodov. Ko se je pa popolnoma predal Kristusovemu nauku, je postal bo-ritelj nad boritelji in neustrašen razširjevalec tega nauka. Samo po tej poti moremo zapustiti svoje okope, za katere se skrivamo pred navalom pobornikov evangelija moderne družbe, samo ta pot vodi iz branibe v napad in sicer v. zmagovit napad. Vsak kristjan more biti kvas, ki prekvasi svojo okolico, more poslati gorčično zrno, iz katerega zraste veliko drevo, ki daje zatočišče mnogim. Tudi mi. Zdravi kvas, kleno zrno bomo le tedaj, če borno vzklili iz tiste skrivnostne sile, ki raste iz velikonočne novice: Vstal je! Sz vere utemeljeno Vedno iznova padajo na krščanske strokovne organizacije očitki od pristašev liberalnega in materialistično socialističnega svetovnega nazora, da krščanske strokovne delavske organizacije vse preveč poudarjajo onostran-sko, posmrtno življenje. Da, poudarjamo ga zavestno, a ne samo onostransko, ampak tudi pravično urejeno tostransko življenje. Mi priznavamo dušo, priznavamo večno plačilo in kazen za vsa zavestna dejanja. Iz tega izvira ravno naš nazor o nujnosti pravične ureditve človeške družbe, ravno v tem priznanju temelji naše prepričanje o kolektivnih dolžnostih in zato tudi vzdržujemo načrt kolektivnega gospodarstva kot najprimernejšo obliko za pravično ureditev vseh medsebojnih gospodarskih odnosov. Neizpodbitna resnica je za nas, da zem-sko življenje ni človekov končni cilj. Njegov cilj je večnost, in sedanjost je le prehodna, pripravljalna doba za to. Ta naša vera v onostransko življenje nas pa ne ovira o pravilni ureditvi tostranskega življenja. Nasprotno, to smatramo kot pogoj za njegovo rešitev. Kajti le priznanje božjih zakonov bo zadostno spoštovalo naravne in nravne zakone, ki morajo biti podlaga za pravilno ureditev tostranskega življenja. Naravni in nravni zakoni morajo biti temelj družinskega, narodnega, državnega in obče človeškega življenja. Le v veri v Boga je zadostno in popolnoma utemeljena vera v pravice in ljubezen. Ti pa morata biti temeljni točki ljodoče družbe. Svoboda, enakost, bratstvo in pravica temelje bistveno ravno v veri v Boga, v osebni odgovornosti in kolektivni dolžnosti. Ako zavržemo te točke, potem nam ostane samo še sila, s katero vsaj na zunaj Poročila z delavskih bojišč ^ ^ ^ ^ ^ ^ Vesele velikonočne praznike, polne božjega blagoslova, želi vsem svojini elanom, voditeljem skupin in prijateljem našega pokreta! •»Načelstvo Strokovne zveze viničarjev in Viničarske kreditne zadruge. Viničarji Poštenost za zgled. Ga. Ipavic Ana v Košakih pri Mariboru, je na posredovalno pismo »Strokovne zveze viničarjev« viničarju Brezniku Janezu takoj in v celoti izplačala 450 Din zakonite nagrado. Izredno redek primer, da je bilo rešeno brez viničarske komisije. Važne razsodbe. Viničar Koroša Karol je tožil gosp. Mursa Josipa, med drugimi terjatvami tudi radi dolgujoee nagrade v vsoti 300 Din. Iz zagovora g. Mursa je razvidno, da je viničarju računal za njivo in orodje 300 Din, torej toliko, kolikor znaša nagrada. Sodišče v Ljutomeru pa je z dnem 22. marca 1983 razsodilo, da s« po viničarskem redu § 33 nagrada z nobeno pogodbo ne more drugače razveljaviti ali omejiti. Nagrado v vsoti 300 Din mora viničarju tekom 14 dni izplačati. — V . Dragučovi pri Mariboru si je viničar Neuvirt posejal koruzo na deputatni zemlji. Pri odselitvi je hotel odpeljati tudi koruznico. Vsled tega ga je vinogradnik ovadil, češ da je ta koruza njegova last in ne viničarjeva. Mariborsko okrajno sodišče je razsodilo, da je koruz-nica viničarjeva last, kateremu se mora sedaj izplačati 600 Din. Počasi, toda sigurno prodiramo naprej za naše najosnovnejše in zakonite pravice, katerih nam kratkomalo mnogi vinogradniki ne bi radi priznali. Radio nddajfna postaja v viničarskih krajih. Takol mamreiS ► biiSSnjih okoliških hribov, raz visokega Strmca nad Ljutomerom, izgleda pogorela viničarija s svojim osamelim in v nebo štrlečimi dimnikom. Lastnik je ananii vinarski strokovnjak Vekoslav Štampar. V noči 6. aprila je nastal požar iz neznanega vzroka. Viničarji štrajkajo. Lastniki dornnvske graščine še do danes 9. t. m. niso za leto 1,932 izplačali zaslužka svojim viničarjem:. Nekateri so bili prisiljeni vložiti tožbo pri sodišču. Vsled tega so viničarji v Hermancih in v Kajžarju (Sv. Miklavž pri Ormožu) opustili v vinogradih vsako nadaljnje delo. Taki slučaji so nam samo v dokaz, da bo morala tu izreči svojo besedo agrarna reforma. Zemljo naj ima viničar, ki jo bo rad obdeloval, da ne bo ostajala neobdelana kot danes in to v krajih, kjer tako primanjkuje hrane. Vinogradov in vina je tako preveč, polja in kruha pa premalo. nekaj časa vzdržimo, a duhov, razuma in srca ne pridobimo. Če je danes družba tako razkosana, tako razbita, tako krivična, tako bogata in hkrati popolnoma obubožana, ni tega kriva vera v Kristusa, ampak odpad od Kristusa. Duhovno življenje se ne da ločiti od telesnega trajno in tudi telesno, gmotno, materialno življenje vpliva na duhovno usmerjenost. Zgodovina nam o tem priča in sedanjost nam o tem nad vse glasno govori. 