List št. 52.
Slep rojen.
Le enkrat bi vidil                      Le enkrat bi vidil
Kje sonce gor gre,                      Planjavo morja,
Bi vidil , kje luna                        Ki barke prenaša
Kje zvezde bleše.                          V vse kraje sveta.
Al tema poskuša                         Le enkrat bi vidil
Nad mano si moč,                       Valove grozne,
Ne vem nič od dneva,                 Saj niso groznejši
Obdaja me noč!                            Ko tuge moje.
Le enkrat bi vidil                     Le enkrat bi vidil
Višnjevo neb6,                             Dolino in gaj!
Zeleno planino.                            Oh blagor,, veselje!
In belo goro!                                Kdor vidi tu raj.
Le enkrat bi vidil                     Le enkrat bi vidil
Oblak nad menoj,                        Kak cvetke cveto,
Bi prašal ga glasno:                    Med drugim, strup meni
>Sc jočeš z menoj ?«                   U persih neso!
Le enkrat bi vidil
Soseda oči! Bi bral u očesih,
Kar jezik taji! — Svet za me ni vstvarjen,
Le grob si želim: V grobu resnico
In luč zadobim.                      Miroslav.