Izhaja vsak četrtek. Cona mu ie 3 I( na loto (Za Nemčijo 4 K, ea Ameriko m druge tuje državo-6 K.) — Posamezno Atovillco ro prodajajo " po 10 vinarjev. .......... Spisi in dopisi so pošiljaio: Uredništvu .Domoljuba" Ljubljana, Kopitanova ulica. Naročnina, reklamacije in in-aerat.i pa- Upravništvu „l>omoljuba*. —— lijubljana, Kopitarjeva ulica — Štev. 42. V Ljubljani, dne 19. oktobra 1916. Leto XXIX. Duhovski vojaki na Francoskem. Neki francoski duhovnik, ki je prišel v nemško ujetništvo, piše: »Glede duhovnikov, ki so v vojni službi, je pripomniti, da jih je precejšnje število izbranih za bolniške strežaje in no-sače ter se torej boja ne udeležujejo. Poleg tega je pri nekaterih vojaških zborih dovoljeno, da se posamezni strežaji in nosači (pri vsakem bataljonu vsaj eden) pečajo izključno z duhovskimi opravili, ter so enakoveljavni kakor prostovoljni vojni kurati. Pa tudi tisti duhovniki, ki se udeležujejo vojne službe z orožjem, so deloma oproščeni, da zamorejo opraviti službo božjo in izvršiti svoja duhovska opravila. Višji častniki so jim bili v tem oziru močno naklonjeni. Po uradih je pa nastavljenih prav malo duhovnikov. V nekem poročilu objavljeno število padlih duhovnikov in semeniščnikov (5800) se zdi dokaj visoko. Pred napadom na Ver-dun so naštevali škofijski izkazi do 1300 padlih duhovnikov in bogoslovcev. Resnica je, da je padlo na bojišču v vojni službi veliko duhovnikov; število padlih duhovnikov je večje kakor sorazmerno število lajikov, kaiti nosači in bolniški strežaji so izpostavljeni isti nevarnosti kakor vojaki z orožjem. Mnogo duhovnikov se pa oglasi prostovoljno za najnevarnejše službe. Tudi so duhovniki-šaržisti voditelji posameznih oddelkov ter v večji nevarnosti, nego navadni vojaki. Skoraj vsi francoski duhovniki na fronti imajo majhne, prenosljive oltarje s seboj ter morejo vsaj ob nedeljah maševati. Poleg tega se zdi, da je navzočnost teh duhovnikov med četami v verskem oziru zelo dobro vplivala; zato se je versko življenje med Francozi na fronti in v zaledju nd početka vojske močno dvignilo,« — Tako francoski duhovnik-uietnik, (»Katb. Kirchenzeitung« t. 1. št. 38.) Pregled po svetu. Skupno delo. Med združeno češko katoliško stranko in med vodstvom češke agrarne stranke so se uvedla pogajanja za skupno delo. Papež in mirovno vprašanje. Papež bo o priliki novemberskega konzistorija obširno obravnaval tudi mirovno vprašanje, Vatikan poskuša vse, da bi se sklenil mir. Posebno so pozorni na to delo v Franciji in Angliji. Na Angleškem je kardinal ku-rije Gasquet zaupnik papežev, Razven tega je vsa papeževa pozornost obrnjena na Madrid. V Vatikanu vedo, da smejo od Španske pričakovati izdatno pomoč od vlade in vladarja. V Italiji sami uprizarjajo katoliške stranke veliko mirovno propagando, ki se širi tudi v armadi. Razmerje med Italijo in Špansko se glede zaplembe »Palazzo di Venezia« ni tako poslabšalo, da bi oteževalo mirovno prizadevanje Španije. Madridska vlada je sicer odpo-klicala svojega poslanika pri Vatikanu, to-21 da je koj imenovala drugega, kar je potolažilo rimske vladne kroge. Zunanja politika je bil glavni predmet razprave v seji nemškega državnega zbora dne 11, oktobra. Poslanec Basserman je poročal o posvetovanjih v odseku za zunanjo politiko: Sodba o vojnem položaju je zadovoljiva; upanje najboljše. Odsek je pozdravil občudovanja vredno stanovitnost grškega kralja, ki se v najtežavnejših razmerah bori za nevtralnost Grčije, Vodilna misel odsekovih razmotrivanj je pa bila hvaležnost nasproti armadi in mornarici. Poudarjal se je tudi lep uspeh V. vojnega posojila, ki jamči, da nemško ljudstvo zaupa na zmago. — Voditelj katol, središča poslanec dr, S p a h n je izrazil v imenu zbornice zaupanje državnemu kanclerju kakor tudi priznanje za uspehe zavezniških armad, ki zaslužijo neomajno zaupanje. Sovražnik bo moral spoznati, da so vsi njegovi napori brezsmotreni. Zmagali bomo na bojiščih, pa tudi v gospodarskem boju. — Poslanec Scheidemann (soc. demokrat) je mnenja, da mora politik določiti, kdaj in kako naj se vojskuje. Bramba domovine bodi prvi in zadnji namen vojske; o nedosegljivih na-črt h ne sme biti govora. Tudi želi, da se odpravi cenzura in obsedno stanje. Ljudstvu naj se zaupa. — Basserman končno še dostavlja, da se da mir doseči le od premaganega sovražnika; hvali in priznava zasluge avstrijske armade. Na Grškem uganja ententa nemoteno naprej svoje lopovščine. 11. oktobra je kar kratkomalo poslala grški vladi ultimat, s katerim je zahtevala, da mora Grčija izročiti ententi do 1. ure popoldne vse bojne ladje (razen treh, ki so jih morali razorožiti). Grška vlada se ni mogla pro-tiviti z ozirom na vse okolnosti, pač pa je ugovarjala glede na kratek rok. Bojne ladje je prevzela francoska mornarica. Ententa je dalje zahtevala, da mora grška vlada podreti več utrdb in razorožiti nekaj obrežnih fortov. Tudi železnico Pirej-Larisa hoče imeti ententa zase. — Tako umeva ententa lastninsko pravico in svoboščine tujih držav! Dan plačila mora priti! V Atenah so dobili novo ministrstvo. Predsedstvo je prevzel profesor zgodovine Spiridion Lambros. Doslej se ni pečal s politiko. Svoj čas je bil kraljev učitelj; znan je kot izboren govornik. — Kmalu se bo videlo, če je kos pretežki nalogi, ki jo je sprejel. Blokada ameriške obale. Pretekli teden se je pojavil nemški čoln potapljač 53, ki mu poveljuje kapitan Rose na ameriškem obrežju. Držal se je natanko predpisov haaškega dogovora. Ta pojav je izzval velikansko pozornost v Parizu, zbudil pa tudi presenečenje vsega sveta. Dohod P-čolna v newjorško pristanišče je drzen čin, ki presega vse dosedanje bravure na morju. Ko se je čoln poslovil, je na odprtem morju potopil celo vrsto ladij in parnikov, Vsled tega se je vožnja za odhod pripravljenih parnikov odložila, drugi so vozili v novih smereh. Na delu je bilo še več nemških podmornikov, zato so zavarovalnice takoj dvignile zavarovalnino, — V Ameriki je nastala vsled blokade ne- volja; več listov sc je že zgražalo nad teni; Wilson je v zadregi. Ameriška vlada jj nastavila patruljne ladje, ki bodo pazile, da podmorski čolni ne bodo kršili nevtral-nosti Združenih držav, — Kanada prikriva izgubo svojih ladij in ne dovoli, da bi časopisi o tem poročali. Kako bo z volitvijo v Ameriki. Sreče kolo se je za WiIsona obrnilo nekoliko na bolje, tako da utegne 8, novembra biti zopet izvoljen za prezidenta. Wilson je namreč velik prijatelj Anglije, zraven pa tih in prikrit nasprotnik Avstrije in Nemčije, Na zunaj se dela pač, kakor bi bil sila nepri. stranski. Svetovna vojska. Velikanska bitka na Krasu. Dve-inttidcset italijanskih brigad napadalo naše postojanke. L; ubljau-ski domobranci so se posebno odlikovali. Italijani i/gubili okrog 100.000 mož; njih ofenzini p.nie-linje. — ({omiini po »sod beže. — lto'gari lista* i i so razno ol'< »živo pri Solunu. — Velikanske izgube Angležev ob Soiunii — J»r/.» osi nemških podmorskih čolnov v Ameriki. VOJSKA Z ITALIJO. Krvava borba na Krasa ji; dosegla svoj višek pretočeni teden. Takega grmenja in takega klanja naš Kras šo ni videl. Osma soska bitka se je začela 4. oktobra;.pet dni neprenehoma noč iit dan so Italijani iz tisočerih topovskih žrel obstreljevali naše postojanke od Gorice do morja. Ves Kras so Italijani kar obsipali z raznimi izstrelki. 9. oktobra je začela napadati italijanska pehota. Koj za rojem, vrsta za vrsto jc drvela proti našim strelskim jarkom. Italijani so mislili, da je njih artiljerija pobila vse naše branilce; ko so pa naskočili, jih je sprejel ogenj naših topov, pesek strojnih pušk in dež granat. Cele vrste Italijanov so popadale; pa pridrvelo so druge, za temi tretje in zopet, vedno nove; — a vse zastonj. Italijani so mislili, da bodo s to silo gotovo prodrli do Trsta; toda varali so se. 11. in 12. oktobra so pehotni boji dosegli višek ljutosti. Ta dan so Italijani napadali s posebno besnostjo okro^ Lokvice. V tej bitki so sc posebno odlikovali ljubljanski planinci. 