0 srednjem veku govorimo danes kot o temni dobi. Vprašanje je, če ne bo objektivna zgodovina današnjo dobo imenovala še neprimeroma temnejšo dobo brez duha, brez pravice in brez ljubezni, temno in težko kot dobo rimskih patricijev in sužnjev. Kajti vse, kar smo imenovali prosvetljenstvo, nas je privedlo še v večjo temo, še v večjo negotovost, še v večji kaos. V krščanstvu najdemo ravno temeljne smernice za družabni in gospodarski red in v pravilnem umevanju tudi smernice za rešitev socialnih problemov. Kovinarji Jesenice. Zadnjič smo poročali, da se bodo v sredo 5. aprila vršili razgovori glede kolektivne pogodbe. Danes pa moramo žalibog poročati, da se ti razgovori niso vršili. Zopet ni bilo odločujočih doma. Tako se pogajanja vlečejo v neskončnost. Same obljube, ko pride določeni dan, se že dobi zadržek, in razgovorov ni. Iz vsega tega zavlačevanja se pač dovolj jasno vidi, da na strani vodstva ni volje za ureditev kolektivnega razmerja. Delavstvo mora pri takem zadržanju pač sumiti v resničnost besed, da vodstvo želi vse reševati solidarno z delavstvom. Jesenice. Sporočamo vsemu članstvu, da bo v praznikih .pisarna zaprta, zato se poslužite uradnih ur v petek zvečer. SREČNE IN BLAGOSLOVA POLNE VELIKONOČNE "TraznTkT" ŽELIJO VSEM ČLANOM, NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA, UREDNIŠTVO IN UPRAVA »DELAVSKE PRAVICE« UT Javornik. Ko je stopil * prvim aprilom v ve-rjavo novi pravilnik za Bratovske skladnice, so bili upokojenci zelo presenečeni. Prejeli so za celih 20% manj pokojnin© kot običajno. Vsakdo si lahko misli, kakšne volje so sprejeli omenjeno vest. Marsikateri med njimi je delal celih 40 in morda še več let pri podjetju, mislil si je, sedaj plačujem v pokojninsko blagajno, da bom mogel na starost povžiti v miru svoj košček kruha. In sedaj? Ote bo šlo tako naprej, bo marsikateri moral vzeti palico v roke in iti od hiše do hiše. Kako daleč nas je privedel sedanji družabni red. Delavec, ti uboga para, delaj in garaj, pusti mo-gočnjakom tega sveta zadnjo srago krvi, ko ob-nemoreš pa pojdi v grob, da nam ne boš v nadlego, tako si misli danes vsak kapitalist. Ali ni to sramota za 20. stoletje, ko se ponašamo s tako visoko kulturo? Ta egoizem, ta strašna nevoščljivost pelje današnji svet v propad. Vsemu delavstvu naj bo to zadnji opomin, združimo se v močne strokovne organizacije, katere bodo kos nalogam1, ki jih čakajo v bližnji bodočnosti. Kolikor bomo močni in enotni, toliko se nas bo upoštevalo. Ne držimo križem rok, marveč pojdimo vsi na delo, v strokovno organizacijo. Kleparji Ljubljana, V soboto 25. marca se je vršil sestanek naše skupine v mali sobi gostilne »Beli vol«. Marsikateri bo rekel, zakaj zopet v gostilni, a povemo odkrito, da tisti, ki to pravi, sploh nikamor ne pride. Ne vemo, ali se sramujete sami sebe, ali vas je sram tovarišev? Spomnite se, kako smo delali kolektivne pogodbe in kaj vse dosegli, toda le do 'tedaj, dokler smo držali skupaj. Zato se je takrat dalo delati, ko nas je bilo več, sam odbor pa tega ne more. Pridite na drug sestanek, da se pogovorimo, kako in kaj. V sili ste našli našo sobo, drugače pa ne, Sestanek je bil srednje dobro obiskan, toda le od strani starejših tovarišev. Tov. predsednik je poročal o delu prošlega meseca, tov. tajnik JSZ pa nam je podal svoj referat stvarno in jedrnato o današnjem položaju delavca. iNazorno nam je naslikal mišljenje mlajših tovarišev. Veliko je gorje, ki ga čutite sami na sebi, a ga še poslabšujete, pa se ne zavedate tega. Ni vas na sestanke, ne na predavanja, da bi v j e li kako pametno misel, Tov. Frkov je podal poročilo o obvezni šted-nji. Tov. tajnik skupine je poročal, kako je pismeno in ustmeno vabil za sestanek. Ugotovil je, da je zelo žalostno, ker delajo namesto kvalificiranih