FRAN KOŠIR:
Peklenšček in novomašnik.
Nnrodna pravljica iz Dravinjske dolinc.
z Studenic drži preko Boča prelaz, po katerem dospeš v tričetrt
ure na takoimenovani Veliki travnik in od tod v desetih minutah
i     ^-   do kostrivniške podružnice sv. Marjete na Boču.   Tik cerkvice
1 vj^T   je velik, velik kamen, ki si o njem ljudstvo tod naokrog pripove-
jd    duje to-le dogodbico:
V              V cerkvici sv. Marjete na Boču se je imela vršiti nova maša.
\      Svatje, pa še več nesvatov,   so željno pričakovali začetka ne-I       krvave daritve nove zaveze; toda novotnašnika ni, pa ga ni iz I       zakristije pred oltar. I              Kaj neki je z njim?
—I              Ko se je novomašnik opravljal za niašo, prilomasti k njetnii
— oj, sam Bog nas varuj — naravnost iz pekla pravi pravcati pe-klenšček, potegne novornašnika za rokav, ter de: »Morda se še spominjaš, da si vzel bratu nekoč v mladosti kos kruha, ker si bil jako lačen. Za ta prestopek se še nisi spokoril. A zdaj ie tu ura tvoje pokore. Jaz pojdem v Studenice v kamenico (Ijudje pravijo lc Steingraben) po velik kamen in če pridem z njitn nazaj, preden bo pozvonilo k povzUigovanju, tedaj ro-mava v pekel.«
Po teh besedah odide vraR v Studenice, novomašnik pa pred oltar.
-^«    31    *—
V  kamenici, zadaj za samostanom redovnic-spokornic odtrga peklen-šček od tamošnjih velikanskih pečin ogromen kamen, si ga notovori na širokopleči hrbet, potem pa hajdi z njim na Boč.
Strma pot ter težki tovor vraga jako, jako utrudita. Ves poten se sredi pota malo odpočije ter natihem tolaži, češ: »Saj šele bere danes prvič mašo. zato mu ta gotovo ne pojde tako urno izpod rok.«
Novomašnik se je žuril, kolikor se mu je le dalo. Pride odločilen tre-nutek.
Hudič prisopiha s katnenom kot kakšen kovaški tneh blizu cerkvice; zdajci pozvoni k povzdigovanju.
Ves srdit vrže vrag kamen na tla v bližino cerkvice ter jo odkuri ur-nih krač bogvekam drugam.
V  kamenu  pa se vidijo še dandanes  upodobljeni  vragov  hrbet  ter krernplji, ki je z njimi držal karnen.