ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI Zdravljenje rahitide, telesne slabosti izvedete najbolje z učinkovitimi vitamini, ki jih vsebujejo OLEOSAN PR EPAR ATI Emulzija najfinejšega ribjega olja, ugodnega okusa in zanesljivega učinka. Za potencirano in individ. terapijo priporočamo kombin. Oleosana posebno: OLEOSAN c. ARŠENO OLEOSAN c. KREOSOTO Oleosan c. Jodlecithino S0LPHEDR1N preiskušena kombinacija naravnega Ephedrina, Codeina, Papaverina in Syr. Thymi comp. znatno cenejši. SOLPHEDRIN učinkuje zanesljivo, brzo in sigurno ter brez vseh neugod- ^ ; nih stranskih pojavov pri vsakem trdovratnem kašlju, posebno pri bronhitidah, laringitidah in oslovskem kašlju. Originalna steklenica z 125 gr. Doza: 3x 1 kavino žličko, otrokom po starosti pa manje. Vsled znatno nižje cene ostane Solphedrin še dalje vodilni preparat naravnega Ephedrina. Predpisujte domače preparatel KEMIKA D. D. ZAGREB '■ ' l ' ■■■■ { ■ — Naslov uredništva in administracije: Zdravniški vestnik • Golnik. VSEBINA: Stran Dr. Jos. Cholewa: Bolezen-rak...............................39 Dr. F. Brandstatter: Dijetetično zdravljenje ledvičnih obolenj .... 45 Dr. R. Neubauer: Tujek v dušniku(3 slike).......... 54 Dr. B. Kovačevič: Moderno lečenje varicesa i ulcus cruris varicosum 57 Dr. I. Rakuljič-Zelov: Pojem akutne in kronične adneksitide in moderna terapija s kalcijem ..........................61 Dr. Fran Gosti: Za najnujnejše zdravstvene zavode................64 Dr. Franc Derganc: Človek in zdravnik.................................65 Dr. Vilko Marin: Razmišljanja o nadaljevalnih tečajih na Golniku 75 Iz poljske medicinske literature II................................. 77 Iz zdravniških društev .............................................. . 78 Iz medicinskih časopisov.............................................. 80 Nove knjige............................................................ 82 Drobne novice...........................................................85 Iz uredništva ...................... . ..............................86 Okrogli kotiček ..................................................... • VIII V prilogi važna okrožnica. ZDRAVILIŠČE TREBUŠNIH ORGANOVIN PREOSNÜVE R06AŠKA SLATINA ima v svojih treh vrelcih „TEMPEL“ „STYRIA“ in „DONAT“ izvanredno iekovito slatino, ki s svojo silno trans-mineralizacijo organizma najugodnejše upliva na organske funkcije, njih vegetativno in hormonalno regulacijo. Indikacije: Vse bolezni želodca, črevesa, jeter, žolčnih kamnov, ledvic. Sladkorna bolezen in giht. Sezona 1. maj—30. september. - Gospodje zdravniki! Zahtevajte prospekte in vzorce vode pri direkciji zdravilišča ROGAŠKA SLATINA! EVI PAN-NATRI U M LEVERKUSEN NA RAJNI Natrijeva sol N - Methul - Cyclohexenylmethylmalonylureida Takoj nastopi polni narkotični učinek, ki traja 10-15 minut. Brez vseh posledic lokalne ali splošne prirode. Hitro prebujenje brez vseh naknadnih posledic. ORIGINALNI ZAVITKI: škatljice, H vsebujejo 1 ampulo z 1 gr. Evlpan-natrija v prahu ter 1 ampulo z 10,5 ccm. aqua. dest. ster.; 5 ampul z 1 gr. Evipan-natrija v prahu ter 5 ampul z 10,5 gr. aqua. dest. ster. ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO: „JUGEFA“ K. D. ZAGREB, Gajeva ul 32 B PREHLAJENJIH angini, bronchitis, gripi, pljučnici „Catcium Sandoz“ Parenteralno : 10 in 200/° raztopina se injicira brez najmanjših motenj intravenozno in intramuskularno. Peros: P/ašek 100°/o» tablete po 13 gr in penečih tablet („Brausetabletten“) po 4 gr Calcium — Gluconat ipecopan Tablete po 0D06 gr. Raztopina 0\5% Sladne tablete po 0003 g r. Sladni sirup O'O4°/0- Literaturo in vzorce pošilja: SANDOZ Chemische Fabrikpreje Sandoz, Basel(Svica). ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA: DR. R. NEUBAUER — GOLNIK Štev. 2. 28. februarja 1934. Leto VI. Iz onkološkega laboratorija pri banovinski splošni bolnici v Brežicah. Predstojnik: primarij dr. Jos. Cholewa. Bolezen-rak Dr. Jos. Cholewa. A. Velpeau (1854) Rak je v naprej že nekaj aparinega, čeprav je samo tolikšen kot bucika. Že Aulus Cornelius Celsus (30 pr. Kr. — 50 p. Kr.) pravi o tej bolezni: Quidam usi sunt medicamentis adurentibus, quidam ferro adusse-runt, quidam scaipello exiderunt: ñeque ulli unqam medicina profecit sed adusta prolinus concitata sunt et increverunt, doneč occiderent, excisa etiam post inductam cicatricem tamen reverterunt et causam mortis attu-lerunt. Discernem autem cacoeîhes, quot curationem recipit a carcino-mate quod non recipit nemo scire potest, nisi tempore et experimento.“ Se Clavdius Galenus (131-203 p. Kr.) : xapvuvojra (torej karcinom, ne carcinom) je zlotvorna (xaxoïjOijç), zelo trda (irepcçxXepos), ne ulcerirana bula. Čeprav je od Celsa preteklo devetnajst stoletij, so njegove besede v pogledu terapije še točne. Izgleda, da je kirurgija dosegla z anti —in asepso svoj tehnični vrhunec. K nožu, razbeljenemu železu (v poslednjem času v stari in novi obliki) in mazilom, se je pridružila še rentgenska terapija (Despagne 1896, Freund 1897) in radijska terapija (Tremolier 1902). Kljub temu dosežemo pri vseh, od raka napadenih bolnikih komaj v 30% trajne uspehe, medtem ko preko 70% naših bolnikov ne uide muka-polni usodi zopetnega ali na novo — razvitja bolezni. In to kljub stoletja trajajočemu požrtvovalnemu delu najboljših znanstvenikov in pregorečemu raziskovanju laikov, kljub neštetim hekatombam žrtvovanih poskusnih živalic, kljub dragim institutom v vseh delih sveta. Mi zdravniki gledamo to bolezen ta čas s prav istimi očmi, kot so naši predniki gledali tuberkulozo pred R. Kochom (1882) in sifilido pred Schaudinom (1905), A. Wassermann-om (1902) in P. Ehrlich-om (1915. Obe bolezni so že preje zdravili, večkrat celo z uspehom, čeprav niso poznali njih etiologije. *) Članek je izšel v španščini v .Acción medica“ Iz nemškega rokopisa ga je prevedel dr. M. Karlin. PROSIM, PREČITAJTE PRILOŽENO OKROŽNICO! Tako se nam godi dandanašnji čas s preganjanjem raka. Dobro vemo» da pada mortaliieta tuberkuloze v vseh državah z dobrimi socijalno-higi-jenskimi prilikami, raste pa mortaliteta na karcinomu. Tako pridobiva problem raka na interesu tudi iz socijalno-higijenskega stališča, kajti neozi-raje se na porast mortalitete na raku obolelih, katere ni treba pripisovati* samo poboljšani diagnostiki, nam poznejše raziskovanje vedno češče dokazuje, da herediteta ni pomembna samo v živalsko eksperimentalnih vprašanjih, temveč tudi pri obolenjih človeka. Naše diagnostično stanje se v teku poslednjih dvajsetih let ni toliko razširilo, da bi se številčna rast mogla pripisavati sami naši umetnosli. Za opazovalca, ki gleda brez predsodka, bi pač morali biti merodajni podatki anatomopatologov,, ki poročajo o vedno večjem odstotku raka pri sekcijah. Nihče ne more tajiti stalnega naraščanja karcinoma na bronhih (R. Maresch.). Po Zernerju se je število karcinomov pljuč in bronha v Nemčiji po letu 1920 potrojilo-Naraščanje pljučnega karcinoma je posebno svojstveno za Nemčijo, medtem ko v Švici in Švedski številno prevladuje karcinom na želodcu, na ženskem genitalu in na prsih. Kritika in protikritika različnih statističnih publikacij glede tega vprašanja je na tem mestu neizvedljiva. E. Liek je napisal v svoji novi knjigi: „Krebsverbreitung, Krebsbekämpfung und Krebs-verhülung“, tako otkritosrčno, da človeku dobro de: „Rak je razširjen preko vse zemlje in rajši raste kot pojema. Zaenkrat umrje, kljub vsem, napredkom zdravilstva in higijene, kljub vsem brihtnostim statistike od leta do leta več ljudi na raku.“ Kakor smo že preje omenili, stojimo pri raziskovanju vzroka obolenja na raku tam, kjer smo se nahajali pri tuberkulozi in sifilidi pred R. Kochom odnosno Schaudin-om. Tudi pri teh dveh bbleznih sta hodila etio-loško raziskovanje in terapeutsko iskanje vsako svojo pot. Dosti so storili na polju specifične terapije, posebno pri tuberkulozi; če pa zberemo poročila, naletimo skoraj na fiasko. Tako imenovano kirurgično tuberkulozo (kožo, žleze, sklepi) je prevzela helioterapija od Bernharda (1902 Oberen-gadin) in Rollier-a (1903 Leysin), zato je pa postala pljučna tuberkuloza v zadnjem deceniju domena kirurgične terapije, Pri sifilidi smo ostali pri hemoterapiji kljub temu, da smo se seznanili s spiroheto palido. Torej naj se uveljavita tudi pri bolezni — raku dva polja za raziskovanje, to znači etiološko, kakor tudi terapeutično raziskovanje sta enakopravna in naj gresta po svojih potih. Za znanstvenika je prvo, etiološko raziskovanje, vzpod-budnejše in bolj zanimivo. To prvo je treba predvsem podpirati, ker dandanes: „Rak ni samo najtežji, ampak tudi najvažnejši problem človeštva.“ (Wells). Raziskovalec raka in nagrajenec z Nobelovo nagrado za medicino,. Joh. Fiebiger, ki je sam podlegel želodčnemu raku, nam je kot zapuščino podal problem za bodoča raziskovanja v sledečem stavku: „Razen vpliva kroničnega podražljaja prihaja v poštev za nastanek karcinomov in sarkomov še posebna dispozicija (indivi- 'dualna in organska), pa še hormoni endokrinih žlez in pode d o v a n j e.“ Niso potrebni samo posamezni instituti za raziskovanje raka, kateri morajo imeti razen kirurgičnih, kemo-seroterapeutičnih in aktino-terapeutič-nih oddelkov, še posebno dobro zasedene biološke in patofiziološke laboratorije (Forsell zahteva na 3 milijone prebivalcev en institut), ampak tudi vsaka medicinska fakulteta bi morala imeti stolico za komparativno onkologijo. Ta bi morala rešiti dve nalogi: Razen raziskovanja še pedagogično o problemu raka. Kajti tako predavanje ni pomembno, ki samo to poda, kar moreš najti v vsakem učbeniku, ampak ono, ki ti v danem slučaju odkrije nove misli napredka, ono, ki nam pokaže nova pota, po katerih naj hodi raziskovanje in naši pazljivosti, zanimanju in našemu delu utira nove steze. Klinik, kirurg, internist, ginekolog i. t. d. imajo preobširno snov, ki jo morajo vliti studentom v glavo. To je razlog, da slišiš in čitaš stereotipno trditev, da je rak ozdravljiv, dokler ostane lokalno obolenje. To je seveda samo hipotetična dogma. Nihče nam sicer ne more reči, kdaj in doklej je rakova bolezen lokalna. Nikdar ne ve kirurg, kakšen uspeh more pričakovati, čeprav operira najmanšega raka še v najzgodnjem stadiju (zgodnji stadij lokalnega simptoma). Sam L. Seitz (Zbit. Gynekol. 