delavcev nekvalificirani. Treba bo dati take tvrdke v javnost, pa bo drugače. Tudi prejšnji predsednik ne prihaja na sestanke, kar ni tovariško. Tovariši! Vsi boste prišli v naše vrste, čas vas bo primoral, ne boste UŠli usodi, ki vam je namenjena. Ko prihajamo na sestanke, seje itd., žal vidimo vedno ene in iste obraze, mladina pa se skriva. Vsak ima svoj izgovor. Pustimo vse zahrbtnosti in osebnosti, pa si podajmo roke in videli boste, da bodo boljši časi. Tudi tisti bodo prišli, .ki mislijo, da so kaj več, da so razred zase, ne vedo pa, da to, kar j imajo, imajo na račun borcev. Prišel bo dan, tova- ' riši, ko vas bo burja pomedla iz kotov zahrbtnosti in izkoriščanja, takrat pa si bomo pogledali iz oči v oči pri odprtih računih. — Prihodnji sestanek se bo vršil na belo nedeljo, 23. aprila, v prostorih JSZ, Miklošičeva cesta, ob pol 10 dopoldne. Udeležite se sestanka! Tovariši, poravnajte članarino) Rudarje Hrastnik. Novi pravilnik bratovskih sikladnic pomeni aopet poslabšanj« rudarskega zavarovanja in bodo udarjeni predvsem upokojeni rudarji, ki se jim bodo tako ponovno znižale pokojnine; 1. aprila so prejeli le predujme v višini treh četrtin ■prejšnjega iznosa, zato bodo imeli radarski upokojenci z ostalimi rudarji vred žalostno veliko noč. lehstilni delavci Tržič. Naša skupina v zadnjem času precej živahno deluje. Tako smo v zadnjem času priredili več iger, katere so vse precej dobro uspele. Tudi obisik je bil zadovoljiv. Polovico od nabranega zneska se je po dogovoru dalo Vincencijevi konferenci, drugi del pa se j© razdelil med breaposelne člane in ostale delavce. Upamo, da se je s tem vsaj malo pomagalo našim brezposelnim tovarišem. V predilnici in tkalnici postaja delavstvo vedno bolj zavedno. Tako so se v zadnjem, času naše vrste pomnožile. K temu uspehu pa je pripomogel naš predsednik Zupan Ciril z njegovim marljivim delom. Le da bi se delavstvo zavedalo malo bolj delavskih pravic, katere bi zahtevali potom svojih zaupnikov in našega glavnega zaupnika Zupana Valentina, kil vam bo gotovo skušal rešiti marsikatere težave. Le tako naprej. In uspeh bo zagotovljen. Drugače se pa godi v neorganiziranih rajonih. Tako se je v papirnici »Motilne« na Slapu pripetil zelo nesocialen dogodek, katerega je povzročil tamkajšnji delovodja, ko je brez vsakega pravega povoda pahnil delavko tako, da je približno 3 metre daleč odletela z glavo v cementna tla. Lepo sočutje do delavstva, in vse graje vredno dejanje. Vidi se, da bi bila potrebna strokovna organizacija, ki bi take delovodje, kaj kmalu ukrotila in naučila lepšega ravnanja z delavstvom. Poselska;xzveza Služkinje) Obveščamo vse služkinje, da se vrši rejV občni zbor »Poselske zveze« na belo aPrila ob pol petih popoldne v »Domu služkinj«, Križevniška ulica 2. Pozivljemo vse služkinje, da se istega v obilnem številu udeleže. — Odbor. Razno Vrhnika. Zadnjo nedeljo se je vršil občni zbor naše skupine JSZ. Radi velikih redukcij in ustavitve obratov je v zadnjem času le bolj životarila, vendar so člani vztrajali. Poročila odbornikov so pokazala, da so ti vršili v polni meri svojo dolžnost in so zelo trudili, da doprinesejo čim več pomoči siromašnemu delavstvu. Odborniki so dobili za svoje delo absolutorij in so bili vsi ponovno zopet izvoljeni. V svojo sredo so vzeli tudi mladega, a zelo agilnega tovariša Bartla. Občnega zbora se je udeležil kot zastopnik centrale JSZ tov. Sr. Žumer. DELAVSKA ZENA Delavski ženi — za praznik vstajenja Trpljenje posvečuje življenje. Spoznanje krivice, boj za pravico in resnico pa izpolnjuje njegov smisel in cilj. Kdo je trpel kdaj več, kot ti, delavska žena in mati! Možje so se borili v svetu, tudi umirali so za svojo idejo. Svet jih je priznal za junake. Ti žena si pa molčala, vdano in ponižno si delala. Sto in sto malih del si opravljala, ki so se morala izvršiti, a so vendar malo pomembna za zunanji svet; spomin nanje nosijo v svojih srcih samo tvoji otroci-delavoi. Šivala si krpo na krpo, umivala slabo pohištvo, prala vsak dan, kuhala dan za dnem enako hrano. Zaprli so te še v majhno podstrešno stanovanje. V tako tesno, da človeka duši. Se solnce ni vedno posijalo v tvoj dom. Bila si sama, kajti mož ali ni imel časa, ali pa sploh ni videl v svoji ženi človeka, ki tudi misli in živi svoje življenje. V majhni sobi, med samim majhnim delom človek otopi ler postane ponižen, upogljiv. V njem tzamre volja in tudi smisel