13. oktobra P01'0; Ca uradno poročilo, da si je v bojih p« Lokvici zaslužil posebno hvalo ljubljanski domobranski pešpolk št. 27- • tem prostoru je napadala 45. ska, divizija ojačena z bersaljeri- >s'' italijanska divizija je bila skor° U"v Cena, le malo Italijanov se je VChl begu. Vsa čast slovenskim domobrancem, ki so se odlikovali že na vseh D" jiščih: v Karpatih in v Galiciji so u»wj vili prodiranje Rusov, na italijansjKe bojišču pa z železno pestjo bijejo na' jane. Dvelntrideset Italijanskih brigad t. j. okrog 260.000 Italijanov je naska-kovalo postojanke naših branilcev; 72 ur so se neprenehoma valile te množice v napadu proti našim razstreljenim jarkom; vmes pa je tisoč in tisoč topov pelo svojo strašno smrtno pesem. Italijani so napadali po ruskem vzorcu v gostih in globokih vrstah in so vlekli s seboj lahke topove in strojne puške. Naša pehota je zdržala v tem peklu ognja do zadnjega moža. Samo en zgled, da vidimo, kako požrtvovalno sc bore naši: Južnovzhodno od Doberdob-skega jezera se je borila neka naša skupina na griču 144. Levo in desno od lod so prodrli Italijani cel kilometer za hrbet našim, toda ti so kljub, temu vztrajali na svojem mestu; na griču so naredili polkrog in odbijali vse italijanske napade. Zvečer jim je prišla na pomoč neka skupina od jugovzhoda; vnel se je boj, ki je trajal celo noč. Proti jutru so bili Italijani vrženi in naši na griču osvobojeni. Uspeh italijanskih naporov je malenkosten. Tu in tam so sicer udrli v-., našo razstreljene jarke, a jim ni nič pomagalo, ker jih je kmalu vrgel ven bobneči ogenj naših topov in protinapad pehote. Le pri Opatjem selu in Novi vasi so prodrli Italijani kakih tri-tisoč korakov. Nova vas je v njihovih rokah, drugod so pa v glavnem ohranile naše čete vse postojanke. Bitka jc za Italijane izgubljena. Strašne' izjjube Italijanov odgovarjajo njih napadom; 45. divizija jo bila uničena; vojaški kritiki računajo, da so Italijani izgubili v teh bojih do 100.000 mrtvih in ranjenih, okrog 3000 so jih pa naši ujeli. Seveda tudi Italijani streljajo in naših ne pade malo; vendar so pa italijanske izgube na padlih neizmerno večje kot naše. Ujeli so pa Italijani naših, kakor poroča italijansko uradno poročilo 11. oktobra 5034 mož, kar ni čudno, če pomislimo, da se naši le branijo. . Na tirolski bojni črti se Italijani tudi živahnejše gibljejo. Večji boji so se razvili na pogorju Pasubio, kjer so Italijani vzeli par vrhov; več napadov v Fleimški dolini, v odseku Cardinal, Busa alta in v odseku med Sugansko in Adiško dolino so naši z lahkoto odbili. Na koroški meji živahnejše streljanje s topovi. Naši letalci so pretočeni teden večkrat napadli vojaške naprave za italijansko fronto, v Selcih, Tržiču, na Gra-dežu, Vermiljanu, San Giorgio di No-garo in v Vlori. Povsod so opazovali dober učinek naših bomb. VOJSKA Z RUSI. Busi so opešali v svojih napadih na Poljskem, v Galiciji in v Karpatih; morda se pripravljajo na nove boje ali pa so poslali Romunom toliko čet, da si ne upajo več tako napadati. Tu in* tam so vprizorili Rusi kak sunek, pa so jih naši takoj vrgli nazaj. 14. in 15-oktobra so Rusi nekoliko povečali svo- je napade v Voliniji zapadno od Lučka toda brez pravega uspeha. Nasprotno so pa izvedle zavezniške čete na ruskem bojišču več manjših, toda uspešnih napadov. Ob Nara-jovki so naši iztrgali Rusom vas Iler-batov, v Karpatih so vzeli vrh Smotrec, ki so ga bili Rusi zasedli 21. septembra, v Bukovini pri Kirlibabi so uspešno napredovali avstrijski oddelki in pri tem zajeli 444 mož. VOJSKA Z ROMUNI. Sr tjjraška bo kmalu prosta, lc na m. .nodnejšem kotu, v frorali, se še drži sovražnik, drugod so ga povsod vrgle zavezniške četo na mejo. General Arz je premagal sovražnika v gorovju Gorgenv in ga sedaj potiska na ccsti od Csikszcreda proti mejnemu prelazu Gyimes. Falkenhaynova armada oči-ščuje oni del Sodmograške, ki se razteza severovzhodno in vzhodno od Bra-ševega; sovražnik se tu in povsod umika na mejo. Pri prelazu Vulkan, na mejnih gorah južno od Hatzsega.se bijejo precej srditi boj i. Več romunskih napadov so tu naši odbili in osvojili obmejno goro Negrulni. V D o b r u d ž i streljanje s topovi brez posebnih dogodkov. , BOJI NA BALKANU. Sovražna solunska armada nadaljuje svojo ofenzivo na cesti proti Bi-tolju. Sovražnik je prodrl do reke Črna in Srbi so si bili že izsilili prehod čez to reko, pa so jih Bolgari vrgli po srditih bojih nazaj. Najhujši boji se bijejo tu pri vasi Skočivir, kjer so odbili Boglari šest srditih sovražnikovih napadov. Tudi vzhodno in zahodno od reke Vardar je sovražnik napadal, pa ni prišel naprej. Mesto Seres je obstreljeval sovražnik z daleč nosečimi topovi, porušil nekaj hiš in ubil nekaj meščanov. BOJI NA FRANCOSKEM. Silovita bitka ob Sommi traja vedno dalje z nezmanjšano silo. — Uspeh sovražnika je.zelo malenkosten; zasedli so le par postojank, omajati nemške brambe pa niso mogli. Uspeh večmesečne borbe popisuje angleški časopis »Evcning News« takole: ^Osvojili smo • - v večmesečni borbi nad 100 kvadratnih kilometrov, zaplenili 121 topov in nekaj sto strojnih pušk; izgubili s m o p a 427.831 v o-j a k o v, m e d njimi n a d 30.000 častnikov, ki so mrtvi, ranjeni ali ujeti.« Za vsak kvadratni kilometer so torej žrtvovali sovražniki nad 400 vojakov ! Prošnja upravništva. Vse cenjene naročnike, ki spremene naslov, prosimo, naj blagovole obenem naznaniti svoj prejšnji naslov, ker je drugače težko takoj ustreči. Enako naj nam spo-roče naročriiki-begurici, kam žele, da jim pošiljamo list. Za naše visokošolce. »Podporni odsek slov. kat. akad. starejšinstva« je razposlal vsem našim listom oklic, naj bi se domoljubno slovensko občinstvo zavzelo za visokošolce in jim olajšalo težko borbo za življenje, ki ie zdaj po mestih neprimerno drago. III. katol. shod je še prav posebno pozival slovenske kroge, naj podpirajo starejšinstvo »Leonove družbe«, čigar namen je zbirati darove v podporo slov. katoliškega dijaštva, ki je zbrano v visokošolskih društvih: Danici«, »Zarji« in »Danu«. — To nalogo je pred vojsko prevzelo » Društvo slov. katol. starejšin«, ki je v ta namen osnovalo »Podporni odsek«. Ta sprejema sedaj darove in jih razdeljuje podpore potrebnim našim 'dijakom. — Malo jih je sicer, ker jih je irinogo že pobrala vojska, zato pa treba skrbeti, da se nam ti ohranijo. Turški transport ranjencev. V ljubljanski dijaški kuhinji dobiva tečno hrano zastonj ali po znižani ceni 98 podpore potrebnih dijakov. V odboru so večinoma profesorji, ki dijake večkrat nadzorujejo in skrbe za red. Bodi to koristno in dobrodelno podjetje priporočeno vsem blagim srcem. Članarino in darove sprejema načelnik častni kanonik A, Kržič, Ljubljana, Pred škofijo 9. Trgovine bodo odslej v Ljubljani zapirali večinoma ob sedmih zvečer, da ne bo zadrege zaradi luči. Lepo zelje. Ljubljanska okolica se ponaša zlasti z lepimi zelniki; zelnate glave, ki jih vozijo posestniki na trg, so deloma izredno velike. V Št. Vidu-je posestnik g. Val. Cirman pridelal tako krepke zelnate glave, da posamezne tehtajo do 8 kg; po maksimalni ceni je torej vredna ena sama 1 K 20 vin. Tudi krompir je deloma izredno debel; posamezni gomolji tehtajo čez kilogram. V prid vojnim betežnikom so imeli v Novem mestu 8. oktobra cerkven koncert s prav izbranim sporedom. Vstopnine in prepiačil se je nabralo čez 600 K, Sadje prodajajo na Štajerskem po 60 vin. 1 kg, ponekod tudi po 64 vin. Slabejše vrste se dobe nekoliko ceneje. Sadje za jabolčnik se dobi po 30— 40- vin. 1 kg. Zopet ogenj. V noči od petka na soboto (li. oktobra) je pogorela velika opekarna v Srednjih Gameljnali. Odkar je vojska, se ontli ni delalo. Izredno lepo vreme zadnjih 14 dni je ugodno vplivalo na polje in se je prstnina jako opomogla in odebelila. Tako gorkih solnčnih dni v oktobru izlepa še nismo imeli. Naši snežniki so izgubili skoraj ves sneg. Za časa, ko smo tako pičlo preskrbljeni s kurjavo, bi bilo dobro, ako bi nam zima dolgo prizanašala. 