1932) imenuje izvajanja o ozdravljivosti rakaste bolezni dveh posameznih raziskovalcev v onkologiji preveč optimistična, da celo nepravilna. Že Vircho-wov nauk o metastazah zatemni naš pogled, ker pri malih primarnih rakih, 'ki jih komaj poiščeš, najdeš že velike metastaze v življensko važnih organih. Klinik mora svojim slušateljem vcepiti pozitivne pojme in tudi v interesu njegovega učnega materijala je, da mu neozdravljivi bolniki po več mesecev ne zasedejo postelj njegovega oddelka. Meni je dejal neki, mnogo zaposleni univerzitetni profesor kirurgije, ko sva se pomenkovala o problemu raka dobesedno: „O tem nisem nikdar razmišljal, ampak če je bil slučaj še operabilen, smo ga sprejeli, če je bil neoperabilen, smo ga poslali domov.“ Humanitarne plati problema se tukaj nikakor nočem dotakniti. Zdrav-niško-kritičnemu opazovanju pa na ta način uide marsikaj, kar bi morali vedeti. Nesrečniki, na raku bolni, pa zapadajo proti svoji volji v roke mazačem in „veščakom“ v naravnem zdravilstvu. Začudeni vidimo potem večkrat še gotove uspehe, posebno pri kožnih rakih, katerih se sami nismo več nadejali. Različna kaustika in adstrigencija, tako anorganska kot rastlinska, so vendar že upotrebljavali Egipčani z različnimi začasnimi uspehi. Zraven tega še različne dijetetične mere. Tudi mimo takih vprašanj ni treba iti z nasmeškom modrejšega. Saj vendar vemo iz trudapolnih poiskusov krmljenja, posebno od W. Caspari-ja, Gj. Jovanoviča i. dr., da se s takimi ukrepi da vplivati vsaj na rast raka in sarkoma. Tudi kliniki, kot A. Bier in J. Hochenegg so priporočili, slednji še pred tremi desetletji, po operacijah neko „preobraženje“ s spremenbo diete, z omejitvijo živalske beljakovine in masti, to je z vegetarično prehrano. Stara izkušnja uči, da obolijo na raku posebno ljudje, ki so dobro rejeni ter njihova predzgodovina ne pozna organskih in infekcijskih bolezni. Vseskozi prevladuje mus-kulodigestivni tip, to so dobro rejeni in krepki ljudje (type artritique pri Francozih). Astenični habitus le poredkoma zapade karcinomu (Beneke, J. Bauer). F. W. Beneke je trdil že 1. 1875., da tvori prebitek na sestavnem materijalu, posebno preveč beljakovine in predvsem bogastvo krvi na mielinu in holesterinu podlago za rakovo diatezo. Tudi je menil, da do-loča za prekancerozno diatezo prevelika mera fosforne kisline, apna, kalija, železa in albuminatov v telesnih tekočmah — torej prekomerna prisotnost neoksidiranih albuminatov. — Pred njim je pisal že P. Rokitansky v svojem priročniku patološke anatomije o rakovi krazi. Tudi Th. Billroth je smatral takrat obolenje na raku kot konstitucionalno bolezen. Th. Billroth, veliki kirurg in raziskovalec raka, in P. Rokitinsky, veliki patolog, sta se uklonila autoriteti F. Virchowa (slednji nikdar popolnoma) v pogledu podražajne teorije raka in njegove celularne patologije. Vendar se Billroth kot klinik ni mogel ubraniti utiša, da tvorijo ljudje, bolni na raku, „neko patološko raso.“ Sklep. O formalni genezi raka vemo mnogo, vse, kar nam je mogel odkriti mikroskop. O rakovi stanici in njenem lastnem življenju vemo več, kot o marsikateri drugi tkaninski stanici, da mnogo več, kot o nekompli-cirani stanici kvasa (O. Warburg.) Vse teorije o kavzalnih (etioloških) izsledkih moramo pogledati ločene v notranje in zunanje faktorje. Težišče leži po vsem, kar dosedaj vemo, v notranjih faktorjih, ki so kemobiološke in patofiziološke narave, podani vsled motenj v presnovi, na katere spet1 vplivajo hormoni. Zunanji faktoiji so lahko kemične, fizikalične, aktinične in parasi-tarne (kemični dražljaj!) narave. O. Teutschlander zahteva za postanek karcinoma (sarkoma): 1. Zunanji kronični dražljaj in 2. endogeni „ens malignitatis“, telesu lastno, kemičnoaktivno substanco, neko vrsto fermenta.. F. Blumenthal pravi: „Problem dispozicije in razvitka raka je problem presnavljanja.“ Poznana so njegova in njegove šole dela o obnašanju beljakovin pri bolnih na raku. Našli so na primer, da je že razmerje albuminov do globulinov spremenjeno, normalno 1.15 : 0.8, pri bolnih na raku 3.07 : 2.23; pri istočasnem nedostatku na albumozah in peptonih. Rakasta tkanina poseduje mnogo diamido-kislin in nukleoproteidov in ima veliko proteolitično in autolitično zmožnost. E. Freund in G. Kaminer sta našla pri bolnih na raku nenasičeno maščobno kislino, nastalo na podlagi spremenjene črevesne flore (coli) na kislem gojišču. Iz črevesa prispejo te patološke maščobne kisline v kri. Ta, kakor tudi črevesni sok, poseduje potem lastnost, da ščiti rakove stanice (nukloproteid), z razliko od normalnega sera, ki i-ma za rakove stanice litične lastnosti (nasičena dikarbonska kislina). Posebno važno je, da se presnovi pri karcinomu in sarkomu jasno razlikujeta. Tudi autointoksikaciji organizma po indolu, fenolu, skatolu pripisujejo mnogi avtorji lastnost stvar j an j a dispozicije (Lane, Pauchet, Barker, Hoffman i. dr.)- Presnovi sladkorja je posvetil posebno O. Warburg svoja znanstvena dela. Našel je, da je pri rakovi stanici poškodovano dihanje. Ta stanica črpa svojo energijo iz glikolize. Molekula slarkorja pa se ne raztvori do C02 in H20, ampak istega zapusti že pri mlečni kislini. Važno je, da so take prilike konstatirali F. Silberstein, J. Freund in T. Revesz pri katranskih miših že v prekanceroznem stadiju. Našli so namreč, da so tako katranske miši, kot sveže s tkanino tumora (Mäusekarzinom) cepljene miši mnogo občutljivejše za insulin kot normalne, ali take, ki so jim vbrizgale jetrne, ledvične ali mišične stanice. Miši s polno razvitim tumorom so brez škode prenesle prav neverjetne množine insulina - do 30 E. Alkoholom pripisujejo tozadevno vpliv na intermediarno presnovo, eventualno pri večji porabi beljakovine, kot se to dogaja v alkoholni obrti. Po neki statistiki angleškega „Medical Research Council“ iz 1. 1926, so na prvem mestu rakove mortalitete — gostilničarji. Presnovi maščobe so posvečali čudno malo pozornosti. Mnenja gredo diametralno narazen. Medtem ko nekaterniki mislijo, da ni najti nikake razlike med normalnim in rakovim tkivom, trdijo drugi, da je v tkivu raka povečana maščoba do 75%. Lipoidom pa so posvečali posebno pažnjo, predvsem razmerju med lipoidi in holesterinom. A. H. Roffo je našel odnos holesterina nasproti lecitinu 0.6 pri zdravih in 5 0 pri bolnih na raku. Isti priznani raziskovalec je mogel tudi dognati, da je našel pri bolezni - raku v serumu in likvoru merljive množine holesterina, medtem ko 'ga moremo pri nomalnih dokazati samo sledove. V koži na obrazu, obsevani od sonca, ki iznese 22,11% vseh kožnih rakov, je našal 3'53 kratno pomnožitev holesterina nasproti nepokritim predelom kože. Da je miselna pot tega raziskovalca srečna, dokazuje: E.Leopoldov izrek: „Tudi doberšnemu delu vplivanja na pojave rasti-fiziološ-ke in pataloške - more biti zbog holesterina vzrok fizikalično-kemične narave.“ (Hdbch. norm. u. pathol. Physiologie). Uplivu fermentov na rakovino niso mogli dati, kljub veliki vrsti poskusov, nikake dokazilne specifične razlage. Na videz brezuspešen in protisloven je ostal rezultat preiskušnje ok-sidaze, peroksidaze, katalaze, nukleaze, guanaze,-adenaze, triptaze in anti-triptaze. Endokrinologiji, tej mladi biološki znanosti moramo tudi posvetiti, več pozornosti. Saj vemo že marsikaj o vplivu hormonov na presnovo z. ozirom na bolezen - raka. Zaenkrat ne moremo poročati še nič zaključnega, razen o nekaterih opažanjih D. Engel-a i. dr. Presnovo kovin so študirali zopet bolje. Posebno razmerje med' Ca in K so dostikrat preiskovali in o tem diskutirali. Večina avtorjev (N. Waterman) je našlo v rakovini pomnožitev kalija na račun kalcija. Drugi avtorji zopet pripisujejo pomanjkanju magnezije v naši hrani (Delbet) nagnjenje k obolenju na raku. Tudi ta, na videz preprosta opažanja niso pojasnjene, nekateri raziskovalci so našli prebitek Mg v rakastem tkivu, drugi so ga našli premalo, tretji so ga še celo pogrešali. Zanimivejša in tudi bolj prepričevalna je koncentracija jonov ali ravnotežje med kislino in bazo, odnosno njiju motnje. Reding-u in Slosser - ju se je posrečilo dokazati, da pokazuje na raku bolni organizem močno alkalozo. De Raadt je ustvaril kar hipotezo: „Ni ga raka — brez alkaloze“. Temu dejstvu je pritrdil še Fischer - Wasels in je označil alkolozo kot odraz vseobče dispozicije za zlohotne otekline. Na raznih delih organizma zapažamo ekscesiv-no rast telesu lastnih epitelnih stanic. Dihanje teh stanic je pa ovirano radi patološko prirojenih ali pridobljenih anomalij v presnovi (dispozicija). Anomalije v preosnovi pa podlegajo vplivu hormonov endokrinih žlez. Terapevtično raziskavanje. Od Laurentius Heister-ja, preko A. Velpeau-a in C. Thiersch-a do Th. Billrotha in njegove šole (v. Eisels-berg — Hochenegg), so kirurgi storili mnogo pomenbnega v raziskovanju raka. Thiersch je bil tisti, ki je v 1. 1865 izrekel epitelialno genezo karcinomov na podlagi Remakovega nauka o treh klicnih polah. Istemu je pozneje potrdil anatom Waldayer. Že kirurgi v starem in srednjem veku so se spravili na zunanje rake na koži in dojki z nožem in razbeljenim že^ iezom. Z anti-in asepso in poboljšano tehniko so mogli načeti med drugimi tudi raka na želodcu J. Pean (1879. 9. 4), potem Poljak L. Rydiger (1880 11. 11. v Kulmu), pozneje Th. Billroth (1881 29. 1. — prvo relativno ozdravljenje). Sistemaiično odstranjenje utera pri karcinomu je upe-Ijal W. A. Freund 1. 1878, (1884) drugi slučaj z 20 letno trajno ozdravitvijo). Dandanes, ko je dosegla kirurgija svojo najvišjo tehnično popolnost, vidimo, da nam z operativnim zdravljenjem ni mogoče ozdraviti raka. (j. Wolff.) W. Denk n. pr. piše: „Radikalno operiranega bolnika moramo smatrati za v največji meri ogroženega od raka in je potreben posebno natančne in dolgo trajajoče zdravniške čuječnosti.