za lepoto in duhovno življenje. Zadovoljen je z majhnim, vesel, da dobi hrano in še za vino. Potrebe se mu krčijo iz leta v leto. Mnogo se jih vda pijači. In ni med njimi malo delavskih žen in mater. Dobro ve kapitalist, kako bo delavca uklonil, mu ubil vsako voljo do boja. Toda žene pa so ostale in so delale in molile vse življenje. Boguvdano so trpele in njihovo trpljenje je gotovo rodilo sadove. Naš čas pa zahteva nove žene, ki bo verna, a tudi močna in odločna. Danes, ko je žena že splošno zaposlena v javnosti, se o tem vprašanju že več govori. Slovenska delavska žena se je morala skupno z možem že od nekdaj borili za vsakdanji kruh. Že pred 30 leti so delale slovenske žene v tovarnah po svetu, kamor so se izseljevale skupno s svojimi možmi. Toda četudi ni bila stalno zaposlena, je vendar hodila kot perica v tako zvane boljše hiše, je šivala doma, pomagala na polju in vrtovih. Le redko se je mogla posvetiti samo družini, to se pravi vzgoji otrok in gospodinjstvu. Delavska dekleta niso bila vzgojena niti za družino, niti za poklic. Kamor so jih razmere potisnile, itam so se znašle. Saj tudi danes nimajo nobene smotrne vzgoje. Ko zapu-ste ljudsko šolo, gredo največ v tovarne, ali pa za služkinje. Te poklice opravljajo brez posebnega veselja. Morajo jih pač radi denarja. Cilj njihovega življenja je vedno: m o -r a š. Potem je pa še obleka in izbiranje moža. Vsa najbolj važna življenska vprašanja rešijo mimogrede. Vzrok, da je danes delavska žena in vsled nje tudi delavska družina tako padla, leži v tej otopelosti in preobremenjenosti. Delavska žena se ni nikdar vzgajala samo za družino, kakor se tudi danes ne vzgaja za poklice. Zato se poroči. Zato se poroči tudi večkrat zelo lahkomiselno. RevščifSn, ki se naseli v te zakone, je pozneje največkrat edin vzrok mnogim prepirom. Ali more človek, ki dela od jutra do pozne noči, potem pa še izvršuje svoje domače opravke in je zaprt v tesen prostor, še misliti? More li sploh kdaj pomisliti na smisel življenja, more kak sklep trezno preudariti? Človek nujno potrebuje gotove ure v življenju čisto zase. Človek, ki nikdar ni sam s seboj, ne živi, ampak umira. Duhovne vaje, ki se danes toliko priporočajo^ so velika vrednost. Delavskim žena in materam jih tudi dajte! iRazvoj gre svojo pot. Zena se danes ne more vrniti samo v družino. Tudi rešitev sedanje krize prav nič ne zavisi od tega. Sedanja gospodarska kriza ima stare in globlje vzroke. Če se hoče žena kdaj osamosvojiti, če hoče delavska žena ustvariti novo družbo, mora z možem v borbo, So gotove stvari v javnosti, kjer mora žena soodločevati. Tega pa ne more storiti dvajsetletno dekle, ki sme še bili v službi, ker ni poročena, ampak žena, ki ima družino, ki je v življenju že trpela in si sama usmerila svoj pogled v življenje. Vemo, da današnje življenje iza ženo ni' lahko, delavki pa je še dvakrat težko. Na eni strani družina, ki jo kliče, na drugi strani razmere, ki jo silijo v javnost. Zena mora vzgajati. Ce hoče otrokom pokazati pravo pot v življenju, ga mora poznati. Če hoče moža razumeti v delu, v strokovni organizaciji, mora isto sama poznati in priznati njeno vrednost. Način življenja v družini je danes na razpotju, a družina sama mora os!ati osnovna celica za vse življenje. Ali se bo pa to rešilo z družinsko plačo ali kako drugače, bo pokazal še čas. Zato, delavska žena, bodi čuječa! Vzdrami se! Zberi se malo v svoji duši, pomisli na bodočnost in sedanjost. Mnogo dela te še čaka. Naj bi ti prinesel praznik vstajenja vsaj eno dobro misel, ki jo boš drugim potem razodela! S tem boš pripomogla sebi in vsem delavkam na potu navzgor. O samovzgoji Pišem zate, delavsko dekle. Ti, ki šele spoznavaš življenje, ti moraš nanovo zaživeti! Morda si z ene strani že pregloboko pogledala v življenje. Morda iti je tvojo mladost zagrenila beda? Morda si se zdaj ustrašila? Zato bi ti rada povedala par itoplih besed, da ne boš tako sama. Morda mi boš verjela. Veselilo me bo, če mi boš odgovorila, da se bomo lahko spoznale. Nobena stvar ne živi brez pomena, najmanj pa človek. Če sem enkrat tu, se moram vprašati, zakaj sem. Danes pa srečujem vsak dan toliko deklet, ki tarnajo in ne vedo kam s seboj. So popolnoma brezbrižne. Največ takih je med delavskimi dekleti. Ze 15, 16 letna je ubita, topa. Takrat, ko mladost komaj začenja, že umira. iRazumem in poiskala sem že vzroke za to. A zdaj vendar ne boš umirala