17. oktobra ponoči je pa že snežilo. Železniška nezgoda. Na progi Zidan most — Zagreb sta 4. t. m. zjutraj ob 4. uri zadela skupaj dva vlaka. Mrtva sta bila, kolikor je znano, dva vojaka od trena; več jih je bilo težko in lahko ranjenih. Zgodila se je ta nesreča blizu Sevnice. Silno bobnenje zadevajočih se lokomotiv in voz je spravilo pokoncu ljudi na Logu, v nasprotno ležeči vasi; prestrašeni so menili, da se je udri hrib na železniški tir. Nekaj voz je bilo hudo razdejanih. Proga je bila kmalu zopet urejena za promet. Zlodejevih ljudi še vedno ne manjka. V Podlehniku pri Ptuju na Štajerskem je tolpa roparskih zločincev v noči od 9. do 10. oktobra udrla v hišo trgovca Šosterič, ki je na bojišču. Preplašeno ženo, ki so ji pretili s smrtjo, so ustrahovali, da jim je izročila čez 3 tisoč denarja. - Zraven tega so še pokradli precej blaga. Neki sosed, ki je opazil roparje, je bil ranjen od roparskega čuvaja. Uboga žena je vsled strahu na smrt bolna, otročiči preplašeni. — Bi bilo pač vredno tako roparsko golazen kratkomalo spraviti s sveta. Čudno, da drzneži niso v vojaški suknji! Novi ulični napisi. V Pulju so imeli doslej trijezične napise. Kakor eujomo, jih bodo nadomestili s samonemškimi. Vojaške novice. Nadkurat J. Maračič, ki je služboval pred vojsko v Ljubljani kot stalni vojaški duhovnik, med vojsko pa na bojiščih v Galiciji in ob Soči, je imel mesečni dopust, sedaj pa je začasno dodeljen graškemu su-perioratu. Kranjski gospodje; vojni kurat M. Dimnik — je na 14 dnevnem dopustu; L, Erzin je v službi v Gradcu, J, Bulovec se zdravi v Gradcu. Letnik 1899. »Primorske Novine« pišejo, da se bo meseca novembra in decembra izvršilo popisovanje letnika 1899, ki bo v slučaju potrebe prihodnje leto poklican na vojaško vežbališče. Glavni stan Boroevičev. Hrvatski slikar prof. Ivekovič je napravil veliko sliko, ki predočuje glavni stan generala Boroe-viča. Kupil jo je vojni muzej za 10.000 K. Še je živ. Korporal Anton Kavka, doma iz Št. Pavla pri Domžalah, se je oglasil iz ruskega ujetništva na veliko veselje njegovi ženi, šesterim otročičem, staremu očetu in dvema bratoma, ki sta tudi na bojišču. Vojskoval se je v Italiji; meseca junija je pa šel na severno stran. Kmalu so bili povedali, da je padel. Sedaj je pa prišla dopisnica od njega; naznanja, da je ujet na Ruskem. Njegovi prijatelji se vesele in upajo, da jim bo še čevlje delal. B&nfield v boju s sovražnimi le-valci. Ker so naši zrakoplovči obmetavali z bombami vojaške naprave v Tržiču in Škocijanu, so se skušali Lahi maščevati. Poslali so več letalcev nad Trst (13. okt.). Bombe, ki so padale na s.taro pristanišče in v okolici Mirania-ra, niso napravile izdatne škodo. Naši zračni borilci so .storili svojo dolžnost; znani naš strokovnjak v zračnih borbah linijski poročnik Banfield, je prisilil neko sovražnikovo letalo, tla- je padlo za sovražnikovimi črtami. Atene zasedene. Grško glavno mesto so zasedle francoske in angleško čete. V vojašnicah in javnih poslopjih so ententine straže. Tudi en ruski pehotni oddelek se nahaja ondi. Slovenski lantie 4. poljske stetnije (17. pp.) se iskreno zahvaljujejo za pošiljanje »Domoljuba«. Srčno pozdravljajo vse slovenske fante in dekleta v domovini: četovodja Koželj Ivan; desetnika Smuk Ivan, Kolenc Janko; poddesetnika Koritnik Jože, Rozman Jurij; infanteristi Lokar Jože, Kos Jože, Janez Zaletelj, Smrekar Alojzij, Tiselj Viktor, Godec Anton, Žugič Ivan, Bolte Miha, Peščica Jože, Papež Iv., Pišler Anton, Rugelj Janez, Tomše Janez, Grm Janez, Ambrož Anton, Laginja Janez, Šer-cer Alojz; Sajovic Karel, telefonist. Sestreljeno Capronijevo letalo. Italijanska skupina letal je napadla 12. oktobra Kavalo in metala bombe. Neki avstrijski letalec je spravil veliko Capronijevo letalo na tla. Dva moža sta mrtva, trije so ušli. Tiho, a uspešno delo. Neki naš podmorski čoln je na poti iz Carigrada do Zadra potopil 28 sovražnikovih parnikov. To so dejstva, ki jih naše vojno vodstvo ne obeša na veliki zvon. Kdo bo končal vojsko? List »Ruskoe slovo« poroča, da je bilo nedavno v glav- nem stanu ruskega armadnega vodstva posvetovanje. Ruski poljedelski minister je poročal o neugodni letini in o bedi. Krompir in repa se nista obnesla. Car je poudaril, da ni mogoče izvojevati to zimo odločitve na bojišču in da je ljudska beda postala važen moment za vojno odločitev. Kje so Rusi? V Velikem Varadinu na Ogrskem se je zmešalo vojaku Mihajlo Kukuliču. Zlezel je na vrh strehe in kričal: »Kje so Rusi?« Siromaka so komaj spravili na varno. Priti so morali gasilci. Nove armade. Italijanski listi pišejo, da potrebuje laška armada še četrt milijona vojakov, da bi mogla vzeti Trst. Sedaj je zaukazano naknadno prebiranje za laške letnike 1876—1881. Angleška vojna uprava namerava poklicati vse oproščene vojake ter izvežbati milijonsko armado do junija 1917. — Tako si seveda delajo pogum. Kje se nahaja družina Blažič Jožefa iz Mirne pri Gorici? Poizveduje Blažič Justin, Landst. Wachbaon -— Weiz. — Korporal Ivan Fon (k. u. k. Baukomp. 7/97. Fldp. 364) išče svojo družino: ženo Filo-meno in otroke (iz Ladri 18, p, Kobarid). Nahaja se v Italiji. Kje? Bve križarki potopljeni. Neki nemški čclii-polapljač je pogreznil v Sredozemskem morju francosko križarko »Rigelc ter francosko pomožno križarko »Gallia«, Potopljenih je bilo okrog 1000 vojakov, ki so jih peljali v Soiun. Strašna razstrelba. Na kolodvoru v Kijevu se je vnelo strelivo na nekem mu-nicijskem vlaku, ki je zletel v zrak. Kolodvorsko poslopje je uničeno, veliko oseb mrtvih in ranjenih. — Pri Londonu so bila ob zadnjem napadu Zeppelinovcev zadeta velika skladišča za strelivo; vse je šlo v zrak. Zračno brodovje sovražnikov nad južno Nemčijo. Dne 12. oktobra popoldne je udrlo do 50 sovražnikovih aeroplanov nad mesta v južni Nemčiji: Donaueschingen. Almenshofen, Eschvveiler, Ttibingen, Rot-weil i. dr. Vojaške škoda ni bilo, pač pa je ranjenih več oseb, nekaj tudi ubitih. Nemška letala so spravila na tla 9 napadašočih sovražnikovih aeroplanov. Napad so morali torej Angleži in Francozi drago plačati. Številke govore. »Društvo za socialne vojne posledice« v Kopenhagnu je izračunalo izgube dveh vojnih let, ne vštevši bolnih in padlih ob vzhodni ruski ofenzivi in ob ofenzivi ob Sommi tekočega leta, in prišlo do sledečih številk: Francija je imela 870.000 mrtvili, 2,080.000 ranjenih, 400.000 ujetih in pogrešanih vojakov. — Rusija je imela 1 494.000 padlih, 2,936.000 ranjencev, 2,000.000 ujetih in pogrešanih. E n t e n t a je imela skupno 10 milijonov mrtvih in ranjenih samo v prvih dveh letih sedanje vojske. Kdo more preračunati in presoditi, koliko gorja je skritega v teh številkah!! Svet se čudi. Švicarski vojaški strokovnjak piše v časniku »Bund«: »Ves svet se mora čudili izrednemu junaštvu avstrijskih čet na Primorskem. Več desettisoč topovskih krogel izstrelijo Lahi vsak dan proti avstrijskim postojankam, a vrli vojaki vztrajajo. Avstrijce moramo smatrali za največje junake sveta,« Med te junake se štejejo v prvi vrsti tudi naši domači polki. Velikanski požari so nastali v Kon-stanci ob Črnem morju vsled bomb, ki so jih metali naši zavezniški hidroplani na mesto, osobito na čistilnice petroleja. Ruska ladja »Rostislav« (9000 ton, 700 posadke) se je spustila v boj z zračnim brodov-jem, a je bila zadeta in je za boj nesposobna. »Rostislav« je ena največjih ladij ruskega črnomorskega brodovja. Kuga. V solunski armadi je izbruhnila kuga; zanesli so jo iz Indije, Avstrijski državni zbor. Predsednik avstrijskega parlamenta je povabil za 23. oktober na posvet 26 zastopnikov vseh obstoječih strank na Dunaj, da se porazgo-vore o predpogojih za sklicanje državnega zbora. Preživljata! urad. V notranjem ministrstvu na Dunaju so ustanovili nov urad pod imenom »preživljalni urad«. Nabavljal in razdeljeval bo živila, nadzoroval cene itd.; imel bo stalne zveze z deželnimi in okrajnimi oblastnijami; posredoval bo tudi med notranjim ministrstvom ter aprovizacijskim svetom. Ciganska tolpa se je nedavno klatila po Radomljah, v Zgornjem in Spodnjem Do-benu ter skušala ponoči udreti v več hiš. Večinoma je bila sodrga odgnana. Skrivališče je imela v gozdu »Male dilce«. Petero oseb so aretirali blizu Savelj. Polovični bankovci. Poštni uradi sprejemajo zaenkrat v prometu se nahajajoče polovice in četrtinke dvekronskih bankovcev, če se morejo spoznati kot deli pristnih bankovcev, za 1 K, oziroma 50 vin. Kap je zadela predsednika ogrske državne zbornice poslanca Pavla Beothy, ki je v vojni službi v Lvovu. Četrtino prebivalstva, t. j. en milijon ljudi je izgubila doslej Srbija. Pa tudi, kar je ostalo, ie razkropljeno vsekrižem. Kralj Oton umrl. Dne 11. oktobra je umrl bavarski kralj Oton, ki se mu je bil že pred leti omrnčil um. Nevarnost. V vojnem ozemlju tudi po vojski ne bo prav varno orati. Iz Lvova se poroča, da je neki kmet blizu Glinjanov oral na svoji njivi; pri tem je zadel s plugom ob ročno granato, ki se je bila zarila v prst; vsled eksplozije je bil