“ Kljub naši terapevtični nemoči podčrtam stavek F. Mandel-a iz iste (Hochenegg-ove) klinike: „Vsako drugo zdravljenje zločestih oteklin, ki so tehnično operabilne ali sposobne za obsevanje, moramo striktno odklanjati“. Pri tem mislim na vse one brezštevilne metode in sredstva, ki jih umejo upotrebljavati še danes mnogi zdravniški in nezdravniški mazači in ki so hekatombe ljudi spravile v sigurno smrt, ne da bi enkrat samkrat s sigurnostjo vodile pri dokazano zlohotni oteklini do uspeha. Kot profilakso po operacijah moramo navesti terapijo z rentgenom in radijem kakor tudi vplivanje na konstitucijo s spremembo prehrane in presnavljanja, ki ju je priporočal že pred leti J. Hochenegg, potem A. Theilhaber ovo pospeševanje celularne imunitete (ki je nespecifična imuniteta). Rentgenu in radiju ne pritiče samo profilaksa, temveč obadva sta dandanes že zelo uvaževana konkurenta operacije, da, pri marsikaterem malignem tumoru isto celo prekašata. Pri tem so mi na umu posebno struma maligna, kožni in sluznični raki, karcinomi tonzil in jezika; potem še vsi tumorji, ki anatomsko tako leže, da jih z nožem ne moremo doseči. Odkar zatrdno vemo, da obstoji poleg lokalnega tumorja splošna obolelost, velja za nas splošno zdravljenje organizma v smislu P. Ehrlicha, Apalanta, A. Wassermanna, F. Blumenthala, W. Casparia, C. Levina in drugih, kot zapoved, bodisi na poti kemoterapije (selen, jod, cer, svinec bizmut), bodisi 2 fizikalnimi sredstvi, kot žarki, diatermija, prosti zrak, potem s sredstvi, ki pospešujejo presnavljanje in z organterapijo. Skrbeti moramo ne samo za „zdravljenja nesposobne“ (neoporabilne in konstitucionalno neobčutljive za žarke. J. Borak!), ampak tudi za tiste, ki smo jih z operacijo ali z žarki osvobodili njihovega tumorja, predvsem: 1. s pospešenjem presnove, pov zdignjenjem oksidacijskega poteka (O. Warburg — Gastherapie) 2. — kar je posebno važno — osvoboditev telesa od ostankov razkrajevalnih produktov in spremembo črevesne flore (E. Freund) in 3.— kar se mi zdi tudi zelo pomembno — je potrebno dietično okisanje krvi, če najdemo povečano alkalozo. S tem upam, bomo dosegli upliv tudi na eventualne patološke presnove lipoidov (in maščob). Razkrojnim produktom tumorjev (autoseroterapija — G. Jovanovič, Keyser), pripada po mojem izkustvu pri zdravljenju bul vrednost nespecifične podražanje terapije. To bi brezpogojno priporočal pri dezolatnih slučajih in kot podaljšek zdravljenja. V istem smislu je treba obravnavati po načrtu in v velikih serijah tudi obsevanje vsega telesa z rentgenovimi žarki, ki — kakor znano—vodi do splošne telesne reakcije. (W. Caspari, Vorländer, Opitz), kakor vse posege, ki po A. Theilhaberju stopnjujejo celularno imuniteto organizma, pri vseh od raka napadenih bolnikih. Zalibog vlada pri raku, kot pri mnogih kroničnih obolenjih neka obsojanja vredna brezciljnost in desorganizaclja. Brez sistema in le za kratek čas zagrabijo za nov poskus zdravljenja, ga opišejo, da ga pozneje brez nadaljnjega opazovanja po par publikacijah zapuste. Veliki raziskovalec raka V. Czerny je i 1912, ko je kontroliral resnične zdravilne uspehe s Zeller-jevo mastjo, napisal sledeče: „Ponovno vidimo, da so naši zdravilni uspehi manj odvisni od znanja, kot od vztrajne in vešče uporabe zdravilnega sredstva. Ravno pri kroničnih obolenjih moramo imeti mi in pacijent veliko potrpljenja in vstrajnosti, če hočemo doseči dobre uspehe. Zal se je ta čednost naših prednikov sedanjemu brzoživečemu človeštvu iz večine odtujila.“ Iz internega oddelka, obče drž. bolnice v Ljubljani. Š?f-primarij: dr, Ivan Jenko. Dijetetično zdravljenje ledvičnih obolenj. Dr. Brandstätter Franc, sekundarij. Ledvice izvirajo iz mezoderma, so fižolaste oblike, leže retroperito-nejalno na vsaki strani hrbtenice, v višini 11. hrbtnega do 3. ledvenega vretenca. Kapsula fibrosa ovija ledvice, vse skupaj pa obdaja še kapsula adiposa. Histološko razločujemo dva dela ledvic: medularna substanca, tvor-jena iz piramid, ki končujejo s svojimi papilarni v ledvični zajedi, in ledvična skorja, ki obdaja piramide in sega med medularno substanco kot kolumne Bertini. Ledvice so sestavljena tubulozna žleza in vsebujejo sistem sečnih iztrebile, ki pričenjajo vsa v ledvični skorji z betasto razširjenimi Bowma-novimi mešički. V te so uložena prostorninsko uravnano arterijelna mrežja, imenovano vse skupaj glomerulus Malpighii. Vsak Bowmanov mešiček preide v tubulus contortus I. reda, ki se na meji kortikalne in medularne substance zoži in poteka v medularni substanci kot v dolžino raztegnjena Henlejeva zanka s padajočim — ozkim in vzpenjajočim — širokim krakom. Ko vstopi zopet v kortikalno substanco preide v tubulus contortus II. reda,-ki s tubuli recti renales in končno ductus papillares konča v ledvični zajedi. Ledvice so preskrbljene neposredno od aorte z eno ali večirui arterijami, katerih veje se vzpenjajo do meje kortikalne in medularne substance. Od tu pa izstopajo v enakih presledkih arteriae interlobares, ki oddajajo v svojem poteku v ledvični skorji po eno vejo, imenovano vas afferens. Ta žila vstopi v mešiček, tvori tukaj žilni pletež in ga zapusti kot tanjši vas efferens ter razpade šele sedaj v nežne kapilare. Odtok pa se vrši po arcus venosi in venae stellatae. Živci izvirajo iz simpatičnega živčnega pleteža — plexus renalis — in sicer veje plexusa coeliacusa. Danes nimamo še nobene popolnoma jasne, enotno označene in od vseh klinik priznane predstave o poteku tvorbe seči, ki znači eno najtežje razumljivih funkcij ledvic. Bowman (1842) prisoja sekrecijo vode in sol* glomerulom, tubulusom pa epitelijalne žlezne celice, ki so določene za sekrecijo ostalih sestavin seči. Ludwig (1844) domneva na podlagi svoje mehanične teorije fizikalno filtracijo v glomerulusu in povratno pronicanje vode v tubulusu. Heidenhain (1883) se priključuje deloma Bowmanovi teoriji in prisoja tvorbo seči aktivni sekreciji v glomerulusu, trdi pa, da se secernirajo specifične sestavine seči v tubulusu. Po Cushny-u (1917) imata Ludwig-ova in Heidenhain-ova teorija le še zgodovinski pomen; prizna samo filtracijo in povratno rezorpcijo. Odgovarjajoče tej „moderni teoriji“ se tvori v glomerulusu z ultrafilfracijo brez aktivne sekrecije iz krvi koloida prost filtrat, v tubulusu pa se izvrši s povratno rezorpcijo koncentracija filtrata. Vendar je tudi ta teorija danes še sporna in ni splošno priznana. Funkcijo ledvic kan kterizira tvorba seči, pri čemer se jim dovajajo s krvjo po večini že gotove sestavine seči (sečnina). Ta funkcija obstoja v odstranjevanju produktov presnavlanja, izločevanju bakterij, v sintezi hipurne kisline, v tvorbi amonjaka in v tem, da dela telesu kvarne substance neškodljive. Odvisna je od anatomskega stanja ledvic, delovanja srca in krvnega obtoka in od kakovosti sečne odvodne poti. Poleg tega je funkcija ledvic eden glavnih pogojev, da more telo vzdrževati v ravnotežju izotonijo t. j. ozmozni tlak telesne tekočine, dalje izojonijo t. j. koncentracija posameznih telesnih sokov in izohidrijo t. j. ravnotežje med kislimi in bazičnimi valencami. Normalno izločamo na dan 1—1'/2 litra seči, njena specifična teža je od 1000 do 1030, ima kislo reakcijo, vsebuje 1—1.V*% kloridov, nekaj, sulfatov in fosfatov, amonjaka, malenkostne množine sečne kisline, druge dušikove derivate, ki vsebujejo beljakovino (kreatinin, hipoksantin), hipurno kislino, indoksil, skatoksil in barvilo urohromogen. V normalnih okoliščinah ne najdemo v seči albumena. Kljub temu se more pojaviti beljakovina v seči tudi brez resničnega obolenja ledvic in ne pomeni vsaka albuminurija vnetja ledvic in obratno. Poznamo: fizijološko albuminurijo, ki se pojari po dolgotrajni hoji, težkih naporih in mrzhh kopelih; renopalpatorično albuminurijo, ki jo izzove mehanični vzrok; albuminurije na živčni podlagi po apopleksiji, epilepsiji in deliriju tremensu; kemične albuminurije po kloroformu; ortostatične albuminurje vsled Iordoze hrbtenice in končno renalne albuminurije pri resničnih obolenjih ledvic. Obravnavati hočemo prehrano pri obolenjih sečnih organov. Izbira te prehrane ozir. jedi in pijač tvori skoraj posebno prehrambeno vedo. Premolrili bomo sledeče točke: I. ) Varovanje ledvic pri internih in kirurgičnih obolenjih, II. ) vpliv jedi in pijač na tvorbo kamnov, III. ) vpliv sestave seči pri vnetju odvodnih poti. Pri obojestranskem hematogenem ledvičnem obolenju je smoter zdravljenja štednja ledvic. Sredstvo za to je hrana, ki štedi ozir. varuje ledvice („Nierenschonungskost“). K tej prištevamo hranila, ki najmanj oškodujejo ledvični paremhim in ožilje in ne obremenjujejo že oškodovanega presnavljanja. Tudi pri kirurgičnih ledvičnih obolenjih je naloga prehrane štediti ledvice, vendar ta ni identična s prehrano pri internih ledvičnih obolenjih že iz vzroka, ker sta etijologija in semiotika pri obeh različni. Pri tvorbi kamnov v sečnih organih in poteh skušamo v prehrani izločiti substance, ki vodijo k njih dijatezi. Prehrana pri vnetju sečnih odvodnih poteh skuša doseči pretvorbo fi-zikalno-kemične reakcije seči, ker vemo, da ima prav ta pospeševalen ali zadrževalen vpliv na razmnoževanje bakterij. Glavno pravilo ledvične prehrane je v tem. da imajo hranila v smislu razbremenitve z ozirom na oškodovanje oz>r. obolenje omejeno količino vode, soli in beljakovine. Prehrano naj se določi vedno z ozirom na izid funkcijonelne preizkušnje in kemične preiskave; pii edemih in hidropsu je treba vedno ugotovili ali bazirajo na renalni ali kardijalni podlagi. Po tej ugotovitvi določimo odgovarjajočo terapijo in omejitve, ki to stanje zboljšajo. Večina živil vsebujejo v surovem stanju zelo malo kuhinske soli in zato se danes že precej uporablja takozvana presna hrana („Rohkost“) kot terapevtikum. Ako hočemo pripraviti kuhano maloslano ozir. neslano hrano, moramo se popolnoma izogniti solenju. Da naredimo neslano pripravljena jedila okusna, priporočamo primerne začimbe: čebule, suh hren, kumin, koper, petršilj, drobnjak in paradižnike. Dovoljena je tudi majoneza, pripravljena brez soli in brez začimb in sladkovodne ribe. Sočivje: gobe, salate, sočivne juhe, grah, fižol, rdeče: In belo zelje itd. je jedro prehrane, ki štedi ledvice. Meso se