naprej! Zaživeti moraš, zavesti se moraš odgovornosti, ki jo nosiš v sebi! Z brezbrižnostjo he boš ničesar dosegla. Treba je pogledati v *wat, odločiti se. Ali bom živela, ali umirala vse življenje, Če si že osemnajstletna, če si že sama služiš svoj kruh, moraš biti tudi 'tako močna, da se vprašaš, zakaj živim? Ali je res vredno življenja samo golo garanje, ali nimam še drugega cilja? Začni kar pri sebi. Potrebna Ti je samo-vzgoja, potrebno tisto notranje življenje, ki je samo Tvoje, Tvoje bogastvo, ki uravnava vse delo, vse misli. Katoličanka si, zato Ti je vsak Človek brat. Premišljevala boš, kakšno bodi Tvoje življenje, kako boš ravnala s sestro. Če si videla doma in v svoji okolici samo revščino, skleni trdno v sebi, da hočeš delati povsod dn vedno, da se bo delavska žena dvignila iz telesne in duševne bede. Zavedi se že enkrat, da ji boš edino Ti lahko pomagala. Iz Tvoje močne osebnosti mora priti novo življenje! Pomisli samo, koliko nepotrebnega časa porabiš za lišpanje, za nesmiselno besedičenje, kako malo časa pa posvetiš res negi duše in pravilni negi telesa. Da tudi telo je itreba negovati, a pravilno. Pa o tem drugič. Danes bi Tj samo to rada v dušo za večno vpisala, da »i odgovorna za bodočnost in da si moraš čisto sama pomagati. Ne živi vendar kar iz dneva v noč. Saj vem, da imaš veliko žalostnih ur, da si večkrat zelo trudna, a za obleko najdeš še vedno nekaj časa. Prav je in veseli me, da se že na cesti ne loči služkinja od gospe in tovarniška delavka od me- ščanke, a vendar porabiš preveč časa za to. Pokaži, da se tvoja notranjost razlikuje od drugih, pokaži, da kljub bedi in trpljenju čutiš odgovornosil, da si pripravljena poiskati pravo pot. Pomisli, kaj bi bilo za mlade delavke najbolj potrebno, piši o svojih razmerah, da se bomo vsaj poznale. Drugič ti bom pa povedala še več važnih stvari. Delavka! V strokovni organizaciji je tvoja rešitev Koliko delavk in uradnic še živi med nami, ki ne vedo, kdo jim je priskrbel bolniško zavarovanje, zakonite dopuste in zakonite odpovedne roke. Odprimo že enkrat oči in zavedimo se tudi me delavke, da je edino strokovna organizacija naša rešitev, če bomo močne in enotne v organizaciji, bomo lahko zahtevale vedno več. Nočno delo za mladoletne je prepovedano. Pa kje izvršujejo to dosledno? Zenska plača je nasproti moški vedno nižja. Pa najsi opravi žena isto delo in enako vestno, dobiva vseeno manjšo plačo. To pa vsled tega, ker je bila vzgojena, po- sebno delavka, za skromnost. Hitro se je prilagodila vsakim razmeram, zato so bile njene zahteve vedno manjše. Drugič je pa mož skrbel tudi »a družino. Žena, četudi je hila v službi, je samo pripomogla k zboljšanju družinskega gmotnega '.stanja. A danes, ko je žena v javnosti priznana dobra moč, se razmere niso veliko zboljšale. Prav je, da dobiva družinski oče za isto delo višjo plačo, a gotovo ni prav, da mož in žena, ki nista poročena, ne dobivata za isto delo enakih plač. Pa še dosti drugih krivic je, ki jih moremo edino me same popraviti. Zgodilo pa se bo to, ko bodo naše strokovne organizacije močne, da bomo z njihovo močjo lahko računale. Le v organizaciji bomo zmožne poiskati pravo rešitev! Zato, delovne žene in mladenke, organizirajte se! Število zavarovanih delavk raste Vsak danes toži, da ga je gospodarska kriza težko zadela in mu vzela velik del dohodkov. Med najbolj upravičenimi, ki morejo to trditi, so delavci. Vsem drugim še nekaj ostane, in morejo prevaliti del bremen kam drugam, le delavec tega ne more, in mora s sredstvi, ki jih ima, živeti sebe in družino. Kakšno je to življenje, je drugo vprašanje. Mnogo pa jih je, ki še tega nimajo. So brezposelni. In teh ni malo. Število teh revežev stalno raste. In to predvsem delavcev — družinskih očetov. Od leta 1930, ko beleži SUZOR (Središnji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu) najvišje število zavarovanih delavcev in sicer 631.181, je padlo to Itevilo v letu 1932 na 535.917, to je z a 95.264 delavcev. To je ogromen padec. Kajti, tu ni upoštevan padec članstva železniškega humanitarnega fonda, bratovskih skladnic i. t. d. Pri tem moremo ugotoviti to težko in krivično stran tega vprašanja, da pada število zavarovanega moškega delavstva veliko bolj nego žensk. Celo to je pri tein ugotoviti, da na račun moških delavcev narašča število zavarovanih delavk. Pri SUZOR-u je razlika med moškimi in ženskimi zavarovanci še mnogo večja nego