težko poškodovan orač, pa tudi konji so jo skupili. Za begunce. Priden oglar dobi stalen zaslužek. Stanovanje za celo obitelj. Vec pove Alojzij Majcen, nadučitelj pri Sv. Duhu pri Lučanah, via Ehrenhausen. Velik dobrotnik invalidov. Nadškof v Kološi Arpad Varady je daroval 116 oralov sveta in 40.000 K za ustanovitev zavoda, v katerem se bodo vojni invalidi vez-bali za primerne poklice. V njegovi škofiji se je v isti namen nabralo 60.000 kron. Velika miloščina velikih bogatašev, Baron Škodovi dobavitelji strelskih potrebščin za vojno so darovali od svojih ogromnih dobičkov 3 milijone kron za potrebe vojnega skrbstva. Trdovratni mesojedci. Na Dunaju je za meso precej trda. Brezmesni dnevi veljajo tudi za Dunajčane, revne in premožne; kljub temu je našla pri pregledovanju komisija celo ob petkih čudovito veliko mesnin. Kazni bodo take ljudi morda zmodrile. — Tudi v Ljubljani se je policija hode po hišah skušala prepričati, če se morda »postna postava« ne prelamlja. Romunska kraljica v nevarnosti. Dne 6. oktobra je streljal neki človek na romunsko kraljico, ki se je peljala v avtomobilu; zadeta ni bila. Napadalca so prijeli. Boji na Francoskem se vrše v najrodo-vitnejšem delu dežele: v Pikardiji. Zelenjava, ki se je na Francoskem toliko porabi, se povečini prideluje v Pikardiji, ki je pa zdaj vsa razdejana in razrvana. Ta nemarna strast! V Aradu na Ogrskem je pred nekaj dnevi umrla mestna »sirota« in beračica vdova J. Weiss. Po smrti so našli med njeno obleko 170.000 K deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih. Beračica je umrla v bolnišnici brez oporoke. Njeni sorodniki so že pomrli, Ruska agitacija za odpad. Švicarski listi so objavili, da se med češkimi ujetniki na Ruskem širi gonja za odpad od katoliške Cerkve. Ruski razkolniki sodijo, da bi bilo moč odtrgati Čehe od avstro-ogrske monarhije le tedaj, če bi jih poprej odtrgali od katoliške Cerkve V ta namen so ustanovili v Moskvi poseben odbor, ki se je lotil agitacije za odpad Čehov s tem, da širi mednje letake, knjige, oklice itd. — Morda so takemu vplivanju in nevarnosti izpostavljeni tudi drugi avstrijski vojaki, ki se nahajajo v ruskem ujetništvu, Angleži bi radi tndi Amerikance sira-hovali. V ameriških trgovskih in eksport-nih krogih je zašumelo. Srditost zoper Anglijo se je pojavila osobito med trgovci v New Yorku. Angleški kramarji so tako predrzni, da so spravili skupaj celo organizacijo zoper trgovanje Amerikancev z Evropo. Kakor poroča hamburški »Frem-denblatt«, izroče Angleži vse trgovske ponudbe ameriških veletrgovcev in industrij-cev, ki so namenjene Evropi, pa jih prestri-žejo in pregledajo angleške ladje, omenjeni organizaciji. Angleški tovarnarji ponudijo nato svoje blago evronskim tvrdkam po nižii ceni, kot je ameriško blago. Izgubo angleških tvrdk pokrije poseben odbor industrijcev, ki ga podpira vlada. Evropski odjemalci (nevtralci) se morajo zavezati, da bodo tekom desetih let naročali edinole pri angleških firmah, in da bodo vse druge ameriške ali nemške oferte izročili angleškemu liferantu. -- Ali bodo Amerikanci in njihov angleški prijatelj Wilson za to brco še podpirali Angleže ter jim dobavili vojni material!! Iz Tržiča. Smrt ho oglaša zadnji cas pogosto v župniji. Umrl je korporal Luka Jazbec. Nakopal Ki je bolezen v Albaniji m io umrl na dopustu. Pripadal je socialno-demokratični stranki, na smrtni postelji mu ie bil Bog milostljiv. Umrl je spravljen z Bogom. Ker je bil vojak, se je tudi vojaštvo ...loi^ii" n"""-1'- so nosili mrliško krsto. — Umrla jo gospa Frančiška R u -o c h, trgovka. Celih 13 let je bolehala, toda z nepopisno vdanostjo jo prinašala trpljenje v bolezni. Njen pogreb je pričal o velikem spoštovanju, ki ga je povsod uživala. -- Cesarjev god smo slovesno praznovali. Ves trg je bil v zastavah. Slovesno sv. maše se je udeležilo uradništvo. županstvo in vojaštvo. Popoldne so priredili vojaki koncert, h kateremu je došla ogromna množica ljudstva iz trga in okol ce. — Ob daritven.h dneh za vojne namene se je prodalo tisoč znakov in tisoč cvetlic. Nabranega je bilo po šolskih deklicah in gdč. učiteljicah 1325 K. V Postojni in v vaseh v okolici se jc ob dneh darovanja za invalide, sirote in jetične nabrala velika svota 2637 kron. Zelo rado je dajalo priprosto ljudstvo in s tem pokazalp svoie dobro srce. Bog povrni vsem stokrat! Nekai takih pa, ki dobivajo veliko podporo, dasi niso tako potrebni, so imeli zaprto srce, Iz Boštanja Na Logu je umrl 27. avgusta gostilničar in vrl gospodar Anton N o v š a k. Kal bolezni, ki si jo je nakopal pri vojakih, je dalje časa glodala na njem in mu slednjič pretrgala življenje v najlepših letih. Zapustil jo vdovo z dvema otročičema. Junaške smrti za domovino je padci 15. maja t. 1. v Podgori pri Gorici umetni podobar Anton Š t c f i c , doma iz Plečka. V bolnišnici Nyiregy!iaza na Ogrskem je podlegel 1. julija težkim telesnim poškodbam, dobljenim na ruskem bojišču, Martin Podlipnik iz Lipoglava. brat g. župnika na Selih pri Šumbregu. Že od pričetka vojske je bil zvest vojni tovariš na raznih bojiščih. Za njim žaluje vdova in otroci. Junaška smrt na italijanskem bojišču je zadela tudi dva vrla mladeniča Franceta Mlakar in Janeza Jež, oba iz Stražkega hriba. Časten spomin padlim junakom! Naj počivajo v miru! Sv. Križ pri Kostan;«vici. 12. t. m. ob 10, uri dopoktne je izbruhnil požar pri Mariinčiču na Vr-hovski vasi. Pogorela je hiša, pod. hlev in svinjaki, Uničeni so vsi pridelki. Živino so rešili, toda zgorelo je 9 prešičev. Soseda, 20 letna Marija Pisan-sky, je hotela odpreti svinjake in rešiti živali pred ognjem, toda v istem trenutku se je udrlo goreče tramovje in podsulo ubogo žrtev; napol živo so dobili iz ognja. Vsled opeklin po vsem telesu je, previdena s sv, zakramenti, umrla zvečer še istega dne. Bila jc članica dckl. Marijine družbe, Zažgal jc domači 4 letni otrok. Škode je 5000 K, zavarovalnina znaša 10C0 K. Starši, spravljajte užigalice! Iz Trebiijeqa Našemu vrlemu županu g. Francetu Huč iz Gor. Ponikiv jo vzela kruta smrt edino llletno hčerko Miciko. Iluda za-vratna bolezen je pretrgala uril juhi jeni deklici nit lie/.nega življenja. -- V petek lil. oktobra smo jo nesli, spremljano od součenk in součencev in mnogo ljudstva k zadnjemu počitku. V cerkvi in na grobu so ji zapela dekleta v slovo ganljivo žalostinko. Draga Mi-,-ikn! Niti sanjata nista tvoja dva brata tam v daljnem ujetništvu, kuj se je zgodilo doma. Tudi tretji tvoj brat tam na daljnem Balkanu ti se vsak večer vošči lahko noč. A ti jih že glednš" i7. sinjih višav, proseča Vsemogočnega, cla jih obvaruje zla tor jih skoraj vrne osamelim in žalostnim staršem. Bog usliši tvojo prošnjo! Tebi pa, Micika: Na srečno svidenje! Iz Istre. Žo v tretjič pada velo listje z drevja in še vedno grom topov. Našo ljudstvo ve, da z izgubo Trsta nima nobeno bodočnosti več: zato pa tako vztrajno brani svojo zemljo, svojo pravico, svobodo. Bog daj, da hi so naša moč in naša. mladost ne žrtvovala zastonj. A tudi doma trpijo družine. Bati se je zime, še bolj pa spomladi V Bregu in Koprščim nič pridelkov. V gorenji Istri letina silno slaba. A kaj to! Da bi bil le dom otot in svoboden ob lepem morju — in vse ho pozabljeno; in razvilo so ho lepo slovensko življenje. —• Dno s. t m. jo bil občni zbor »Gospodarske zadruge« za sodni okraj Podgrad v Podgradu. Zadruga je kot podružnica »kulturnega svetu« za Istro vnžna, a nima tiste delavnosti, ki jo kažejo nekatere podružnice kmetijske družbe za Kranjsko. Temu so krive razmero in majhen denarni zaklad. — Mlekarna v Ilrušici dela vodovod, ki je bil zelo potreben, a bo tudi dosti stal. Vodovodnih cevi je za (>00 metrov. Vodo bo dvigal motor na bencin. 7. vodovodom se bo odpomoglo vsakoletnemu pomanj- 51 virrvij ".i )/>m:>)IiUiUlK. Mm* .-frr .4 • ■ .-■". i -r, .mil? tJwi.» \iii.ie- -trti* IS i- " crr\v • t-rr.'-- sTflAr S < '.'".".v« Sar. mi • ' : i . i-. * ,-pt- „f .-„ s.» mi.Hi' • " ■ .:'!!>»■ urnim' m**| rili.SI :. ,- •/1' . i ... i ■ tf \' - f : ' ■ r ' ..;. I -i i 1j t ' - . I - JT t d ■ ' »f.;'. (TJ. ••«*»!•■> .ta-Btn :»prr.-.-4.rriiiiJtPi ' J - 1 fs-tT" : V«.V.,>1 : . ^ 'Ti- ' . Ikt.> -:t'i i .. rt v. -4 • H-S . '.* - - • Vi ■ ..>'4 .H-4,-. r r * i .vrrvil '/ti j/.--.Iii4i; t?r?r \ i >rr-jv*! ... ..i i> j?i 4 t. ..:-*rr it i pU> '' i .