sesekljano pripravi surovo ali polsurovo s čebulo in limono, ali pečeno z neslanim surovim maslom. Na uporabo mleka, mlečnih jedi in mlečnih izdelkov se danes ne polaga več toliko važnosti kot preje, ker vsebujejo razmeroma mnogo kuhinjske soli in beljakovine, katere moramo pri uporabi vpoštevati. Nasoljeno meso in ribe, mesni ekstrakti, klobase, konzerve, soljeno surovo maslo in kruh naj se kot zelo slana hranila opuste. Odtegnjenje kuhinjske soli je vsekakor najvažnejši antihidropični ukrep. Pri tem razločujemo tri stopnje: stroga oblika z 2 gr soli na dan, ki jih vsebujejo sama hranila; srednje stroga oblika z dnevno 3—5 gr in mila oblika z 5—10 gr soli na dan kot dodatek I. A) Interna ledvična obolenja. a) Nefroza. (Klinika: primarno degenerativne spremembe na epitelu glomerulov in iztrebile brez vnetja. Simptomi: edemi, visoka albuminurija, krvni tlak normalen, nikdar srčna hipertrofija, v sedimentu seča cilindri vseh vrst, posebno lipoidni.) Če obstojajo edemi, naj se predpiše stroga oblika neslane hrane. Meso, jajca in jajčne jedi se smejo dovoliti le nesoljene. Dovoljene pijače: mleko, kava, kakao in čaj. Tekočine naj se za-uživajo v velikih porcijah, ker se majhne, čez dan porazdeljene količine slabše izločajo. Dijetna shema: sočivnata suha hrana: Zajterk: dve majhni pečeni jabolki; Predjužnik: dve pomaranči. Kosilo: 200 gr kolerabic s surovim maslom in moko, 100 gr jabolčne šežane. J užina: dve pomaranči. Večerja: 200 gr cvetače z omako iz moke, surovega masla in rumenjaka, 100 gr jabolčnega kompota. Ali po Lichtwitz-u: 100 gr riža, 100 gr pšenične moke, 100 gr neslanega surovega masla, 350 gr mleka, 3 rumenjake. Moko moremo dati v obliki rezancev, kipnika ali kaše s sadnimi sokovi ali mezgami. Takoj ko edemi zginejo smemo preiti na srednje strogo in potem ¡polagoma na milo obliko neslane prehrane. b) Akutna nefritis. (Simptomi: glavobol, zvišana temperatura, bolečine zadaj v višini 12. rebra, edemi, albuminurija, hematurija, cilindrurija, oligurija, anurija, eklamptična uremija. Karell je priporočal za temeljno podlago dijete pri akutni nefritis prehrano z mlekom. Za časa edemov 800 gr mleka na dan, po njih izginotju pa stopnjema večja količina mleka. Karell-ova kura: štirikrat dnevno 200 gr mleka z 20 gr neslanega prepečenca. Karellove dneve se predpiše po Lenhartz-u v originalni obliki pri .5—8 dnevnem ležanju, nato dnevno 200 gr več, do dnevne količine 1600 gr. mleka. Danes smatramo samo mlečno hrano za zastarelo in se držimo bolj sledečih dijetnih principov. Krompirjeva kura po Salomon-u in Jagič-u: 5 x dnevno po 200 gr krompirja in 1 liter vode. Zdravljenje z bananami .¡po Salomon-u: 5 x dnevno po 200 gr banan brez lupine. Mlečen dan po Schlayer-u: količina mleka ne sme presegati količine izločene seči prejš-nega dne. Predpisati se sme le pri takem slučaju, kjer ni nobene nevarnosti za uremijo. Volhard je povdaril važnost zdravljenja s stradanjem in žejo in priporočil kot najboljše sredstvo laktovegetarično, maloslano suho prehrano z malo dušika. v-Noorden je vzel za princip svoje dijete v začetnem štadiju sledeče: velike količine sladkorja, sladkih sadov in sadnih sokov, koruzo, riž, pšenično moko v obliki kaše, krompirjev škrob, mnogo surovega masla in skoro nič mleka. V poznejših štadijih: oves, ješprenček, zmečkan krompir, grah, leča, bel fižol, kuhano zeleno sočivje, rumenjak in čajno pecivo. Po izginotju pretečih simptomov: ribe in kuhano meso. Približno po enem mesecu po minuli albuminuriji normalna hrana. Proti pojavu edemov in pri preteči eklamptični uremiji se predpiše 4—5 dnevno stradanje in žeja. Ce bolnik post težko izdrži, smemo dovoliti v 24 urah prav malo svežega ali kuhanega sadja s slakorjem in sadne sokove z nekaj keksi. Te dovoljene tekočine naj bolnik ne zauživa v malih obrokih. Pri insuficijenci glomerulov, ki se izpričuje v nezmožnosti hitrega izločevanja vode, naj se za nekaj dni prepove vsako zauživanja tekočine. Pri preteči oliguriji ali anuriji 3—5 dni post in želja, po tem pa se priporoča 1—1 ’/2 litra svetlega čaja popiti na enkrat kot pri Volhard-ovem vodnem poiskusu. c) Kronična difuzna glomerulonefritis. (Simptomi: zvišan krvni pritisk, albuminurija, poliurija, srčna hipertrofija, razmeroma malo granuliranih in hialinih cilindrov, neuroretinitis albuminurica). 1.) Kronična oblika brez ledvične insuficijence in sekundarna hipertonija. Potrebno varovanja je posebno ledvično ožilje ozir. kapilare glomerulov, katerih propustnost za beljakovino in rdeča krvna telesca je stopnjevana pri čezmernem uživanju soli, ostrih začimb in ekstrektnih snovi. Pacijent naj zauživa milo, malo dražljivo hrano, z lahko omejitvijo uporabe kuhinske soli (dnevno 6—8 gr). Zajterk: kakao ali kava (žitna, sladna ali Hag), ali mleko ali čaj z mlekom, prepečenec z medom ali surovim maslom ali mezdo. P r e d-južnik: 2 mehko kuhani jajci. Kosilo: vse nemesne juhe (sočivne, močnate, kokošje, lahke s prežganjem), ICO gr kuhane govedine, ali teletine ali perutnine, sočivje, špinača, solata, zmečkan krompir, korenček, kole-rabce, grah, cvetača. Solate z olivnim oljem in limonovim sokom. Kompoti in sadje; močnate jedi: kipniki, narastki, in lahke torte. J užina: kava, čaj, kakao in en kruhek. Večerja: 100 gr mesa s sočivjem ali 2 jajci s kozarcem mleka ali kave, ali mlečnate jedi in sadje. Pri sekundarni hipertoniji je poleg kvalitete velike važnosti tudi kvantiteta jedi in pijač. Zaužiti je treba kalorično zadostno in ne čezmerna hrano. Vsekakor ima prednost laktovegetarična prehrana. Zajterk: 200 gr mleka z 50 gr graham kruha. Predjužnik: 200 gr jabolk, hrušk, kislih čre-šenj, višenj, breskev, pomaranč. Kosilo: 200 gr močnate ali zdrobove kaše ali močnatih cmokov, ali 200 gr zmečkanega krompirje, k tem 200 gr solate z limono in malo soli 200 gr sadja, evt. 1 skodelica žitne ali sladne kave. J užina: 200 gr sadja. Večerja: mlečna kaša ali 200 gr mleka, 50 gr graham-kruha, 200 gr sadja. Eventuelno smemo dovoliti pri kosilu včasih 200 gr mesa. Srce vznemirjajoča in ožilje oškodujoča nasladila: kava, čaj, duhan, alkohol naj se dovoljujejo le v zelo zmerni količini ali po možnosti sploh prepovejo. Zelo učinkoviti so enkrat tedensko pitni dnevi („Trinktage“) z zauživanjem velikih količin tekočine. 2.) Kronična oblika z ledvično insuficijenco in sekundarna nefrocirozis. Že zgoraj omenjena laktovegetarična hrana je tukaj brezpogojno potrebna. Sestavimo jo po stanju bolezenske slike z malo ali veliko množino tekočine. Po v. Noorden-u: sladkor, sladki sadovi, sadni sokovi, riž, moka. neslano surovo maslo, krompir, špinača, cvetača, kake o, malo slan kruh. Množine kuhinjske soli v celotni hrani naj ne prekorači 2—3 gr. Insuficijenca ledvic vodi k nesposobnosti za koncentracijo. Ta napaka se izenači z zauživanjem velikih množin tekočine. Radi tega se dovoli bolniku piti kolikor si želi, vendar pa je treba delati vodno bilanco, da se konstatira evt. retencija tekočine. Dnevna količina naj se drži v višini 1000—1200 ccm. Če se na podlagi pridobljene telesne teže in negativne vodne bilance domneva retencija, upeljemo s sadjem omiljene postne dneve ali vegetarično suho hrano ali pa Karell-ovo prehrano. d) Skleroza. (Primarna genuina nefrocirozis, srčna hipertrofija, hipertonija 200 mm in več, neuroretinitis albuminurica, poliurija, zvišan resi-dualni dušik v krvi, majhna albuminurija, malenkostna cilindrurija, nizka specifična teža). Dijeta mora voditi do shujšanja, ker so hipertonikarji večinoma čez mero debeli in je izguba odvišne tolšče najvažnejši terapevtski efekt. Shujšanje naj se doseže z malomesno prehrano; najbolje pričnemo s Karell-ovo kuro. Ker obstoji pri sklerozi nesposobnost ledvic za koncentracijo, naj se zauživanje tekočin ne omeji, vendar naj se v slučajih, kjer je srce in krvni obtok alteriran, ne forsira pitnih kur. Kjer je insuficijenca ledvic, naj se bolnik drži laktovegetarične hrane, kjer ni in-suficijence ledvic, pa mesne hrane s smotrom shujšanja. V zadnjem štadiju skleroze se je treba ozirati na eni strani na srce, na drugi strani na ledvice in radi tega je indicirana malo dušikasta in malo slana hrana, evt. Karell-ovi dnevi izmenoma z dnevi žeje in pitnimi dnevi. B) Kirurgična ledvična obolenja. Prehrana pri internih ledvičnih obolenjih se razlikuje od prehrane pri kirurgičnih obolenjih, ker stopi pri kirurgičnih za interna obolenja tako amžna tvorba edemov, hidrops, vodna in solna retencija v ozadje. Za ki-Turgična obolenja pa je velike važnosti acotemija, t. j. nakopičenje duši-kastih žlindrinih substanc v krvnem serumu. Prehrana naj bo sestavljena v glavnem iz ogljikovih hidratov in maščob, beljakovina pa naj se črta do minimuma. Hrana naj se drži meja laktovegetarične hrane, ker zadržujejo zelišča radi velike množine vsebovanih anorganičnih baz razvijanje arao-dijaka v telesu. Tako preprečijo te anorganske baze tvorbo škodljivih duši-kastih žlindlr. Z odrom na omejitev uporabe kuhinjske soli je treba voditi dnevno kontrolo nad telesno težo in vodno bilanco. Na pođlag'i tega se določi količina soli. Zauživanje tekočine naj se ne omeji s silo. Pri poli-uriji moramo odstraniti najprej ta vzrok. Razen tega je treba paziti, ali ni vodno presnavljanje oškodovano radi internega obolenja, n. pr. nefros kleroze. a) Akutna pielonefritis. (Pri tvorbi kamnov in z vnetjem sečnih odvodnih poli). Pielonefritis nastopi, če se prenese vnetje ledvične zajede na ledvično tkivo ter nastane tipična slika tega obolenja z visoko temperaturo, močnim gnojenjem, albuminurijo, sečnimi cilindri in epiteljami, oligurijo, ki nastopi največkrat radi mehaničnega zagačenja sečnih iztrebile. Povzročena pa more biti tudi od oškodovanja ledvičnega paremhima. V takem slučaju je tudi moteno izločanje kuhinjske soli. Dijeta se določi z ozirom na prej omenjene okolščine. Pri slučajih mehaničnega zagačenja je indicirana laktovegeiarična hrana z veliko količino tekočine (mleko, čaj, kava, alkalične mineralne vode). Ali: vsaki 2 uri 200 gr mleka do 3 litre dnevno, lahke mlečne jedi. Ako nastopi akutna pielonefritis pri tvorbi kamnov, povzročena