pri ljubljanskem OUZD, kar je bilo ugotovljeno v članku »Žena izpodriva moža« v 13. št. »Del. Pravice« (z dne 30. marca t. 1.). Sicer pa poglejmo številke. V letu 1931 je padlo število zavarovanih delavcev za 25.145, v letu 1932 pa že za več kot 50 odstotkov in sicer za 59.834 delavcev. Nasprotno pa moremo po podatkih SUZOR-ja ugotoviti, da je v letu 1931 število zavarovanih delavk celo porastlo in to za 3154. V letu 1932 je padlo število zavarovanih delavk za 13.439, kar pa plus v letu 1931 popravi, da je faktičen padec zavarovanih delavk v zadnjih dveh letih samo za 10.285. Padec zavarovanih delavcev pa v tem času znaša 84.979. Na vsakih približno 8 odpuščenih delavcev je bila' odpuščena ena ženska. To got tovo ni v nobenem pravem razmerju in očitno kaže, da žena izvršuje vedno več del, ki jih je preje opravljal mož. Ali se delavstvo zaveda vsega zla, ki mu preti v tem pogledu? Videz je, da ne. Tisti, ki so pri tem prizadeti, tožijo in trpijo, toda samo dotlej, da ne dobe ponovne zaposlitve. Takoj, ko dobijo delo, je vse zopet pozabljeno. Tako delo, ki prav za prav ni nobena re- ! alna borba na izboljšanju tega položaja znači, ' da je tudi delavstvo zelo sebično. Vsak gleda, i da varuje samega sebe in je mnenja, da je s 1 tem storil vse. Tako ni nobene zaključene in enotne borbe. Uspehi pa so mogoči le tedaj, ako kaka skupina nastopa kot celota. Posebno, kadar se delavstvu gode krivice, ki so na videz sicer neznatne, toda, ako bi se razvijale naprej, prinašajo nedogledno škodo. V takih primerih je treba napeti vse sile, da se prepreči in onemogoči zlorabljanje. In tak primer je, ko brez vsake prave stvarne potrebe mora mož zapustiti delo in prepustiti svoje mesto ženi. Da se to izigravanje prepreči, je trelm zahtevati, naj bo ženska delovna m o č enako plačana, ko moška, posebno pri delih, ki bi jih morali vršiti možje. Takoj, ko bi delavstvo s to zahtevo prodrlo in jo uveljavilo, bi se razmerje zaposlenih žen napram moškim izpremenilo v dobro delavcem. To je izredno važno vprašanje, katerega bo rešilo le združeno, organizirano delavstvo. Treba je začeti energičen boj proti zaposlitvi žene na mestih, ki po svoji teži in odgovornosti pripadajo možu. Poleg tega pa se mora vse delavstvo boriti, da bo žensko delo v pogledu plače izenačeno z m o -š k i m. Veliko delo še čaka organizirano delavstvo, ki pa mora, da bo jačje, zbrati okrog sebe vse ostalo, doslej neorganizirano delavstvo. Delavke, matere, pišite! Vsak mesec bo izhajala priloga za vas, zato mora biti pa tudi izraz vašega dela in hotenja. Ti viničarka, pa | služkinja, tovarniška delavka in uradnica, ! vsaka naj se oglasi! Naj se spoznamo med sabo, naj se potem vsaka zave, da ni sama, da jih trpi sto in sto. Dokaži, da je še življenje v tebi, da še misliš in da hočeš temeljito spremeniti svoje življenje. Pišitle o svojem življenju in pošiljajte pri-, spevke za našo prilogo. Dopise pošljite na ' uredništvo »D el l al v s kie P r a> v> i c e«. črtaj „BESEDO“! o O S ttj F o š ■g •• ’»N e <0 o ■♦J v - C o? « o ^ ,&o ^ o e* O * o Q - i! b *> Š S N C! * 6 o «s ><0 N O 0 •o 1 i ta* s? “2 uj ■8 S u <5 $8 ^ 0. 3 t njem zgubili 25% svojih pokojnin. Na zapadnem obratu pa bodo rudarji v jami produkcijo še bolj dvignili. Rudnik jim je dal olajšavo, dobili so tresalko, katera bo na odkopih nadomestila vozičke. Kdo bi se še tako mučil, saj so mašine, katere bodo prinesle nove redukcije. Stavbni obrat je šel s prvim aprilom v konkurz, njegovo imovino prevzame zunanji obrat. Na zadnjem shodu smo zabavljali proti draginji in zahtevali, da se znižajo cene potrebščinam, plače pa dvignejo, da bodo delavci mogli vsaji živeti. 50(XMonska pošiljka se je izgubila od Bel-grada do Trbovelj, pošten najditelj se prosi, da jo prinese na naslov lačne rudarske dece. Rudarji imajo čas, ker delajo samo tri dni v tednu in prenaša,jo slične novice. Hrastnik. Po daljšem bolehanju je umrl pretekli teden upokojeni rudar Miha Jazbinšek, v -• -s; ? £ ‘O O c e O O »■e as a- Q> d O c O ‘h ^ S Cio •»» "° Ž S C s ■*“ o mr ro S Bzmr le tudi doma iineli takega novega otročička! »Oh, sestrična Marinu, ali ga nam ne bi mogla za nekaj časa posoditi? Oh, sestrična Marian, tako sladka bi bila v zibelki, ki sem jo imela za Gladys!