■ t r... j „ ■ ■- . mra a. cr f ŽSSsgfe^-r:. r: —... .. r. " ■• ; •.. 2 -iffrtu ;»rr«a 1 >*trfcv.*ti ,-uj. •--ti! - ..ic-.a i 'r.Jj\J ' m (•„■ 1' -v! : • iiws .»nv.ti > ;rf».rrm .n:.-■ r-, - ,n> v.. :. 1THUrr.*.' .-rt;. . •.■. ■- >11 tvtrokvttv« ..•.<••-.'if. up'' •«-...»! .MisiiieJTjf-?. »IT -;.m»»* Ili ...t; iK.-lt. :>• : i.-Usis.! ."i T-mij ,4. ■■a-a,- .mm •-■ . ia .wt»4> tosum. 4 4,-' ^'^c ' 1 '., : J. - ' : -mi'.:! '.-.-.4 .,.--:-,-. \V.--s-. . h JK . - ....'.tJtS /»•■ ,r.. 1*1 '-iil .'.' .-.iJ.H ; . C-U II4M.» 1 itIM l1»IW»n Ui^lVi >. ..-t.1 ; rc.4'! 'fV.' injai r«H«w- . • • ■■ ■••):,; •. .-J. .4VJ': :V.T..i «a»n.v ii- ■I *. ... I" i*.vi - .•> * i ur " A-.'. : .ii! -." ■- .. - .. "Li - ri n&ett- ris.. f.ft '4. 4 . *rtl!.r ' 1*. . • ♦f- -m .,..-. .-■•; : si: ••,.., i *. i * ■ :r ■:.u,- '■■'■■■■ - : . .v lili". "•'.!»»>•:■ " J** Jfv' Vit8T;j.'. : : ..*■ * 4 ■ ■'■ - 4,.- ... ; . ' * -..i -- i.wtž . . i;j»4 , (i>.j .4' . .r • : .^-.f ->•• 4. .i*f>:5Vaa? »u. .'»i •.*.'•• .vrni • Ki".. t -"O ■■ - .. •. i. .ti i t*7{ - -■.•.-..* .i c,- ----.-•',>. T., ■-.—ji- . 4r»:5i.. 1 t. ..(«.' •. "■■" .f.'Cf.'»;';>sUi n :>-:• «* - -.71 i v«iis« Arilf TUtV.Vi ' ' -"li .t,. - JC.- . t? . s.-i-i-;:,.,^--.-. . -Ot,-, J nuii; .. •'•>'"•""•"• * .*•''•' .'- . .»»'.»ii »f^jtvv.r.-.^t-u . t-t.-.vr-.Eifcri vi Il-.i « nit. Jt : rili :.u;t- ii ,£J ras. »l -iv.-iijji. li?,. as.. . 3,- "U ui. »•. mirna u-iTr.ii '.'»..c • ,rriwi» . 'rrti.tni .t-r.t: j.tr.4 33SJUU3. st "u$« '.:#>. Iu » :U -a.xcrxar.tcr. ;ti>criv,. , re*.v ".aa«:- — s< v mu ' — .jJilctt et rria?- — '.n^numAin »< « '•'>-i-rj: '-nr«. trn i- -nrrtttai 'iciv, .v .vua. .rrnr.-v. i?rvi. ia :i cu-an :t&. -.i iit-KE«ir.icn rr i «nia-»iws» j. A /Ji- iMi.. - .M.V — .«W-' i-icvie > nt! — ; isrtVT.. >■' latfcuKii) mu tttfi •-T3JI . IK... riu>.-r • lucjrf;, riru ;:i|Civnrii4. j,ttmp. mic - ' v ja'.irri li.-u-'-; irrrini- i. ii u ijlfrjii. i.'i:c|£«f{ ,-u jairi-.-rt/irrr* :s.ir.i.v.Kinl. -•«-. .. i C1 il.TiA.SU — T tSf' 3- COiSlifS"!'- ,-vs.ocmrn —brria. :: r ».! (V.Vi J..;ii ?*.'AM>..34 •-.-•ff> i-. ' • -r- :!.•!< u nrcci«. :•'» i' >-i -.'4.v : • 'reci-rr >»i lil* m: ■ swu i -- tu». '.'»>?{ ---i j. j«- v*ca n i f :>i i i i . -.-.- .-.- - ..-. 7ttii ' l.mij. 11'. Tli'. r. rti. .t«>s* .-•.*::! _«.i«i «31 neaa I s» ;[■: :. i. l 4 -- '*Ttt«l. 111 j. ■ .-■! ;-.-.-: i -.jt illicll tt!".? r rr.fCi -mi :, s> nn.-on. ar in ia c in rili. - "tk n ...i ..i l'. i. - Mil .•lr.-nik n , p-■--■-:a :.iitni- lili.u '- •. - nro- ;11, r ---.•■> .i.i-i... .:,\itu ii niii :;r.«.. :u .a-ia nutmiiu- '.n-' > :imiin :kk»i inrnjjji.il • .i;... .. ni4':a. ur mi:a • ,.ij.i :a'irans. tu niKiiiv mnru. .i ,":i nrmtrd jiui :ni . -- a iisar. .=. •« - l!il -i. rVi'T i •n.-lm- :i-.n.nmt- I •fkumnti.tm • -*ti. :«trtnr ,;a "isna: -ua :iaan. i --ni-..: rt nin-a. u i. m.« i i N.i.intita ir ausBL c :*t*>-» •••» -ti;,i. i ;-ii ir-cm • -•■•n. •niti. >k;uu ..iiriai .i'»:i ima ' tu-.•"•'" ' ' "ti ir,i i;u---t'jim, "f- i«K(«rte «m iesa "iin; • «ri'..-r .-i i •: i m«.-w3ni :irfi uksj»jtv as«. •"«• *v>: njaam ---sniaii. tu rn :anrai r.>7JS& IE ,! n lusaii- ustna .min-.. :u.v u j. „j Ta uia tmjinii« -. iiia -m ••••-.'4-. m^auimi --rase n lii mniimnimi Ti r«?T!ti. J i 'Vhtuneska »• IA- .Wl u IHJIlHtiaill, ■n:,.. rr.;.. -vrni i:. ..-.nr; -- vss. - :ia m3t,. .-'f-: ":Ki 'Viianivikii m •m^!«! "* :.-«. •.l-H-tlUf , - !*> '»MS JKBvr. -HtniH n x -v * mi irr AVurnnsita. a. . --Vttc^ -Urtai ,.v.nr-:ii. u« t#t .v .•>- ...M.,,- ..-utm-iviuiHtn ..-I.«.t>f«i.iiii II <•'<« viU'Ti »r.jfi '.„ iMi (nt< ii iiliiMv t«iil1MiTili; i.:rl,. •.-a (<*-'« n "i »ntii 'iiitunva (ii/tr.i irl (.>/<«'!' i»» -« :.»/!'-•» :«!»» «-. ;i> J. ■ •;,|,*.4> It lilitvillift "*>'i iii». iirttij i a- •'. mm-,. i .i/.•.,!• • 4.>.or. ;A --r/iAri: m. ■/.*>■>. ■■'.•'.v"olan. - •. , -:Ar»» .'!<- M".':'. •'..fviill -O fire-lf-o. t»:> 'T (■(/> rii i -(-r'. .*r:.;r;i T asi. «.•.' -4>ti kramar: //ir arffp'. [•» .'ti *i|)4-' 40 -ii r. 'H- lik..-"* l_t.l ■'•>«* ■'-A-M '■■'■■! -t T! i' liril' I. • r"'* - ' T. i "itc."'"- - ■ ' ' . :i !.' ti nu 1.1. : '.o' •>"-: :■.;■ ' - -i :» .'i--;....... ' ' H!' :n i :ij i i. ■ Mi' L 5®-« :i črrcj 10"11-SC. ivau :r";ua:ii r ir*.ilts. >4 1' !.:11 il"!. m/ n;:ii,- m i m.. : uDua •I ». i;.- 1*0— Hui .•i.jj.ift.. ,.."'ujjji.)..1 tjii. K ara cnua.... Uafio s: rjcmn at ' ■ lil'"; -.,., i.J,, a..." ;,-., ), »i; ;..: „'; • u;. £w!!i» ■ uti i.iu nu .i, laa« "i, • >,. ,f ... s. .-• HiKiitiim lrtijii. t :« m. .»..- .. _\n ' ihi..:. :'. :'.-v.'-i. -«: < ::i.nt.; 'a«., ni SI.^.^-M •.a.iiiiu, HI. lil C"! si s: i.i.i.S utiifi; '&)!«•< IJ., •»!.".:»» ' om-I" ^nniifli; .m^-j.' s: Jua-i »' !"iuirn!ii. in i.ii,;if n J. J...4,; nit::i 'rnn:ii n;.,i *«;< .*• ' ■-.i a? . ii •• slJ ••••-i •-iSj luprt tli Podnevi se nahajamo vsi razen straž malo zadaj za hribom, kjer smo si življenje kolikor mogoče podomače uredili. Naredili smo si še precej dobre »barake« iz kamenja in zemlje. Samo zaradi lesa je sitno; treba je pet ur daleč hoditi, da se pride do prvih dreves. Za zimo pa, ki že zdaj sredi avgusta trka na vrata, pa delamo takozvane kavernc, t. j. v kamenje vsekane votline. To delamo podnevi; ko pa se naredi noč, pa »popokamo« svoje stvari in jo »rinemo« v postojanke, kajti noč ima svojo moč. Stari pregovor pride tudi pri moderni vojni v poštev. Par sto korakov pred postojankami imamo postavljeno poljsko stražo. Ko sem imel prvič službo spodaj, — bil sem koman- J T dani osmih mož — mi je bilo vseeno nekako tesno pri srcu, čeprav sem se javil prostovoljno. Biti sredi sovražne in naše bojne črte ni karsibodi. No pa človek se polagoma vsemu privadi; pravijo, da še smrti. Zdaj ko grem na stražo, mi je prav tako, kot bi šel doma v gozd po voz drv. Pretečem mesec sem stal nad ozko dolino s svojimi osmimi tovariši. Postavil sem štiri posamezne straže, takoimenovane »Vedete«. Enega moža na levo, enega 40 korakov na desno, in dva v sredo. Z ostalimi štirimi sem se pa umaknil malo nazaj v neko globino. Ko sem se tako zavaroval, sem mirnega srca pričakoval dogodkov. Imel sem srečo. Komaj sedim tam eno uro, začujem od »Vedete« na levi energično vprašanje: »Halt, wer da?« Glas se ponovi še dvakrat in nato pade strel. Takoj skočim kvišku in stečem tja, da vidim, kaj je. Ko pridem bliže, zapazim pet moz. Vprašam, kdo jo? »Korporale in tri soldati«, mi doni v slabi slovenščini nazaj. Bila je laška patrulja, ki je tako slabo izvršila svojo nalogo, da smo jo mi ujeli. Bili so alpinci. Korporal je umel tudi malo slovenski. Pobral sem jim naboje iz pušk, ki so jih seveda prej pometali na tla in sem jih poslal h kompanijskemu poveljniku. Komaj pol ure pozneje začujem zopet od desne strani: »Halt, wer da?« Pozorno poslušam, kaj da je. A takoj sem čul klic »Dolch«, to je bil namreč tisti večer naš poljski klic. Po glasu sem spoznal enega naših častnikov, ki je nadziral stražo. Seveda naš »Janez« je bil drugačnega mnenja: »Kaj dolg? Saj to vidim, da si dolg, ampak jaz bi rad vedel, kdo da si.« Šel sem tja in smeje raztolmačil častniku zmoto. Ko sem' prišel zjutraj na kompanijsko poveljstvo, je bilo tam vsega skupaj 16 alpincev. Ko smo segnali vse skupaj, jih je bilo 80. Med njimi jih je bilo osem, ki so razumeli nekoliko slovenski. Eden me vpraša, ako je blizu železnica. »Ko bi bila tu blizu železnica, bi bili mi že v Benečiji,« je bil moj odgovor. Cez nekoliko časa me zopet vpraša, če bomo že kmalu v Trientu. Ko sem mu pojasnil, da bomo še dva dneva hodili, me je zelo začudeno gledal. Bilo jim je namreč rečeno, da se nahaja Trient koj za prvim hribom, sa- mo da bi imeli več navdušenja. Ko smo tako marširali, zapazimo naenkrat laškega letača nad nami. »Adio Cadorna« so klicali alpinci in smeje mahali s klobuki za njim. Za danes končam. To je bil moj zadnji papir, ki sem ga še imel; kakoi vidite, je še ta zelo reven. Končno pozdravljam vse bralce ir; bralke »Domoljuba«, posebno pa vso prijatelje in znance v Dobrepoljah, zlasti še v domači vasici Zagorici. Z Bogom! Na svidenje! Četovodja Anton Perko. Kako sem prižgal lučko na grobu padlega tovariša I Bojno polje, dne VS. 8. 