od virulentne infekcije, ki se je radi že prej oškodovanega paremhima lahko razvila, ali od kompletnega ali inkompletnega zagačenja s kamnom (septično ali aseptično v svojem poteku), pride radi mehaničnega pritiska do težkega oškodovanja ledvičnega paremhima. Ce je proces spoznan klinično za enostranskega, naj poizkusimo mehanično delujoč vodni poiskus z zaužitjem velike množine tekočine (sodavice). To 2—3 dni, če tudi je druga stran reflektorično oligurična ali anurična. Pri dvostranskem procesu ta poiskus nima pomena. Potrebna je pravočasna kirurgična ali urološka operacija. b) Kronična pielonefritis. Bolezen poteka plazeče in je zelo težko spoznati event. udeležba ledvičnega paremhima. Oškodovanje paremhima nastane radi multiple tvorbe abscesov, more pa biti tudi posledica napredujočega razpada ledvičnega tkiva radi zastajanja seči v pielonu z ali brez infekcije. Pri enostranskem procesu more biti, kljub globoko segajoči poškodbi paremhima, celokupna ledvična funkcija dobra. Pri obojestranskem procesu je skoro vedno več ali manj izražena okvara ledvične funkcije. Pri motnji koncentracijske sposobnosti ledvic je treba ugotoviti, ali je vzrok v mehaničnem zastajanju (relativna koncentracijska nesposobnost) ali v pravi sklerozi ledvic (v seči najdemo malo ali nič albumena, izvid sedimenta more biti negativen), ki se spozna po kopičenju rezidualnega dušika (RN). Z odgovarjajočo dijeto je treba varovati ledvice. Zajtrk: v vodi kuhana čokolada, žvrkljana z rumenjakom^ surovo maslo, bel kruh ali prepečenec. Predjužnik: 2 trda kuhana rumenjaka pretlačena s 30 gr surovega masla in namazana na kruh. Kosilo; močnate, sadne, sočivne juhe, s surovim maslom in prežganjem, bel fižol,, grah, leča s praženim jajcem, beluši, belo zelje, gobe z jajcem, rezanci,, makaroni, kipniki, riž in zdrob osladkan z brusnično mezgo, orehi, lešniki,, mandelji, črešnje, rdeče grozdičje, lubenice, ementalski sir, bel kruh. J u-žina: kot zajterk. Večerja: gobe z jajcem, riž in zdrob, kuhan v vodi s surovim maslom, rezanci, sir, sadje, makaroni s parmezanom. Kronična pielonefritis se javlja mnogokrat paralelno ali kot posledica tvorbe kamnov. Ti, kot že omenjeno, s pritiskom oškodujejo paremhim ali pa povzroče delno ali celolno zaprtje ledvične zajede ali uretra s posledico zastejanja seči. Predpis dijete naj se ravna po izvidu funkcijonelne preizkušnje, posebno v pogledu tekočine, da se po nepotrebnem ne preobremenjuje že itak navadno zelo reduciranega parenhima z vcdnimi kurami. c) Ledvična t u b e r k u 1 o z a. (Subfebrilna temperatura, večinoma periodično bolečine v ledvicah in sečnem mehurju, polakizurija in stran-gurija; seč je v začetku bolezni čista potem motna v sedimentu mnogo levkocitov in eritrocitov, nizka specif čna teža in kisla reakcija; pozitiven izvid na tbc-bacile v sedimentu seči, zbrane v 24 urah). Pri ugotovitvi enostranskega procesa je dana indikacija za takojšnjo operacijo. Zato so dijetni predpisi razen za pre — in postoperativno prehrano nepotrebni. Če je zdravljenje v svojem poteku brezhibno in ledvično delovanje dobro, smemo dovolili po 10. dneh poleg hrane, ki je že prej dovoljena (mlečna kaša in kosmiče, kipniki, kolače, narastki, špinača, zmečkan krompir, korenje, kompoti in sežane, svetli čaj ali kava) do 100 gr. dnevno nastrganega mesa. Pozneje lahka, malo ekstrakfna hrana z dnevno 6—8 gr soli. Pri obojestranskem ali drugače neoperativnem obolenju, naj se preizkusi z laktovegetarično redilno hrano. Zajterk: 300 gr mleka z kakavonv in 30 gr. stolčene smetane, 2 kruhka z 50 gr. surovega masla in prav ioliko medu in mezde. Predjužnik: 150 gr. kisle smetane, 2 kruhka in surovo maslo. Kosilo: mlečne, sočivne, kruhove, zdrobove, riževe, sagove juhe;, jajčne jedi, omlete, cvetača s surovim maslom in drobtinami, špinača, pečen krompir, kuhana solata, kaula, sadni riž, kipniki, surovo sadje, torte in kolači. J užina: kot zajterk. Večerja: sočivne omlete iz dveh jajc, jajčni kolač iz dveh jajc z mezgo, torte, kolač. Zauživanje tekočine naj se ne omeji preveč in naj se uravna po zahtevi bolnika, ker je zmerno, trajno izpiranje sečnih organov koristno. V zvezi s tem bi omenil tukaj dijeto po Sauerbruch-Hermannsdorfer-ju- Oba avtorja poročata, da je vodila njuna dijeta pri slučajih obojestranske urogenitalne tuberkuloze k zboljšanju, Premotrila sta to iz vidika, da je razpad tkiva pri ftiziku v zvezi s povečano izgubo mineralij. Zato naj se da ftiziku malo slano hrano z mnogo beljakovine, maščobe in vitaminov in pribitkom mineralij. Prepovedati moramo: kuhinjsko sol in vsa preslana hranila kot prekajeno meso, začinjeno meso, gnjat, ribe, klobase, konzerve. V omejeni količini dovoliti: sveže meso, cirka 600 gr tedensko, sveže ribe, drobovje (možgani, jetra, pljučka, ledvice), poper, mesni ekstrakti, pivo, rdeče vino, čaj, kava, kakao. Dovoliti smemo: mleko 1—2 litra na dan, posebno surovo ali kislo, smetano, kefir, jogurt, surovo maslo, olje, neslano slanino, moko, riž in zdrob, jajca, med, sladkor, solate, začimbe. Pri začimbah je treba čim večje izmenjave: majaron, estragon, koper, čebula, lorber, kumin, limona, janež, redkev, česen, drobnjak, petršilj, brinje, parmesan, mališa, zelena, ingver, vanilija, cimet, grozdinke, mandelji, por (luh), rozine. Priprava sočivja: sočivje ne parati, ampak le dušiti. Razen tega dnevno približno 100 gr surovega sočivja ali soka iz surovega sočivja. K temu dnevno zvrhano čajno žlico „Mineralogen a“ to je mešanica različnih soli, česar pa danes ne zahtevajo več tako strogo. d) Novotvorbe ledvic. (Benigne novotvorbe so redke in skoraj brez pomena. Simptomi za maligne: hematurija pri srednje starem ali starem človeku brez bolečin, makroskopsko vidna in recidivirajoča. V sedimentu stalno rdeča krvna telesca, evt. palpatorični izvid). Celokupna ledvična funkcija ostane v splošnem ohranjena in tudi zadostna. Celo izolirana funkcija obolelega organa kaže večkrat počašnejšo, vendar razmeroma dobro izločanje vode ali barvila. Zato je treba predpisati le malo slano hrano in nasvetovati pravočasno operacijo. e) Hipertrofija prostate. 1) Polakisurija brez retencije: v tem štadiju pridejo v poštev le nekatere omejitve, posebno za začimbe (poper, paprika, gorčica), ekstrakte in ostre sire. Pri predpisu le vegetarične hrane je treba upoštevati, da ta povzroča voluminozne stolice, katerim se mo.1 a prostatikar izogniti. 2) Pri retenciji brez diztenzije sečnega mehurja je treba upoštevati stanje ledvic. Če je povzročila retencija motnjo ledvične funkcije, naj se dovoli malo dušikasta vegetarična hrana, s kašastami in tekočimi mlečnimi jedmi (jabolčni riž, zdrobov praženec, kipniki, sočivje, maščobe). Izogniti se je treba zopet voluminoznim stolicam. Posledica prisilne poliurije je potreba po precejšnjem vodnem presnavljanju. Trajna drenaža sečnega mehurja oblaži to poliurijo in omogoči s iem redukcijo tekočine. Če je poliurija posledica skleroze, naj ne zahtevamo nobene omejitve (voda, limonada, sadni sokovi). Če se je stanje ledvic primerno izboljšalo, moramo predlagati operacijo. 3) Pri retenciji z distenzijo sečnega mehurja: Tu najdemo navadno že težko ledvic oškodovanj, večkrat komplicirano z infekcijoznimi pro- cesi sečnih poti. Če se razvije polagoma uremično stanje, je radi obstoječe anoreksije stroga ledvična dijeta težko izvedljive. V takem slučaju se dovoli raje hrana z malo dražljivih snovi. Kadar to stanje pod vplivom terapije polagoma izgine, smemo vpeljati temu stanju primerno ledvično dijeto in skušamo evt. vsposobiti bolnika za operacijo. Nadaljevanje sledi. Iz zdravilišča na Golniku: primarij-upravnik dr. R. Neubauer. Tujek v dušniku. Dr. R. Neubauer (3 slike) Vdihavanje tujih predmetov v pljuča nikakor ne spada med redkosti. Od kakega žitnega zrna do umetnega zoba, ki ga je bolnik vdihal ponoči, so v pljučih našli skoraj vse predmete, ki po svoji velikosti sploh lahko pasirajo sapnik. O tujkih, ki so prišli v pljuča skozi stene koša, kakor izstrelki i sl. tu ne maram govoriti. Vdihani tujek se ujame v kakem večjem ali manjšem bronhu, ki ga popolnoma ali samo deloma zamaši. Če je dušnik samo deloma zaprt in posebno če je tujek okrogel, tedaj pride lahko do ventila, ki ima za posledico emfizem dotičnih delov pljuč. Če pa je dušnik popolnoma zaprt, tedaj pride do atelektaze, ki se potem lahko inficira, bodisi da so s tujkom samim prišle kužne kali v pljuča, bodisi da postanejo kali iz flore dihal patogene. Pneumonija — sem spada aspira-cijska pneumonija, ki se je kirurgi toliko boje — abscesi in gangrena so posledica tega dogodka. Ostri predmet pa lahko pljuča predre in nastane pneumotoraks in empyem. Vendar pa tujek, posebno kak kovinasti predmet lahko dalje časa obleži, ne da bi prišlo do bolezenskih pojavov, pri čemur je še odprto vprašanje, zakaj kovinasti predmeti razmeroma tako malo dražijo svojo okolico (antiseptični učinek kovine same ?) Posebno lep pregled o tem daje Jackson Ch., ki je videl žebljičke in druge kovinaste predmete do dvajset, v enem slučaju celo do štirideset let v kakem bronhu brez vsakih težkoč za bolnike, ki se večinoma sploh niso zavedali, da imajo tuji predmet v pljučih. Ako nastane absces, potem kolikvacija tkiva lako tujek toliko zrahlja, da ga spravi močan kašelj na svetlo in bolnik v najkrajšem času ozdravi. Večinoma pa povzroča tujek, ako se pravočasno ne odkrije in odstrani, v pljučih resno obolenje s slabo prognozo. Diagnoza pa je, čeprav v gotovih primerih precej težavna, vendar danes vsekakor mogoča. Le mislili je treba na to etiologijo pljučnih bolezni in to prav posebno pri otrocih, kjer najdemo tujke kot vzrok pljučnih obolenj v 65°/, vseh primerov. (A. Bloch) Diagnozo olajšuje oziroma, sploh šele omogoča, predvsem rentgenska in bronchoskopična preiskava. V nejasnih slučajih pa nam lahko tudi pomaga polnjenje bronhijev z Jodipinom (bronhografija) in sicer na ta način, da dokažejo obturacijo dušnika ali da nam napravi Jodipin vidno tuje telo, ki ga preje nismo mogli videti. Od ZEISS-ov krožni polarimeter. Specijalen instrument na stebriču za bolnice in lekarne za določanje sladkorne koncentracije v diabetskem urinu (določa tudi količino beljaka) ter sučnega kota, odn. koncentracije vseh oficinelnih optično akt vnih snovi. Trodelno, izredno občutljivo vidno polje. Bistveno zvišana svetloba optične opreme tako da je poleg električne svetlobe uporabna tudi natrijska celo v slučajih, kadar je bilo doslej nemogoče. Nova uravnava okularja in leč, s katerim čitamo rezultate. Obseg merjenja do 360°, točnost pri merjenju do 0.05°, ozir. 0’050'0. Tiskovine brezplačno pri Carl Zeiss, Jena ali M. Pavlovič, zastop. za Jugoslavijo, Beograd, Sremska 9 rmŽEissi C3MSJ PUHLMANNCAJ znamke .RIPON* več kot 25 let priznan pri akutni in kronični bronhiti, ker izvanredno omiijuje draženje h kašlju, zlasti pri asthma bronchiale ker lahko razsluzi. Doziranje: Pri odraslih 10—15 g = 2 navadni žlici na 1 1 vode, vkuhati na pribl. 