« Lulu Belle je bila brez konca zaljubljena v to novo, živo lutko, ki je lahko delala toliko reči, ki jih niti najdražje punčke iz trgovin niso mogle! Bila je popolnoma zadovoljna, da je le smela stati pri postelji in strmeti v to i čudo. Če so ji dovolili, da je smela privzdigniti oblekco in , pogledati, kako so drobne, rdeče nožiče brcljale in se krivile, je vpila od veselja in zahtevala, da mora kdo priti in ! gledati, pa četudi samo prijazni mr, Rusher, če so vsi drugi preveč zaverovani v svojo zabavo. Lulu Belle je znala ; francosko, kakor se je dalo videti, spretno je klepetala j s francosko dojiljo, kar je na Jeda močno vplivalo. Sam se ! je v šoli zelo težavno učil francoščine in ni slutil, da bi kdo i mogel blebetati tako hitro in tako gibko kakor zdaj Lulu j Belle. ! Ko se je otročiček poslovil, je Lulu Belle še ostala, da bi igrala z dedom igro šaha; on bi jo bil lahko tolkel, pa je delal nalašč napake, če je Jed prav slutil. Na vsak način so se krasno zabavali in ko je prišel dnevni strežnik, da bi nadomestil Jeda, je slučajno prišel tudi avto po Lulu Belle. Tako je imel Jeti užitek, da se bo z božanskim otrokom sprehajal po vsem hodniku, da jo bo spremil v dvigalo in do vrat. Prav nič izdatna prilika, če jo mora človek meriti z urnim minutnikom, n dovolj izdatna, da obdari mladega, podeželskega fanta s čudovitim doživetjem. Pokoj ko sta zapustila bolniško sobo, je Lulu Belle začela: »Oh, mr. Rusher, mama mi je povedala, odkod dobivajo otroke.« »Kes?« Jedu se je le z naj večjim naporom posrečilo, da je »la! svojemu glasu navaden zvok. »Da, pravi, da pridejo iz materinega telesa. Ali ste že kdaj slišali kaj tako čudnega? Najprej sem si mislila, da je to spet samo hajka, ki si jo je izmislila, pa pravi, da je resnično res, da me je nekoč nosila pod svojim srcem in ko sem se rodila, sem prišla iz nje, čisto živa, kakor mala Lydia!« Jed Kusher — hotel si prodreti v odlično družijo in se učiti elegantnega razgovarjanja — tu imaš primer! Tako zabavajo mlade hčerke bogastva svoje mlade zjiance, ko se sprehajajo v dedovi hiši po hodniku! In vse to brez vsake najmanjše zadrege, brez pomisleka, da bi lahko slišala to babica ali teta Lucile ali tajnik ali gospodinja ali sobarica ali Butler! »Ali ste vi to vedeli, mr. Rusher?« je otrok trdovratno nadaljeval. »Da, vedel sem,« je dejal Jed. Po vratu ga je žgalo, plameni so mu segali že čez obraz in čez ušesa. Nagel pogled mu je povedal, da sta z Lulu Belle sama; a po nekaterih sobah so bila vrata odprta, in če bi kdo poslušal tu pogovor, bi to za Jeda značilo, da bo ob službo. »In mi niste hoteli povedati!« je rekla očitaje. «Mama se mi zdi, da misli, da bi jo moralo biti sram, meni se zdi pa vse to tako lepo, zdaj jo imam še toliko rajši. Pravi, da jo je strašno bolelo, ko sem prišla jaz na svet. Več pa mi ni hotela povedati.« Stopila sta v dvigalo, Jed je zaprl oboje vrat in pritisnil j na gumb. Zdaj je bil vsaj za nekaj minut na varnem: brnenje kolesja bo preglasilo otrokovo govorjenje. Lulu Belle pa je bilo to prav vseeno, zdelo se je, da niti ne čuti, da bi Ijilo vse to kaj nenavadnega. »Ni mi hotela povedati, kako je treba napraviti, da člo-| vek dobi otroka. Kako pa je to v resnici, mr. Rusher? Ali i pride to samo od sebe, ali je treba zato kaj storiti?« starosti 09 let. — Bil je veren mož, kakršnih je danes vedno manj. Naj počiva v miru! Hrastnik. S 1. aprilom je rudnik odpovedal službo 7 poduradnikoni ter bodo po preteku odpovednega roka povečini upokojeni, nekateri pa, kakor se domneva, sprejeti v nižjo kategorijo, vse to pa iz stališča štednje pri TPD. Hrastnik. V četrtek, O. t. m. je požar upepelil hlev rudarja Antona Kocmuna, ki ga vedno preganja nesreča. Preteklo leto se je poškodoval na roki ter bil več mesecev bolan, pozneje je bil reduciran in čez tri mesece brez dela; sedaj pa požar, ki mu je v par trenotkih uničil trud dolgih let. Sreča v nesreči je še, da so mu oteli živino. Polhov gradeč. Pri nas že celo zimo pojo kukavice. Zelo pridno nas tožijo pri gospej milostljivi. Colo to si dovoljujejo, da nam odpirajo pošto. Ta poeta se vsa vestno pregleda, da ja ne bi bilo kaj takega, kar ni dovoljeno. Poleg tega imamo pa tudi en drug slučaj, ki izrednoi lepo ilustrira dobroto naše milostljive, ki velja za izredno pobožno in zelo vneto za Kristusova načela. Hlapec, ki je pri nas že dalje časa zaposlen, je hotel dobiti v Polhov gradeč svojo ženo in si zato oskrbel privatno stanovanje. Toda milostljiva mu je to enostavno prepovedala. Ne vem, kako naj se to sklada s tisto veliko pobožnostjo, ko sedi