1916. Bil je lep večer dne 14. avgusta. Luna s svojim polnosvetlim obrazom je nudila lep razgled našim hrabrim vojakom na ponočni straži. Tudi ta večer ni bilo brez granat in šrapnelov; ena granata je tresknila ravno v naš strelni jarek in tako smrtno ranila mojega tovariša Martina Ov-sec (Stopiče pri Novem mestu). V tem hipu je bil mrtev, kajti rana na glavi je bila smrtonosna. Še isto noč so prinesli truplo na tukajšnje lepo urejeno pokopališče, kjer je bil drugi dan, na praznik Marijinega vnebovzetja ob 10. uri dopoldne slovesen pogreb. Meni ni bila dana priložnost, da bi se pogreba udeležil; šele ko je bil grob na polovico zasut., sem pribitel na lice mesta. Za hip mi je sapa zastala in nisem mogel izpregovoriti besede. Zdilioval sem en čas in potem odšel po svojih opravilih ... Še tisti dan je bil njegov grob lepo ozalšan. Ko sc je pa večer storil, sem pripravil svečo ter jo vsadil na njegov grob. Gorela je celo noč do jutra. Med tem časom sem opravljal molitvts za padlega, želeč mu, naj bi užival večno srečo tam gori v družbi prebl. Dev. Marije. Pokojni je bil vseskozi pošten mladenič; zadnji čas je bil v službi v goriškem semenišču ter predstojnikom zelo priljubljen. N. p. v m.! Francetu Grudnu, bratu-junaku umrlemu v vojni bolnišnici 27. II. 1916, Še mlad odšel si v bojni grom za čast in brambo domovine; zapustil svoj si rodni dom zapustil solnčne si planine. Kdo mislil takrat, da slovo za vedno vzel si bil od dragih? Da slednjič si podal roko nam takrat na domačih pragih! Z daljave bojne listič mnog prinesel tvoje je pozdrave; želel si priti spet v naš krog uživat rodne zrak dobrave. Pa angel smrtni dihnil je nevzdramno spanje ti na čelo; za te že boj potihnil je, življenje srečno se začelo. Korp. Iv. Gruden, 62 Turški oklopni avto obstreljuje angleškega letalca. Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Kako se bomo preživeli? To je zdaj Klavno vprašanje po celem svetu. Ker je v Ameriki prav slaba letina, sc že čuti tudi pri sovražnikih, da so v strahu, kako bodo z živežem izhajali. Na Francoskem in Laškem so imeli bolj slabe letine, o Rusiji smo pa že zadnjič poročali, da bo imela žita komaj za domače ljudi. Angležem se je res posrečilo pri 100 kg znižati vožnjo za dobri 2 K. — Vendar prodajajo na Angleškem 1 q za 34 mark, po našem denarju nekaj nad 50 K. Ker v Ameriki cena žitu vedno rasle, ni mogoče na Angleškem pšenice poceni prodajati. Cena moke jc v primeri z žitno ceno, seveda ne pretirano višja. Žito. V Švici morajo skoro vse žito kupiti. Dobili so .ga večinoma v Kanadi in v Severni Ameriki, nekaj tudi v Argentiniji. Najcenejšega so plačali 1 cj po 45 frankov, t. j. 47,92 nemških mark. Nemška marka jo torej malo padla v ceni. Pred vojsko je bilo 45 frankov lc 36,45 mark. Najdražje se je kupilo sredi septembra za 53 frankov, to je za 56,44 mark, torej skoro za 70 K našega denarja. To ceno bi torej imela pri nas pšenica, ko bi jo morali v Ameriki kupiti. V Ameriki je žito pokvarila rja, na Ruskem je bilo preveč moče, pri nas pa preveč suše. Posebno hudo sušo so imeli na HrvaŠkem, jugozahodnem Ogrskem in v Dalmaciji. Na Hrvaškem je prav slabo rodila turščica, glavni pridelek tamošnjega prebivalstva. Vse se je posušilo. Seno že zdaj silno drago plačujejo. V Dalmaciji niso imeli dežja od velike noči do konca avgusta, l^olja jc tam žc tako malo. Večina kmetov še semena ni dobila. Glavni pridelek je bila tudi tam le koruza. Vino je pa dobro. Ljudje bodo morali precej hudo pomanjkanje prestati. Prešičja kupčija. Dunajski mesarji so bili veseli novih najvišjih cen mesnatih prešičev. Na Dunaju bi sc morali prodajati taki na sejmu po 5 K 12 vin., torej za vsakega trgovca gotovih 200 K izgube, če je plačal prešiče po najvišji ceni kmetu v hlevu. Cene prekajeval-cem in klobasarjem za nadrobno prodajo so bile pa zelo visoke. Menili so, da bi ti prekajevalci in klobasarji pri lepem prešiču zaslužili čistih 300—400 kron- Na ta lim seveda trgovci niso hoteli. Ogrski kmetje so dejali: »Če hočete naše prešiče jesti, le pridite sami ponjo.« In šli so v celih tropah dunajski mesarji po ogrske prešiče. Plačevali so najvišje in čez najvišje cene. 'Debele z veliko mastjo prodajajo na Ogrskem žc po 7 do 8 K. Ta cena je seveda zelo visoka in pretirana. Tisti matrnati bi pač zaslužili malo ričeta. Sploh pravijo, da se pri kupčijah na Ogrskem nc zmenijo dosti za najvišje cene. Vsak prodaja, kakor hoče. Tudi usnje sc za drag denar lahko dobi. Podplati se še k nam vtihotapi jajo. Seveda so cene strašne. Par močnih podplatov velja do 30 K. 52 Vojaštvo bi rado dobilo pri nas kolikor mogoče veliko prešičev. Za nas je važno vprašanje, koliko jih moremo največ dati. Pri zadnjem štetju Se je naštelo v naši deželi nad 120.000 prešičev starih nad 3 mesece. Če vsaka družina na kmetih zakolje enega pre-šiča, se jih porabi doma okoli 70.000; 15000 za Ljubljano in druge kraje, ki nimajo svojih prešičev, 20.000 za pleme; po tem računu bi jih ostalo 15—20.000, ki se bodo mogli oddati. Do novega leta se zahteva 7000 živali. I Mleko. Splošno se računa, da imamo zdaj v Avstriji še 3,5 do 4 milijone krav, za 26% manj, kakor pred vojsko. Za rejo telet so porabi do 15% vsega mleka, v mlekarne ga pride le 4%. Ko bi se vse mleko, kar ga dajo krave v cesarstvu, porabilo, bi ne bilo prav nobenega pomanjkanja. Ker se pa zdaj veliko manj mesa povžije in je mleko po mestih prav težko dobiti, se bi mleka. vedno več rabilo, ko bi ga mogli dobiti. V resnici jc pomanjkanje mleka vedno večje, zlasti po mestih. Otroci do dveh let, bolniki in doječe matere bi morale dobiti vsak dan po en liter mleka, drugim bi zadostoval četrt litra. Seveda te množine zdaj ne bo mogoče dobiti. Na Dunaj pride zdaj na dan šc 450.000 1 mleka. To je velikanska množina, toda na vsakega Dunajčana pride le ena sedmina litra ali na 7 oseb 1 1 na dan, če sc odračuna mleko, ki se porabi za. otroke, matere in bolnike. Pred vojsko je prišlo na vsakega Du-najčala pol litra mleka. V Berlinu dobe odrasli le posneto mleko. Že zdaj je taka zadrega, ko je še paša! Kaj bo pa pozimi? V nekaterih deželah imajo tudi za mleko in mlečne izdelke najvišje cene. Na Gor. Avstrijskem je najvišja cena za mleko 24 vin. za liter, na Štajerskem 34 vin., na Nižje Avstrijskem 39 vin. Maslo ima najvišjo ceno v Gorenji Avstriji 5 K, na Češkem in Moravskem 6 K 40 vin. i Cena Roveje živine je po avstrijskih ' deželah zelo različna. Na Gor. Avstrij-; skem znaša za voli srednje vrste 2 K . 55 vin., na Štajerskem 2 K 60 vin., na Koroškem in Kranjskem 2 K 70 vin., na Češkem 3 K 30 vin., na Moravskem 3 K 50 vin., na Niž. Avstrijskem 4 K, na I dunajskem trgu 4 K 30 vin. Te razmere so po poročilu »Molkcreizeitung« št. 18 i vzrok, da se širi tihotapstvo in se nekateri za naredbe dosti ne menijo. Pošteni kmetje pa čutijo, da to rejo zelo ovira in je vzrok vedno večjega pomanjkanja. Še bolj jo to stališče očito v primeri z ogrskimi kmeti. Z Ogrske pride še zdaj vsak dan 80.000 1 mleka na Dunaj. Večino te množine mleka dajejo mlekarne nadvojvode Friderika in nekaterih ogrskih magnatov, ki iz usmiljenja do revnih Dunajčanov niso holcli ustaviti mleka, čeprav so na Ogrskem boljše cene. Zlati časi za Ameriko. Amerikanci so dali tujim državam 1469,950.000 dolarjev posojil, mestu Parizu še posebej 50 mil. torej skupno 7500 milijonov K. Posodilo sc je Angležem in Francozom 500 milijonov dolarjev po 5Va%. Angležem 250 milijonov in Francozom 100 milijonov po 5,75, potem Francozom še 30 milijonov, Lahom 50 milijonov po 6%, 150 milijonov angleškim in francoskim bankam, Švici 10 milijonov, Nemcem 10 milijonov. Se kaže, da so zdaj res zlati časi za Amerikance. Dunajski trg. Goveje živine je bilo na dunajskem semnju le 622 glav. Mesarji so sami nakupili še 869 glav, seveda po posebni ceni. Na sejmu so se plačevale prejšnje cene. — Jajca se na Dunaju prodajajo po 40 vin. Na Nemškem sme v mestih ena oseba na teden le eno jajce dobiti. Zelo dvomno je, če bodo mogla županstva dobiti toliko zabojev jajc, kakor se jim je določilo. Do januarja naše pute navadno veliko ne nesejo. — Ker riža ni, je prišla kaša do velike veljave. Prav.ijo, da je za ljudsko prebrano več vredna ka« kor riž. Namesto olja se napravi jajo večkrat razna nadomestila, ki nimajo prav noben«! vrednosti. Prodajali so n- pr. olje, ki je imelo lc nekoliko pomij od oljnatih steklenic, drugače pa le nekaj soli, nekaj rudnin in vode. Prodajajo tudi razna nič vredna nadomestila za kavo. Gospodinje, bodite previdne. * * * Sladkor, Vsled