2I3. Prvo polovico je izpiti zjutraj gorko, ostalo 2—3 ure predno ležemo spat, pravtako segreto. Odobreno od Ministarstva narodnoga zdravlja z. Br. 18269., 29. IX. 1931. Originalni omot ca 125 g za 6 dni . Din 30’— Originalni omot ca 500 g za 3 tedne Din 100"— * Literatura in poskusne količine pošilja: Puhlmann & Co., Berlin O. 171, Miiggel-Strasse 25—25 a i Jugoslavijo: PH. MR. TICHY BÉLH BOR60S (DunavsRa Banovina) m ORIGINALNI ZAVITKI: Viganfol-olje (1 ccm = 0,3 mg krist. D-vitamina) kap-ljalne steklenice po 10 in 50 ccm. — Vigantol- dra-žeji (1 dražej vsebuje 0,06 mg. krist. D-vitamina). Škatlja po 50 in steklen;ce po 250 kom. po teži vravnan, biološko standardiziran zvišuje brzo'1 in dolgotrajno vsebino krvi na fosforju in apnu, zboijšuje in regulira mineralno presnovo. Nenadomestljiv pri motnjah v rasti in presnovi kosti, pri rahi-tidi, osteomalaciji, motnjah v rasti zob in trdnosti sklenine. Skupni proizvod tvrdk: foav&zMefotehJCuciud LEVERKUSEN NA RAJNI E. MERCK DARMSTADT PRILOGA K ZDRAVNIŠKEM VESTNIKU ST. 2. 28. FEBRUARJA 1934. sl. 1 pred ekstrakcijo tujka sl. 2 tujek dobro viden pri pušici sl. 3 po ekstrakciji. 'diagnoze je v teh slučajih odvisna tudi prognoza. Po enoglasni izjavi onih, ki so se dosedaj bavili s tem vprašanjem, se da tujek bronchoskopično skoraj vedno odstraniti in bolniki ozdravijo v 98°/0. Poslati takega bolnika pod diagnozo tuberkuloze med odprto-jetične pa je gotovo napaka. Poglejmo si sedaj našega bolnika: Dne 25. VII. 1933. je priše[ na Golnik mali J. B. 13 leini sin čevljarja. Fantek je na prvi pogled napravil ufis težkega bolnika. Bil je slaboten, suh in bled ter je imel 'vročino. Njegova mati pripoveduje, da je fant pred skoraj 6 leti spomladi nenadoma zbolel za pljučnico. Od takrat ni se mu več povrnilo zdravje. Nikdar več ni nehal kašljati, večkrat je imel hudo vročino, ki je trajala cele tedne in je potem zopet popustila, ne da bi se bil mladi bolnik popravil. Vprašala je več zdravnikov, dvakrat ga je dala tudi preiskati z rentgenskimi žarki. Rekli so ji, da je fant jetičen, v akutnih napadih visoke vročine pa so navadno ugotovili pljučnico. Ko je fanta hotela radi splošne slabosti poslati v ferijalno kolonijo, so ga odklonili, češ, da jetičnih otrok ne smejo sprejeti. V družini en primer tuberkuloze pri slari materi. Mali bolnik, sicer normalne velikosti in rasti, je kakor rečeno, izredno slab, bled, v.očičen, neprestano pokašljuje, izpljuje pa prav malo. Prsni koš je sploščen. Pogledam ga klinično in najdem : Desna spodnja meja pljuč nepremakljiva, dihanje avtorjevem mnenju holangitis, hepatitis in pancreatitis. V vseh teh slučajih naj bi operaciji sledila medikamentozno-dijetetsko in balneološko zdravljenje. Celotno število smrlnih slučajev je 5'l°/0. Prof. dr. K Radoničič — Zagreb. — Patologija in terapija holelitiaze s internisiičkog stanovišta. - Prof. Radoničič zastopa mnenje, da pri holecistidl igra važno vlogo parenhim jeter, iežko je le dognati v koliko je ia okvara primarna ali sekundarna. Pri simptomatologiji opisuje natančno takoimenovane male simptome, ki nam omogočajo postaviti dijagnozo že v prodromalnem šladiju. Lahko se dožene po času napada tudi nekako zabreklost jeter z običajnimi metodami. Prinaša nov način, kako določiti meje zabreklih in obolelih jeter, ki ga prof. Radoničič 'menuje „signe de marteau“. Pri tej per-kusiji občuti bolnik bolečine, ki iih avtor smatra poleg nabreklosti za znak obolelega pa-renhimatoznega tkiva. Pri diferencijalni dijagnozi se dotakne abodominalnega triasa : apen-^ dlks, duodenum in holecisiis. Opominja tudi na reflektorično stenokardijo za časa napadov-Prof. Radoničič je principielni nasprotnik takoimenovane zgodnje operacije. Glede ope rativnega zdravljenja se drž! teh načel: Absolutna indikacija: akutni in kronični empijem žolčnjaka, znaki splošne ali lokalne perilonitide, ikterus ki traja preko 6 tednov, motnje pankreasa in ulcus. Relativna indikacija : ponovni močni napadi, ki se ne dajo pomiriti z običajno terapijo, socijalni momenti in željo pacijenta. Zelo pohvalno se izraža o atophanu in njegovimi preparati kot holeretiki. Opozarja pa na dejstvo, da so v literaturi opisani tudi kvarni uplivi teh sredstev na jejrni parenhin. Dr. Silvije V. Novak — Zagreb. — O ranoj operaciji žučnih kamena. — Terapija žolčnih kamnov naj bo strogo individualna K operaciji naj se zateče le tedaj, če je slučaj kompliciran, čs s konservativno terapijo ne dosežemo nikakega zboljšanja in če za to govori socijalna indikacija. Najnovejša mišljenja govorijo za to, da žolčni kamni niso lokalno obolenje, ampak izraz važnejših notranjih motenj organizma in se zato ne dajo zdraviti z izključno kirurškim zdravljenjem. Dr. M a v r o Gross — Rogaška Slatina — Žučna litij a z a. Se po-stavlja na stališče, da je to konstitucijonalna bolezen jetrnega parenhima, ki se izraža v spremenjenem izločevanju žolča iz jeter, ki ima za posledico zmanjšanje glikogena v jetrih. Tako pride do zgoščenia žolča, Temu se pridruži infekcija in sedimentacija žolčnih konkrementov. Terapija naj bi šla za tem, da povzroči in pospeši holerezo ter razkuži žolčne vode. Zavrača važnost dijetetike in označi zdravljenje z oljem kot škodljivo, čemur se upirajo inlern sti in praktiki, ki že od davnih časov uporabljajo olje kot izvrstno hp-leretično sredstvo. Kot interno uspešno zdravljenje priporoča pitje slalinske vode združeno z injekcijami atophenila. Trdi namreč, da se sekrecija žolča po endoyen. injekciji atophanila in istoča-nem pitju slatinske vode poveča za 4—5 krat. Kirurško zdravljenje je samo tam indicireno kjer je potrebno odstraniti kakšno neprijetno komplikacijo, da se lahko nadaljujo običajno zdravljenje. O radikalnem k rurškem zdravljenju, po mnenju avtorja, sploh ne moremo govoriti. Kirurg odstrani samo kamen ali empijematozni žolčniak, ne leči pa bolezni same, ki je konslitucijonalna. Tem izčrpnim člankom sledi 33 tiskanih strani zelo intenzivne, mestoma rezke debate o problemih tičočih se holetijaze. Liječnički vjestnik god. 55 broj 9. Dr. VI. Bazala — Zagreb. — Rentgenska dijagnostika u trudnoći i porodu. — je to zelo zanimiv članek opremljen z lepimi rentgenskimi slikami, ki bo interesira! le strokovnjaka porodničarja in rentgenologa. Dr. Špira Jovanovič — Zagreb. — Novije metode kulture u dijagnostici tuberkuloze. Najprvo opozarja pisatelj na težkoče in pomankljivosfi bijološkege poskusa in povdarja potrebo enostavnejšega načina, ki naj nam pomaga pri dijagnostičnih težavah. Pisatelj upravičeno opozarja na važnost in enostavnosti razmaza po Ziel-Neelsen. Sledi opis raznih gojišč, ki imajo nedvomno prednost pred navadnim razmazom. Prinaša nato Statistične podatke o preiskavah izvršenih na gojiščih po Lubenau, Hohnu, Löwensteinu, Pelroff-u in Petragnani ju ; skupno 115 gojišč. Vse 4 vrste gojišč so postale pozitivne med 14. in 20. dnevom. Najhitreje je zraslo gojišče po 10. dnevi na Lubenau-Hohnu in zaključuje, da je Lubenau-Hohn-o'o gojišče najbolj občutljivo za hitro rast bacilov. Glede homogenizacije z antiforminom in z žvepleno kislino se izraža povolneje za zadnje, ker je v svoji izvedbi enostavnejše. A. Simoniti. Medicinski pregled, No. 11, Novembar J933. Odnos endemijskog sif.ilisa prema sporadičnom i eksperimentalnom. — Dr. A. Vuleiić, higijenski zavod Zagreb. Autor se bavi u ovom članku rezultatima koje je dobio proučavajući endemični sifilis u Bosni. Sve do 1928. g. vladalo je mišljenje, da endemijski sifilis se razlikuje od sporadičnega time, što ne izaziva obolenja srca i ostalih parenhimatoznih organa i da je kod njega tabes nepoznat. Glück je tvrdio, da se endemički sifilis odlikuje još i time, da je on uvek bez primarnog afekta. Medjutim, naučna ekspedicija u Burjato-Mpngoliji 1928. gđe je najrasproslraniji endemijski sifilis, pokazala je da se slika tamošnjega sifilisa ni malo ne razlikuje od onog u Evropi. To je autora dovelo do odluke, da proučava endem, sifilis u Bosni i da odkloni dosadanje mišljenje o lome, da je famo naročita vrsta sifilisa, On je došao do ovakovih zaključaku, da u Bosni ne postoji ni jedna manifestacija sifilisa, koja ne postoji i kod endemičkog sifilisa, a da takodje postoji i kod bos. end. sifilisa prim. afekt, ali je ovaj često u tonzilama, ili ekstragenitalan uopšte. Sem toga pošto je end. sif. kongenitalan, to je nemogući primarni afekt, što ne izključuje da se može razlikovati od endemičnog. Ali ono, što je nadjeno u Bosni i što razlikuje endemijski od sporadičnog činjenica da je endemijski sifilis za 50% latentan. O reperkusiji draženja nosne sluzokože na krvni pritisak, registrovan u ortostatičnem položaju. — Dr. Ž. Milovanovič i Dr. C. Plavšič — Beograd. Članak je veoma interesantan, a izgleda i veoma malo do sada se obračala pažnja na ove stvari. Koliko je poznato, postoje samo radovi P. Bounier-a i Gillet-a, ali ne tako jasni. Autori ovoga članka dražili su metalnim niklovanim štapićem prednji deo conchae infer. i pars septi naši. Draženje je trajalo od 20 do 60 sek. za sve vreme registrovane su oscilacije na srednji dinamični pritisak. Skoro kod svih pokušaje, pritisak je brzo počeo da pada, oscilacije su postajale kraće i redje, puls sporiji. Istovremeno se pojavljuju promene