v cerkvi v prvi klopi pred oltarjem, pri darovanju pa meče stotake. Izven cerkve pa se meša celo v zakonske zadeve svojih uslužbencev, kar je prav nič ne zanima. Zdi se mi, da še vedno sanja o starih zlatih časih, ko so si graščinski val-peti lastili vso pravico do ubogih tlačanov. Rinknštnn soboto romamo na Trsat! Prijavilo se je toliko romarjev, da nam je polovična voznina odobrena, za posebni vlak pa nas še ni dosti. Rok za prijavo je podaljšan do 20. aprila. Za romarsko izkaznico, s katero bo imel vsakdo pravico do polovične voznine z vlakom, brezplačno voznino z ladjo po morju in brezplačno preprosto prenočišče na Trsatu, plača vsak 40 Din, poleg tega plača vsak še polovično voznino, ki stane iz Ljubljane okoli 125 Din, iz Maribora pa okoli 145 Din. Od drugih postaj pa toliko več, kolikor so od Ljubljane oz. Maribora oddaljene, ali pa toliko manj, kolikor so nižje Ljubljane oz. Maribora. Po 20. aprilu bomo poslali vsem romarjem točna tiskana navodila. Navedli bomo tudi točno ceno z vsake postaje. — Komur je na tem, da bomo imeli posebni vlak, naj s prijavo nikar več ne odlaša! — Javite se pa tudi tisti, ki še niste zagotovo odlo-, četni, da' vam bomo poslati pojasnila. Pišite do-j pisnico na naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski«. Ljubljana, Dunajska cesta 17. Socialna in gospodarska politika Izdatki za brezposelnost v Avstriji Avstrijski proračun predvideva v 1. 1938 kredita za brezposelno zavarovanje 177.20 milj. šilingov, za izredne brezposelne podpore pa 131.83 milj. šilingov. Državna dotacija znaša 140 milj. šilingov. Zaradi naraščajoče brezposelnosti pa so kljub tako visokim zneskom, ki se zberejo za brezposelno zavarovanje bile podpore znižane za 50%. Skrb za brezposelno mladino na Češkem Na Češkem je izšla naredba, da se morajo v vseh industrijskih krajih osnovali dnevna zavetišča za brezposelno mladino. Poleg tega sc je uvedla tudi akcija, da otroci brezposelnih delavcev dobijo mleko. Zakaj so stanovanja tako draga? Zahteva hišnih posestnikov je, da mora vložena glavnica v stavbi donaišati danes najmanj 10% čistega dobička. Pred vojno se je na splošno računalo in so se hišni posestniki zadovoljili 2 povprečno 3%. Danes ;pa, ker je beda večja in zaslužki tako majhni, je seveda treba zahtevati 10%. Treba bo močne organizacije najemnikov, da bo strla te pretirane in neupravičene zahteve hišnih lastnikov. 91 m Vsemu delavstvu kakor ostalim čitateSjem „Delavske Pravice** želijo S vesele velikonočne praznike naslednje tvrdke z Jesenic in Javornika m Valentin Markež trgovina z mešanim blagom ! in gostilna ■ a Cankarjeva cesta Franc Raznožnik fotograf Gosposvetska cesta Družnik Fric 4 steklarstvo u Gosposvetska cesta § Vinko Železnik krojač i Avgust Klabus 1 ■ ■■■■■■■■■■■■■■J železnina L; Gosposvetska cesta ■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MS = Krekov trg 2 J ■ ■ Dori Pirman ■!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ brivec j > ■ Jesenice-Sava ■ Justi Rozman 1 ; foto trgovina in parfum £ _ , . ■ Stanko Poženel Gosposvetska cesta ■ pekarna H □ Gosposvetska cesta DELAVSKO KONSUMNO DRUŠTVO S PODRUŽNICAMI: KRALJA PETRA CESTA, JAVORNIK in KOROŠKA BELA, DOBRAVA-BLED, BOHINJSKA BISTRICA sporoča vsemu članstvu, da se vrši 23. aprila 1933 ob 3 popoldne v starem Del. domu redni letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega zapisnika. 3. Odobritev obračuna za leto 1932. 4. Volitev nadzorstva. 5. Raznoterosti. m i ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Pavel Demak brivski frizerski salon Javornik se priporoča za nadaljnjo naklonjenost ■ ■tl g Zdravko Rand trafikant Lampetova ulica poleg Kina Radio Franc Vavpotič tapetništvo g Pavla Arnež 4 eksportna slaščičarna Ukova Obrtniška ulica Jerica Regovc r; Jože Bernard žične pletenine S trgovina z mešanim blagom ■ Lampetova ulica ■ i • ^ ■ Obrtniška ulica S I Ivan Zvezda krojač in zaloga oblek Cankarjeva cesta ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ 8 Andrej Čufer trgovina z mešanim blagom in zaloga pohištva luštnega izdelku Gosposvetska cesta a S Noč Andrej čevlju r Javornik nasproti Dežmana št. 3 se nadalje priporoča Jože Košir manufaktura in galanterijska trgovina Velika zaloga Tivar oblek Gosposvetska cesta A. Legat restavracija Jesenice Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč. Izdaja zn konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.