ministrske odredbe /. dne 29. septembra 1916, št. 335 drž. zak., peskoči dosedania cena sladkorja pri 100 kilogramih za 10 K 50 vin. Sladkor, ki je kuoljen ali nakazan od centrale pred 30. septembrom, ali pa tudi, če se odda iz tovarn ali zalog po 30. septembru, obdrži v prometu stare cene. Za naše gospodinje. Mast je draga in bo trda zanjo; hudo bo posebno za tiste, ki jo morajo kupovati, Zaradi tega je treba pri tem dragocenem živilu skrbno paziti, da se niti drobtina po nepotrebnem ne zapravi in ne izgubi. Kadar klavec kolje in dene prešiča iz kože, ostane dostikrat na koži še precej masti, ker ne more z nožem tako natanko odstraniti. Potem ko se koža dobro shladi, vzemi strguljo in ostrgaj ž njo mast od kože; samo paziti je treba, da se koža ne poškoduje. Če je strgulja preveč ostra, jo moraš skrhati. Rajši revežu dati, kakor proč metati! J. P. — Vrhnika. Flesaoba na jajcih je vzrok zateglega okusa. Jajca, ki so shranjena na vlažnem prostoru, so kmalu prevlečena s tenko plastjo plesnobe, ki gre ludi skozi lupino. Kožica na lupini dobi pisane madeže; ti sc razširijo polagoma na celo jajce, ki se jame kisati in se usmradi. Tudi v vlažnem žaganju ali pesku dobi jajce take madeže in se pokvari. Najboljše so spravljena v suhem pepelu. Ribja solata. Napravi omako iz surovega rumenjaka, zmečkanega krompirja, žlice gorčice in žlice kisa; posoli in po-praši s papriko. V to omako deni kose ribe, naj bo že riba iz sladke ali slane vode; porabijo se lahko tudi ostanki kuhane al/ pečene ribe. Da bo solate več, ji dodaš lahko na okisani vodi kuhanih rezancev ali na drobno zrezanega kuhanega krompirja. Tu navedena omaka je dobra zabela za vsako solato; prav nič se ne pozna, da ni olja. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka. lirodne ure oH 8. zjitnj lo i. popolft Glej inserat! Tedenska pratfka. Petek, 20. oktobra: Sv. Vendelin, opat. — Sv. Janez Kancijan, spozn. —• Sv. Felicijan. Sobota, 21. oktobra: Sv. Uršula in tovarišice. (f 451.) — Sv. Hilarijon. Nedelja, 22, oktobra (19. pobinkoštna); Evangelij: Prilika o kraljevi ženitnini. — God sv. Kordule dev. in muč. Ponedeljek, 23. oktobra; Sv. Janez Kapistran. (t 1456.) — Sv. Seve-rin, škof. (f 403.) — Sv. Teodoret. Torek, 24. oktobra: Sv. nadangel Rafael. — Sv. Kristina, muč. Sreda, 25. oktobra: Sv, Krizant in Darija, muč. — Sv. Bonifacij, papež. Četrtek, 26. o k t o b r a : Sv. Evarist, muč. — Sv. Malh, opat. (t 370.) — Sv. Lucijan in Marcel. * * * Solnce vzhaja ob 6. uri 35 minut, zahaja ob 4. uri 57 minut. Luna: zadnji krajec, 19. oktobra ob 2. uri 10 minut zjutraj. Sv. Vendelin. (f 1015.) Božji glas vabi človeka dostikrat v drug poklic, kakor bi bilo pričakovati. Duh božji pokaže človeku večkrat čisto drugo smer, kakor kažejo zunanje razmere in okoliščine. To je jasno razvidno iz življenja sv. Vendelina, ki je bil — kakor trdi ustno izročilo — sin škotskega kralja ter svojemu visokemu pokolenju tudi primerno vzgojen. Dočim se mu je kot takemu smehljala sijajna prihodnost, ko mu je bila na ponudbo kraljeva krona, je jel — razsvetljen po božji milosti — premišljevati ničevost in minljivost sveta ter nevarnosti dvornega življenja; zato je sklenil, da hoče zapustiti domovino in ljube starše ter živeti nepoznan v tujini. , r V preprosti romarski obleki se je poslovil kraljevi princ od ljubega doma, je prehodil Anglijo ter prišel slednjič v Francijo. Po lepi tedanji navadi je obiskal razna svetišča po raznih krajih ter prišel tudi v Rim. Konečno si je izbral za svoje bivališče kraj v trierski okolici. Tu si je dal sredi gozda napraviti preprosto kočo; zapustil je ni drugače, kakor takrat, ko je šel k službi božji, ali pa da je obiskoval svetišča v bližini in da si je izprosil najpotrebnejšo hrano. Ko je poprosil nekoč bogatega kmeta za skromno miloščino, ga je ta ostro zavrnil: »Ali te ni sram, da beračiš? Pridi k meni, da boš pasel prešiče, pa boš dobil dovolj jesti!« Vendelin se ni bal dela, zato je sprejel ponudbo, da bi se mogel tembolj izkazati v ponižnosti in pokorščini. Izpočetka je res bil za svinjskega pastirja, potem je pa hitro napredoval, da je postal ovčar. Ko jc pasel ovce, je bilo njegovo srce pri Bogu, ki je očividno blagoslovil čredo pobožnega pastirja, tako da je tudi gospodar sam spoznal v tem roko božjo; ponudil je zaraditega Vendelinu toliko denarja, da je mogel nemoteno Bogu služiti, Vendelin si je dal zraven samostana benediktincev v mestu Tollei postavili revno hišico. Izprosil si je dovoljenja, da je smel nositi redovno obleko, živel pa je vedno še v svoji celici, dokler ni umrl samostanski opat; kajti potem so bratje njega izbrali za opata. Vendelin je prejel sv. mašniško posvečenje ter je živel kot najlepši vzor svetega redovnika. Šele ob smrti je razodel, da je kraljevega poko-lenja. Najnovejše z bojišč. »Najkrajša pot do Trsta« — s tem geslom so šle italijansko Čete v osmo soško bitko; toda ta ]>ot sc je nehala pri kraškem selu Novavas. Samo na prostoru kakih i. km — med Lokvico in Jamljami —, kjer so hoteli Lahi prodreti našo črto, so izgubili 50.000 mož. Vsega skupaj so pa izgubili v tej zadnji bitki do 100.000 mrtvih in ranjenih. -Osma soška bitka je končana. Francosko bojišče. O bojih v dneh 9. do 13. okt. pišejo: »Bitka je bila velikanska in je prinesla Nemcem prav-tako veliko zmago, kakor Francozom in Angležem težak poraz. Drama ob Sommi se približuje — kakor vse kaže — svojemu višku.« To in ono. Navijanje cen. Baron Trebuhovski je šel večkrat v neko (Sorsko vas h kmetu Muhovcu na počitnice. Tu jc cepil drva, da bi izgubil nekoliko od obilnosti svojega telesa. Neko poletje pride zopet v vas in pravi Muhovcu: »No oce, ste h zc pripraviti kaj drv, da iih bom cepil? Oče Muhovec: »Pripravil, pripravil, g. baron. Koliko bodete pa plačali od sežna?« Dober svet. A.: Kot hribolazec-zacetnik Vas prosim za svet, s katero goro naj začnem, da se mi ne pripeti kaka nesreča. B.: Z nobeno. . Zmaga zdravniške vede. Ob vseh vojnah so se navadno v ogromni meri razpasle Huzne in nalezljive bolezni, zlasti koze, Kolera, legar liri Tiiili o sedanji vojski so nekateri proro-kovaTi? da Jo Bodo vsaj drugo poletje končale kužne bolezni; toda uspeh cepljenja proti Ko- zani in koleri je bil tako oSividen, da je razmeroma le malo vojakov obolelo in da se bolezen med civilno prebivalstvo ni razširila. S znaženjem in umivanjem se je omejila tudi tretja vrsta vojne epidemije: pegasti 'legar. Godalo. Gospod da beraču, ki nosi s seboj godalo (inštrument), miloščino ter reče: »No, zdaj boste pa eno zagodli.« -- Berač: »Saj lie znam; to reč nosim s1 seboj samo za strašilo. V mestu pri gospodi se takih kar urno odkri-žajo, da ne bi bilo treba poslušati tako godbe. Vprašanja in odgovori. Fr. C. — Krašnja: Kolikor smo mogli po-izvedeti, doslej še ni bila izdana nobena naredba, da bi se mogla dovoljena pokojnina invalidov z enkratno vsoto nadomestiti. Najbrž so bo kaj taKega ukrenilo; saj je pričakovati, da izide tudi zakon za invalidne domove. Prenagliti se torej ne kaže z nakupovanjem, č« bi tudi sredstva imeli, ker bodo v tej zadevi invalidi deležni večjih ali manjših ugodnosti pri Kupnih pogodbah, davščinah itd. L. K. — Idrija: Ni treba v Ljubljano hoditi. Napravite prošnjo, ki jo potrdi županstvo, da boste žival res potrebovali za rejo. Prošnjo pošljite na »Deželno mesto za. posredovanje Klavne živine v Ljubljani«, Ki Vam bo naznanilo cene in drugo pogoje. A. J. — Žihjiolie: Preberite prvo pojasnilo med »Vojaškimi novicami« v zadnji številki »Domoljuba«. Vojno ministrstvo bi itak prošnjo za dopust izročilo dotičnemu poveljstvu. I. Š. — Rez. bolnišnica v Gradcu: Slovenske knjižice o škofu Wolfu v trgovini ni dobiti. Zgodovinski podatki o njegovem delovanju in zaslugah bi se našli v »Novicah* ali »Danici«. ■—■ Knjige »Družbe sv. Mohorja., se sedaj razpošiljajo; dobi jih vsakdo pri svojem poverjeniku. »Leonova družba* obljubuje svoje knjige za november. Solnčna pesem sv. Frančiška. — t'glasbil Stanko Premrl. Cena 3 K. — Ta klavirski izvleček je založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Naš domači umetnik P. Ilugolin Sat t nor piše o tej skladbi v »Duh. pastirju«: Sklad-jo vseskozi umetna, globokočutna, glasba modoma, izvirna. Tukaj ni nobenih izhojenih potov, vse novo, pristno. V celem delu ni