na pacijentu, koji je pri-nudjen da legne, jer bi došlo do sinkope. Od tada se pritisak popravlja i bolesnik takodje. Članak daje mogućnosti za dalja i interesantna ispitivanja. Tetanija kod stenoze pilorusa. — Dr. Rubenović — Beograd Opisuje jedan slučaj opšte tetanije kod stenoze pilorusa. Pošto je bila izvršena G. E. A , tetanija je izčezla. P/e operacije je bolesnik stalno povraćao, a ispitivanja »u pokazala smanjenu količinu klora i natrijevog klorata u krvi. Posle operacije se količina ovih krvnih sastojaka penje do normale. To daje autoru pravo da veruje da su tetanične pojave nastale usled poremećenja metabolizma klora i natrijevog klorata u krvi usled gubitka slobodne sone kiseline prilikom povraćanja! To bi mišljenje odgovaralo onom koga zastupaju amerikanski autori. Povodom jedne mikoze nokata. — Dr. S. Miloševič — Beograd. Kritikuje iznet slučaj mikoze nokata, tvrdeći da je to samo pozna manifestacija hereditarnog luesa. M. Grujič Prof. dr. Vladimir Čepulić: Tuberkuloza, uzroci, znaci, liječenje, obrana. Zdravstvena biblioteka Minerve — Zagreb, 92 str., karton din 20’— Poljudno medicinsko slovstvo bi zaslužilo, da mu kdo posveti resno razpravo. Pre-mnogokrat je torišče mlajših bolj ambicijoznih kot talentiranih medicincev, ki smatrajo zbirko iz vseh vetrov skup znešenega in dostikrat niti dovolj prebavljenega znanja, ki jo izdajajo kot poljuden spis, za pravo pot, strmečemu ljudstvu pokazati svojo učenost. V resnici pa so danes oni, ki kupujejo in čitajo poljudno znanstveno knigo, že precej razvajeni. Druga napaka nekih poljudnih medicinskih spisov pa je, da hočejo biti obenem za široke mase naroda, obenem pa učne knjige za zdravnike. Taka smešnost se obsoja sama. Kdor hoče poljudno pisati, si mora biti vendar vnaprej v prvi vrsti ra jasnem, komu naj bo namenjena njegova knjiga. Ker vse te napake poljudnega slovstva dobro poznamo in — žal — premnogokral najdemo, smo bili tembolj prijetno presenečeni po mali knjigi prof. Čepulića. Že to, da NOVE KNJIGE se je lotil lega dela mož lako širokega znanja, ki dovršeno obvlada celo snov v vseh podrobnostih, nam je jamstvo, da bo knjižica ustrezala svojemu namenu. V gladkem, poljudnem jeziku, ki bo vsakemu inteligentnemu lajiku popolnoma razumljiv, obravnava avtor problem tuberkuloze, one ljudske kuge, ki se — manj kot katera druga — brez intenzivnega sodelovanja širokih krogov ne bo nikdar dala iztrebiti. Brez vsakega balasta v skozinskoz cptimisiičnem tonu — ravno ta ton zopet izda mojsira — obravnava avtor tuberkulozo kot nalezljivo, kot silno razširjeno socijalno, pa tudi kot ozdraljivo bolezen. Po mnenju, ki ga referent odnekdaj zastopa, se ravno slednje dejstvo ne more nikdar preglasno poudarili. Silno koristna so tudi poglavja o [izolaciji jetičnika, o uničevanju klic, o tem, kako se naj očuvajo jetike osebe, ki strežejo bolnikom itd. Konča mala, a po svoji vsebini izredno tehtna knjiga, s kratko obravnavo naših prilik in s pogledom v bodočnost. Učitelju, dijaku, učencu, duhovniku, predavatelju, pa tudi vsem, ki doživljajo na sebi ali na svojih dragih bridko usodo jetike, njim vsem bo knjiga dobrodošla, ker iz nje lahko črpajo cel zaklad stvarnega znanja, ki jih naj osposobi za pomoč v borbi proti tuberkulozi. Saj nas v Jugoslaviji še čaka gigantska borba, ako hočemo doseči vsaj toliko uspehov kolikor so dosegli v drugih civiliziranih državah. Tudi zdravniku bo dobro služila za poljudna predavanja. Knjigarni Minerva pa moramo čestitati k vzorni opremi, ki jo je dala temu prvemu zvezku svoje zdravstvene biblioteke. Končamo z željo, da bi knjižnica našla mnogo čitateljev med Slovenci. R. N. E. Fraenkel: Die Empfängnisverhütung Biologische Grundlagen, Technik und Indikationen. CPrePfööenje spočetja. Biološke osnove, tehnika in indikacije). F. Enke Vlg. 1932. 212 strani; broš. RM. 16 —, vez. 17-50. Vprašanje regulacije porodov se lahko gleda iz različnih, precej ekstremnih stališč. Zahteve evgenika, želje zdravnika, preprečiti nevarnost, ki v gotovih slučajih preti bolni ženi po materinstvu, stremljenje državnika zavirati padanje rojstev, vse to so problemi, ki se eden bolj, eden manj dotikajo vprašanja preprečitve spočetja. Prav posebno pa moramo mi zdravniki nadoknaditi ono, česar se nismo učili na klinikah. Zdravnik biti pomeni — gotovo ne nazadnje — biti svetovalec v vprašanjih higijene zakona in to v interesu posameznega kakor tudi celega naroda. Koliko pa nas je, ki razpolagajo s potrebnim znanjem za to težko nalogo ? Prof. Fraenkel, direktor ginekol. klinike bratislavske univerze, nam v zaključeni, strogo znanstveni obliki podaje vse, kar je s tem problemom v zvezi. Poleg obširnih razprav o operativnih metodah sterilizacije najdemo zelo zanimiva izvajanja o hormonalni sterilizaciji. Napram rentgenski sterilizaciji zazvame avtor popolnoma odklonilno stališče. Drugo manj ob-ežno poglavje se bavi s kliničnimi in mehaničnimi antikoncepcio-nelnimi sredstvi. Tretje poglavje pa je posvečeno indikacijam in zakon-kim predpisom. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Ljubljana Miklošičeva cesta 16 - Telefon 31-33 priporoča gg. zdravnikom medicinsko in farmacevtsko slovstvo, ki jo ima vedno v zalogi. Novosti, kakor tudi druge knjige pošilja radevolje na ogled. Vse v „Zdravn. vestniku“ navedene medicinske knjige in časopise dobavlja najhitreje. Prosimo gg. zdravnike, da se obračajo v slučaju potrebe na nas. Dragevolje dajemo vseinfor. in nasvete glede knjig. Ne naročajte pri inozem. tvrdkah in potnikih temveč vedno le pri dom. tvrdki, ki Vas bo znala v vsakem oziru zadovoljiti. tu pridejo do veljave tudi izvajanja o evgeničnih vprašanjih in celo o stališču posaméz-nih konfesij napram temu problemu. Zdravnik bo imel od knjige samo korist. Obsežen seznam medicinskega in drugega slovstva o problemu kontracepcije bo enemu ali drugemu čitatelju morda posebno dobrodošel. R. N. Dr. J. Finckh : Die nervose Schlaflosigkeit und ¡hre Be-handlung. (Nervozna nespečnost in njeno zdravljenje.) Vlg. d. AerztI. Rundschau, 59 strani, broš. RM. 1'20, vez. 2’20. Izven dvoma je, da trpi ogromno število navidezno bolj ali mani zdravih za pomanjkljivim spanjem. Brez vsega nam je iudi jasno, kako zelo mora tako abnormalno stanje — da ne govorimo o bolezni — vplivati na sposobnost prizadetih za delo in živ ljenje. Toda priznati moramo, da se zdravnik običajno dosti ne beli glave. Receplni blok v roke, kratko premišljevanje in že je napisan recept za kako spdno sredstvo iz neskončne in še vedno rastoče vrste raznih sedativa in hipnotika, ki jih nam dan za dnem farmacevtska industrija servira p"d raznimi mamljivimi obljubami češ, ni škodljiv, se hitro izločuje, pacijent se ga ne navadi itd, itd. Zaslužno delo je torej, eko nas avtor v kratki in silno živahno spisani razpravi nakratko seznani z fiziološkimi in psihološkimi pogoji nespečnosti. Še bolj zaslužno pa, ako nam pokaže pota, kako pomagati bolniku do spanja in do živčnega in duševnega ravnotežja sploh, ne da bi se zatekli do vedno nekoliko sumljivih kemikalij. Da bomo med metodami, ki jih avtor priporoča, našli marsikatero znano, ki se nam je morda zdela preveč „domača", je po mojem mnenju samo prednost knjižice. Stari izrek: Nazaj k prirodi, bi se moral glasiti za nas zdravnike : Nazaj k sfarim, dobrim, tisočkrat preizkušenim načinom zdravljenja! R. N. Dr. Otto Kolb: Der Nothe fer in UnglUckfallen (Pomagalec v nezgodah). Vlg. d AerztI. Rundschau 1933. 97 str., broš. RM. 1'30, vez. 2i0. Od vseh panog, o katerih mora praktični, posebno uradni zdravnik predavati, je gotovo ena najbolj hvaležnih prva pomoč v nezgodah. Predležečo knjižico bi mogel vsem predavateljem v samaritanskih tečajih najtopleje priporočati predvsem radi izredno pregledno in jasno urejene snovi, tekočega sloga, v katerem je pisana, in prav posebno radi velikega števila izbornih slik, ki so ravnotako primerne za episkopično projekcijo kot za prerisanje na tabli. Običajni vsebini sličnih brošur o prvi pomoči je avtor dodal poglavja o kilah, o zadržanju pri zastruplienju z vojnimi plini, o nezgodah povzročenih po električnem toku, o duševnih boleznih in več drugih. Knjižico krasila dve sliki Henri Dunant-a, ustanovitelja Rdečega križa ter slika Fr. v. Essmarcha, ustanovitelja samaritanskih šot. R. N. Prandtl — Gebele — Fessier: Gaskampfstoffe und Gasver-glftung. — Wle schützen wir uns? Cvojni plini In zastrupljenja z njimi. — Kako se jih naj očuvamo?) Vlg. d. AerztI. Rundschau, 1933. 117 str., broš. RM. 2‘40 vez. 3'30. Naj bo človek še tako ogorčen nad kulturno sramoto vojnih plinov, vendar bo moral v njih gledati enkrat za vselej dano dejstvo, čigar strahote lahko občuti nekega lepega dne na lastni koži, ako še ni imel prilike se z njimi seznaniti v svetovni vojni. Že sam nagon samoobrambe torej veleva, da se vsakdo bavi s tem najini dernejšim mo-ritnim orodjem. Vsak zdravnik pa bo — v kolikor ga sam zakon še ne sili k temu — kót poklicani svetovalec in pomočnik tudi v teh primerih najhujše sile moral vse storiti» da se z vojnimi plini, njihovimi učinki in obrambo proti njim čimpreje intenzivno bavi. Med velikim številom raznih publikacij je mala knjiga treh nemških avtorjev ena najnovejših, kar v tem slučaju pomeni, da upošteva najnovejše „pridobitve" na tem polju. V jako živahnem tonu spisana vsebuje vse potrebno o kemiji plinov, o tehniki obrambe, o znakih, poteku in zdravljenju zastiupljenja. Prav posebno koristne se mi zdijo na koncu brošure smernice, to je kratka rekapitulacija vsega najvažnejšega. Ravnotako posrečen je pregleden seznam vseh škodljivih plinov in sličnih plinastih snovi, ki vsebuje v labelarični obliki prav vse o lastnostih teh sredstev in potrebnih ukrepih proti njim. Prav na koncu pa najdemo posebno poglavje o kolektivnih zešč tnih ukrepih za pasivno civilno prebivalstvo ih o delokrogu za aktivno civilno prebivalstvo. Številne slike olajšajo razumevanje vsega povedanega. R. N. DROBNE NOVICE Imenovanja: Doc. dr. Alija Košir je bil imenovan za izr. profesorja na ljubljanski univerzi, dr. Vlad. Guzelj za primarija na kirurškem oddelku državne bolnice v Ljubljani. Novi protituberkulozni dispanzer so začeikom t. m. olvoriii na Jesenicah na Gorenjskem. Vodi ga dr. T. Furlan, asistent zdravilišča na Golniku. Upajmo da mu bodo kmalu sledile slične ustanove v vseh onih krajih, kjer bi bile že davno nujno potrebne (Kranj, Slovenjgradec, Novomerio itd. itd.) itaijanska liga proii tuberkulozi sporoči, da je bila profituberku-lozna propaganda v Italiji in v kolonijah izredno uspešna. Prinašala je tekom 1. 