najti nobenega šibkega momenta. Harmonija jc zelo zanimiva in poučna. S to skladbo gremo Slovenci lahko pred vsako občinstvo. Ima samo eno napako, da je namreč prekratka, tako v zborih, kakor v solo-spevih; zlasti medigre, ki vežejo po-edine solospeve, bi smele biti daljše. Edino to bi pripomnil, a še to govori za skladbo, ne pa zoper njo, kajti želeli bi, da bi sc bil g. Premrl še bolj na široko izgovoril. Tisk in vsa oprema jc krasna. Torej? — Mi gremo naprej. Slovenska stenografija. Priredil Fr, Novak, c. kr. gimn. profesor. I. del: Kore-spondenčna pisma. Cena 4 K 20 vin. Založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Za znanje stenografije (tesnopisa ali brzo-pisa) se kaže med Slovenci, ki smo kljub našim skromnim razmeram vsled lastne marljivosti in spretnosti zavzeli že visoko stopnjo kulture in samostojnosti, vedno večja notreba in zanimanje; zato je bila ta knjiga," odkar je bil drugi natis razprodan, najbolj pogrešana slovenska knjiga. Danes imamo pred seboj tretji natis te izvrstne knjige. Neutrudni gospod avtor, kateremu se imamo Slovenci za umetnost lastne stenografije zahvaliti, bo izdal v kratkem 42 novo knjižico, ki nam bo nudila okrajšave korespondenčnega pisma. Družba sv. Mohorja v Celovcu razpošilja sedaj svojim članom letošnje knjižno darilo, in sicer: 1. K o 1 e d a r za 1. 1917. s prav zanimivo vsebino; knjigo krasi mnogo slik iz vojne. — 2. Povest dr. Fr. Detele: »Svetloba in senca«. — 3. »Zgodovina slovenskega naroda.^ 6. zvezek. Spisal dr, Josip Gruden. — 4. »Podobe iz narave«. Spisal Franc Pengov, ilustriral Anton Koželj. — 5. Alfonz Ligvorijan: > Resnice za večnost«. — Družba sv. Mohorja šteje letos 78 tisoč 145 udov, to je za 3821 več nego prejšnje leto. Za prihodnje leto dobe družbeniki: 1. Koledar Družbe sv. Mohorja za 1. 1918. — 2. Življenje svetnikov božjih. Spisal dr. Janez Ev. Zore. 1. zvezek. — 3. Podobe iz narave. Spisal Franc Pengov, ilustriral Anton Koželj. 2. zvezek. — 4. Ptički brez gnezda. Povest, spisal Fr. Milčinski. (Slovenskih Ve-čerr.ic 71. zvezek.) — Letošnje knjige se razpošiljajo po naslednjem redu: Krška škofija, razni kraji, lavantinska, ljubljanska, goriška, tržaško-koprska škofija. Družinska Pratika za 1. 1917. velja vsled zvišane poštnine vsak izvod po pošti 36 vin. Dobiva se kot doslej pri založništvu v Ljubljani ali pa v mnogih prodajalnah po vsem Slovenskem. Razprodajalci dobe popust. Županstvo Komensko na Krasu, sedaj s sedežem v Sežani, naroča svojim obči-liarjeui, ki so seda) razkropljeni po svetu, da vsaka družina brez odloga naznani istemu svoje sedanje bivališče. Ta evidenca bo služila v občo korist, osobito pa še, da se bodo mogle vojakom, ki so liahaiajo na bojnem polju itd. in ne vedo, kje da se njih družine nahajajo, podajati informacije. 2457 SKRIVALNICA. jc oddali na Rovih, p. Radomlje, (.'etri zemljišča (6 njiv, 2 vrta), prosta drva, stanovanje, bira. Sprejme se začasno tudi begunec. Oglasi na župni urad. 2447 Palače take kot graščak, ki tu jc skrit, pač nima vsak. Zastražen grad že dosti je a verno čuva mož ga še. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 11. okt-: 85, 15, 62, 84, 24 Line, 14. oktobra: 85, 70, 20, 55, 74 GORCEVfl KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X ■:M'm LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA JT.Hi NOVI SVET .' Nasproti koli z ej a■ z a h= -TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO ■/^rM Edini slovenski zavod brez tujega kapitala jo: 1440 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov Lijubljana, Dunajska eesta 17, Lijubljana. Zavarovanju sprejema proti požarnim škodam i 1. raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med i asom zgradbe. :>. vse premično Mago. niobibjo pol-sl« orodje, stroje, živino zvonove in enako, a. vse poliske i ri-dclke, žita 111 krmo. 4. zvonove proti prelomu, s. sprejema tudi zavarovanj na živlionie. oziroma doživi ti« lil druge kornbinueije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi | osamezne osebe za dc.elno mžjenvstriisko zavarovalnieo od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale I. Itn: K C73 8Gi -17 so poskoč ile koncem I. 1013 na K 730.147 17. Tedni, elmveeje zanimanje za ta edini slovenski za\od. temtioli bo rastol zaklad. Ponudbe in pojasnila dajo ravnateljstvo, glavno poverjeniilvo v Celju in na Froecku, kakor tudi po vsoli larah nastavljeni poverjeniki. l eno primerno, hitra cenitev m takojšni« izplačilo. i s s i ««r Priporočamo "1 Rolinsko kavino primes v korist oBmejnim Slovencem! IROLINwRoche Se dob/v vseh lekarnah K.i- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? influenci. t. Vsak, ki trpi na frajnem kaslju. lažje je obvarovati se bolezni,nego jotdriviti. 2. Osebe s kroničnim ka'arom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave 3. Vadušljivi .katerim Sirolin inafno oiehča naduho SkroCuzm otroci,pri kaferih učinkuje Sirolin t. ugodnim vspehom na splošni počutek. Zdrava dojilja, katera je porodila v tem mesecu, se sprejme proti dobri plači v doliro hišo v Ljubljani. .Samo pismene ponudbe naj se pošiljajo na M. R. L., Franca Jožefa cesta 16, I. nadstropje, vrata št i. 2302 Suhe gobe črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in diuga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste deželnih pridelkov kupuje 2338 SEVER & URBAN1Č, Ljubljana, Woliova nI. 12. Dekla, zanesljiva, se sprejme v večjo hišo blizu Ljubljane za vožnjo mli-ka s konjem v Ljubi ano. Mesečna plača 32 K. •— Naslove sprejema uprava „D o m o I j u b a" pod številko 2360. Vrtnar SG 1ŠCG, lii bi bil zmožen voditi večjo vrtnarijo v Ljubljani. Treba je položiti nekaj kavcije. Pismene ponudbe na upravni-štvo „Domolj." pod šifro 279 S.W. 1363. Ne prezrite današnjega ocrlasa ..Srečkovnega zastopstva"! Pošljite mi Velikanska novosti ! Fo vsaki civilni ali vo-iafiki »liki so (ia izi Ai«i pomenljiv spominek na svetovno vo,no1914-.6 in pre oii boste v 8— sliko Vafiega vojaka kot živega sliko Vašega soproja trata ženim strica sina vnaha oCotn neCaka I, t, d. Presenetljiv uilnik. Nlkaka slikanja. Uniforma i; velour-blag. papirja. Oprava, distinicije, cd- tika, He Vt KlH>jt>, vrciejo in v-u2o lineli vojaški opravi. t - .. , „ .jI i j . u v vuju.MH.1 opravi. Cena K 12.- 13.— /.ah ovajie pr. »pelit /i.stunj in frunko pri H C Crhlncccr razpošiijalna novosti. U. ■). dtUIVMCI, Duna.1 3. Inva ldenstrafle 1. Razprodtijalci podimo ponuduo. Kupujem orehove češnevc hruševe favorjeve fesenove po najvišjih cenah. Ponudbe: HUGON KRALJ, Ljubljana, Wolfova ulica št. 6. 200« UMito (m\r miTiižiiicnli'Bl)li?ri. iu fež.živi*.ime Ipp.rezo.intams*.ravtrov?init-i spletoma zavarovan a na tio/.ive.ie m snu otrošlilh dot. rentna in ljudska nezgodna n amsivenn zavarovalna. Javen zavo.l Absolutna varnost. Nizke iiremije. Udeležba na • ki prolesoi v I jnbljaiii Za'c Albin, c: kr rac. oticijal v Ljubljani Anton Kralj, tajnik- Zadružne zvezo v Ljubliani- flr. Merhar Alojzij, ^111111 proiesor v Ljubljani Jakob Bohorič, odvetniški kiindidat v l. i u L I in n i (ir.Inin . aiei, •< vtinik t i iiitiiiani Ivan tušnik. mojih kanonik v l.jiibljani Anton Susnik.e. kr ^ proiesor \ l.iubljani, dr. Viljem £cliwoitzer, ou oinik ( Ljubliani. dr Aleš Usenlčnlk, prot. bogoslovja v Ljubliani Fran Verbic, v kr pumi j.iol. \ Ljubliani Ignacij Zaplotnik, katobot v Ljubljani. Nadzorstvo: Kmiotiili v i inbliani — Člani: Anton Cadež, kaleliet v l.ju-profesor v l.iubljani Avguštin Zaje, c. kr Prodeednik: Anten Kržlč, e kr proiesoi biiuni K. Gruber. > kr iln mo ollclial v l.jubljiini Ivan IHJakar. rae rovident in tosesmili v ubliani se prodajo pri Svinjerejski družbi Ljubljana, Dunajska cesta 29. 2320 r Krompir, peso, korenje, repo, pleve in želod 1SBL ~B ® Prva kranjska svinjerejska družba Ljubljana, Dnnajska cesta št. 29. regisironana zadruga z neomejeno zauezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela »Union" za frančiškansko cerkvijo sjuejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po «u u „1. utfski posojšimet" so ro-pEiifiiiia uarno naložene, her posojilnica daje denar na uarna posestna na deželi En u mestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. 4* Rezeroni zakladi znašajo okroglo kron 800.000 . Stanje hranilnih »log |e bho koncem leta 1915 23 mili'onoo kron. £