1933 13 mit. lir, to je skoraj 6 mil. več kot leta 1931 ter za 2 mil. več kot 193'. Radi bi vedeli, koliko so žrtvovali Jugosloveni za borbo proti jetiki. Po številu prebivalstva bi pričakovali vsaj 13 mil. dinarjev! Na Slovence bi po tem računu prišel vsaj 1 milijon. Na dan s številkami! Meseca julija li>33 so otvorili v Salagnac-u v Dordogni (Francija) prvo vas za jetične. 186 hiš za po dve družini in eno za 200 samcev obsega ta Vas, poleg tega pa še bolnico z 38 posteljami in porodnišnico. Kronično odprto jetični ib delajo po svojih močeh. Ustanova se pa ne more še vzdrževati sama. Država je prispevala 50 milijonov frankov. V Hartwood Hill (Škotsko) zidajo novo h i š o za duševno defektne, ker je obstoječa blaznica mnogo premajhna. Zanimivo je, da sloji ta blaznica na robu barja, ki so ga izključno z delom bolnikov izsušili in pogozdili. V posnemanje! V bližini Grodna na Poljskem so ustanovili zavod za moffinisle i. sl. bolnike. Zavod ima 100 postelj. V noči od 13. na 14. januarja t. 1. so med nemiri na Knbi v Havani ludi zdravniki stavkali, kar je pač izredno redek primer. Baje so morali vsled tega izprazniti bolnice ter spraviti bolnike k sorodnikom. Propaganda za rojstva v Nemčiji. V Hessenu ima vsaka žena, ki je rodila več kot Irikrat, pravico na enkratni brezplačni obisk državnih gledališč na mesec. V ne ravno zavidanja vredni položaj so prišli nemški zdravniki. Razni mazači vseh različnih panog („Nafurherlef“*, „Lebensrefofmer* itd.), ki so sicer že preje uživali precejšnjo svobodo za izvajanje svoje obrti, So se združili v števihčnd zelo mOčno ZVezO (Zveia zdravečih praktikov). Ta zveza je očividno pod dojmom, da uživa posebno naklonjenost novega režima. Gotovo zanimivo pa je, da so vse organizacije mazačev podrejene državnemu vodji nemškega zdravništva. Gori imenovana zveza je za zimsko pomožno akcijo ponudila 450.000 brezplačnih ordinacij za reveže. Vodstvo te akcije pa je to velikodušno ponudbo odklonilo, V Nemčiji propagirajo ponovno uvedbo prosa in ajde med ljudska hranila. V tej zvezi bodo tudi nas zanimali podatki, ki jih je W. Heupke dobil pri svojih poizkusih. Beliakovino v ajdi izkorišča človek v 86,2°/0, ono v prosu pa samo v okroglo 55%. Proso vsebuje ca. 10% dušikovih Substanc, 7*5°/6 maščobe in 74% oglj kovih hidratov. Za ajdo pa veljajo sledeče številke: 6—10% N., 2,5% maščobe in 71 do 78% oglj. hidratov, (ref-po Aerztl. Rundschau). I£ Amerike poročajo o naraščanju smrtnih primerov za vnetjem slepiča, ponekod celo za 56%. Prizadeti so Večinoma oiroci pOd 10. in odrasli nad 30. letom. V Brnu (Moravska) je bil pred kratkim otvorjen onkološki i n s i i 1 u I, ki bo največji na kontinentu. Vodstvo tega zavoda je vlada CRS ponudila zaslužnemu prof. R. Werner-ju, dolgoletnemu ravnatelju heidelberškega instituta, ki je bil prvi v Evropi. Spominski dnevi: Dne 10. februarja je poteklo 10 let, odkar je umrl K. Röntgen, dne 16. februarja na 100 let od rojstva E. Haeckel-a. Dne 6. t. m. je poteklo 40 let odkar je umrl prof. T h. Bilroth, eden največjih kirurgov vseh časov. Uredništvo Stomatološkega glasnika je prevzel naš ljubljanski kolega, zobozdravnik dr. J. K a 11 a y. Umrli: V Trstu gotovo najstarejsi zdravnik sveta dr. Gortani. Živel je 106 let. V Berlinu znani dermatolog prof. Bruhns. Na potovanju je umrl prof. Fr. Haber profesor za fizikalno kemijo v Berlinu in Noblov nagrajenec iz leta 1919. Iznašel je sintezo amonijaka. Illlli! IZ UREDNIŠTVA ¡¡ lllillilllllill ...iiiiinuiiiuiii.............. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Za tislkovni sklad Z, v. so prspevali: dr. Marinič — Maribor in neimenovani po Din iO0--; dr. H. Robič — Maribor Din 80-—, pro'. dr. Košir — Ljubljana Din 50’—, dr. Hrovat, - Ormož, dr, A. Zalokar. — Ljubljana Din 40'—, dr. Murgel — Krško in dr. Kollin, — Dubrovnik po-*Din 30-— Prisrčna hvala! Prosim gg. tovariše, da izpolnijo dopisnice, ki so bile pr ložene prvi številki tega letnika. Platnice se morejo dobaviti samo, ako jih naroči najmanje 50 č i t a t e 1 j e v Z. v. In zopet „Stigmatizacija!“ Še vedno je ca. 100 izvodov neplačanih. Prosim prizadete gg. tovariše, da blagovolijo upoštevati vsaj zadnji opomin, da upravi Z. v. ne povzročajo še več sitnosti in stroškov. Gg. sodelavce še enkrat opozarjam, da bom v bodoče dal tiskati separatne odtiske izključno samo, ako jih pravočasno zahtevajo. Ko je številka izšla, je za to prepozno. 10 odtiskov je brezplačnih. Kdor jih želi več ali v boljši opremi, nosi stroške sam. Prosim, zahtevajte preje informacije glede cen. Zdravniški Vestnik izhaja enkrat mesečno z izjemo dveh poletnih mesecev (letno 10 številk). Zdravniki dravske banovine ga prejemajo do nadaljnega brezplačno. Za nezdravnike stane naročnina na leto din 90'-, za medicince in uradnike v zdravstveni službi din. 50. Posamezna številka din 12-— (izvzemsi jubilarne in druge posebne izdaje). Rokopisi, kakor tudi vsi drugi dopisi ter denarne pošiljke nai se pošljejo na Uredništvo in upravo Zdravniškega Vestnika — Golnik, tel. 2. Štev. čekovn. računa poštne hranilnice 15.493 Ljubljana. Konec redakcije vsakega 10. v mesecu. Radi redne dostave lista prosim, da sporočite vsako spremembo naslova takoj. Errata corrige. K članku dr. Flajs-dr. Strnad v štev. 12/1933. stran 446, 2. odstavek. Vsled tega se zviša pritisk in srčna stena poči od znotraj navzven. Ko popusti delujoča sila se elastična prsna stena vrne v prvotno lego. Pri odraslih pa pri močnem pretresu prsnega koša, ki sledi jakim, kratkim sunkom ali topim udarcem in padcem, poči srčna stena vsled odboja od zunaj navznoter. Ureonik in izdajatelj: Dr. R. Neubauer — Golnik. Tiskarna „Sava“ d. d. v Kranju — Odgovoren: Nikola Stokanovič, Kranj. & K/fEi TETRAGNOSTI MERCK za holecistografijo. Prednost zaslužijo peroralne metode' Oral-T etragnost Vedno pripravljena zmes za enkratno dajatev. Ugodna priprava, dalekosežna dijagnostična zanesljivost. Originalni vavitek z eno dozo. Jod-Tetragnost-substanca za enkratno dajatev: triginalni zavitek z 4 gr za frakcijonir. metode do Sandstiomu, Nissenui. dr.: originalni zavoj z 6 gr, poleg tega Jod-Tetragnost-ampule za intraven. rabo: origin. z vitek z 3 in 10 kom. E. MERCK, Darmstadt Zastopstvo za Jugoslavijo: Mr. Ir. In limu Znreb Minsk. U | KOLEGI! Vaša dolžnost je, da agitirate za protituberkolozno ligo, da m sami pristopite in da ji pridobite čim več članov. Organizirajmo borbo zoper to ljudsko kugo, ki je pri nas najbolj p razširjena in najbolj zavratna bolezen. 1 OKROGLI KOTIČEK Rogaške improvizacije. 4. Bellevue V solncu, d opoldanski uri — kakor Apolon v azuti — vzpenjal se v strmi sem hrib, v sencih le znoj in utrip. Kakor v Olimpu vrh grička bila prijazna so lička: v kuhinji Heba ko cvet, v senci pa Rist-Ganimed. 5. Dialektična tolažba Muči življenje in grudi kot v operaciji hudi. Ali ni rabelj, krvnik ti brez narkoze zdravnik? Liter tolažbe za krizo, liter narkoze na mizo! Vzame, uspi alkohol naj ko narkoza vso bol! 6. Coincidentla oppositorum ABSTINENT : Solnca napije se trava, s travo nasiti se krava, kravo pomolzemo mi, deca smo solnčne moči! CVIČKAR: Solnce se v trto vrepije, trto pa grozdek izpije, s trte ko vime visi, narod smo solnčne krvi! 7. Sodobni slovar Kaj-Ii pomeni — emocija? To je krvi kolobocija: v krvi kipijo strasti, um se v vrtincu topi. Končno še — degeneracija? Živcev je to prevaracija, kdor jih zaliva samo s cvičkom namesto z vodo! Sava Radič-Mirt. Kaj pa je to, revolucija ? V čredi domači prekucija: ovce nedolžne zblazne, klati začno ko volčje. m H SANABO-CHINOIN M m Fabrik chemisch - pharm. Produkte, Ges m. b. H. == H Wien, I., Johannesgasse 2 x0 Telefonska štev. R 22*4-37 ■ ü hogival a Ü zelo zmožen, t vodi topljiv seksualni hormon, vezan M H na spremljevalne snovi ovarija in zrelega folikla, m H biološko preizkušen in izmerjen v jednotah za miši. H H IIJMCMI 100 mišjih jednot po Al,len- Doisy-ju v vodeni raztopini m TABLETE 100 ali 300 mišjih jednot a ■ Pod stalnim biološkim nadzorstvom prof. dr. H o bei ta M a y e I-j a, Berlin ■ Ü Indikacije : Pri funkcionalnih motnjah in izpadu funkcije ženskega genital- ■ ¡Ü nega aparata s spremljajočimi pojavi (amenoreja, oligoopso- ■ ■ menoreja, poliprotomenoreja, metroragije, klimaks, meno- nn m pavza po histerektomiji, težkoče po spontano nastopivši m 3 menopavzi). s ■ Vzorci in literatura na zahtevo. Zaloga pri „KAŠTEL“ d. d. Zagreb, Cankarova 28. MM ■ llllllll[illl!lllllllllllllllliimill!ii!lii}Mlilllllillllllllllllllll»llililllilllllllllllil!llil llllllll! H PROTI HRIPI TABLETE GHIPOCHSN „KAŠTEL“ PROFILAKSA — ZDRAVLJENJE Originalne fiole z 10 tabletami. 1—3 tablete na dan. ITsačio tvornica kem.-farm. — . d & a. 55 JL proizvodov d. d. 3Q T6D JUGOSLAVENSKO SIEMENS D. D. oddelek za šibki tok LJUBLJANA, Tyrševa cesta la/II - Palača Ljub. kred. banke Moderno lečenje — svetlobna terapija — novi dvopolni izmenični tok — kremenske svetiljke tipe S 300, original Hanau — jubilejni model za izmenični tok, težko poškodljiva — takojšnje autom, vžiganje ZAHTEVAJTE PONUDBE, OZIROMA BREZOB-VEZEN OBISK MEDICIN. SPECIJALISTA. Zdravilišče Golnik za bolne na pljučih. Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljuč in grla v še ozdravljivem štadiju. 3 oskrbni razredi Vsi moderni dijagnostični pripomočki na razpolago I —[Higijenično-dijetetično zdravljenje, tuberkulin, avroterapija, pneumathorax artefi-cialis, phrenicoexairesis, thoracoplastica, Jakobausova operacija. Vse informacije daje uprava zdravilišča Golnik. Pošta — telefon — brzojav: Golnik. Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe - Golnik na progi Kranj - Tržič. Avto pri vseh vlakih.