310 KRONIKA "red letom 1890., ko je pričel obratovati ljub ljanski vodovod, je bilo pomanjkanje pitne vode v Ljubljani občutno. Javni vodnjaki, katerih je bilo v mestu 12, niso zadostovali, in si je prebi valstvo pomagalo na ta način, da je hodilo po vodo v zasebne vodnjake. Lastniki zasebnih vod njakov pa so dopuščali zajemati vodo le, kadar jo je bilo dovolj. Ob času suše, ko jo je primanj kovalo, so zaprli hišni posestniki zasebne vodnja ke za splošno porabo in je bila večina občanov navezana le na vodo iz javnih vodnjakov, kjer pa jo je ob času suše tudi manjkalo. Pa tudi zaseb nih vodnjakov ni bilo veliko, na 100 hiš jih je prišlo kakih 14. Naravno je, da so se občani pritoževali ter ostro grajali, da ni v Ljubljani dovolj pitne vode. V seji 20. maja 1870. leta je sklenil tedanji ob činski svet ustanoviti posebne komisije za pregle dovanje vodnjakov, ker je hotel dognati, če pij o Ljubljančani zdravo vodo. Ta komisija je dala kemično preiskati vodo iz javnih in tudi nekaterih zasebnih vodnjakov. Preiskava je dognala, da je pitna voda v Ljubljani pokvarjena. Kljub temu pa je ta komisija predlagala leta 1876., naj se na pravi nov vodnjak na Marijinem trgu, ki bi do bival vodo iz vodovoda pod Tivolskim hribom, drugi pa na Križevniškem trgu s podzemeljsko vodo. Ta komisija je takrat ugotovila, da na vodovod, ki bi preskrboval vse mesto z zdravo pitno vodo, ni misliti. Predlogi te komisije so bili v mestnem zboru sprejeti, izvedli pa se niso. Na seji dne 21. decembra 1882. leta je predlagal mestni odbornik in poznejši župan Ivan Hribar, naj se zaradi silne potrebe po vodi ustanovi vodo vodni odsek šesterih članov. Predlog je bil sprejet in za predsednika odseka izvoljen predlagatelj. Takoj v prvi seji, 25. maja 1883 je sklenil ta od sek zgraditi mestni vodovod, ki naj bi preskrboval Ljubljano z zdravo pitno vodo in z vodo za vso ostalo porabo. Naglašalo se je pa tudi v tem od seku, da bi morebiti zadostovalo, ako bi se po množili javni vodnjaki ali primerno razširil tivol ski vodovod, nazadnje pa je zmagalo vendarle RAZVOJ LJUBLJANSKEGA MESTNEGA VODOVODA RAVNATELJ ING. STANISLAV SONC KRONIKA prepričanje, da je za odstranitev pritožb o nedo- statku zdrave in dobre vode ter za zboljšanje zdravstvenih razmer potrebno zgraditi modern vodovod. Določiti je bilo najprej, koliko vode se bo po trebovalo za vodovod, ker je bilo od tega odvisno, kateri studenci v ljubljanski okolici pridejo za vodovod v poštev. Odsek je določil, da bo zado stovalo za vsako osebo 60 litrov vode na dan. Pre bivalcev je štela takrat Ljubljana 30.000, izraču- njena poraba tedaj 18.000 hI vode. Odsek pa je upo števal tudi bodoči razvoj mesta in je sklenil zgra diti vodovod na temelju uporabe 100 litrov vode na osebo in dan, skupaj torej 30.000 hI. Nadalje je naprosil odsek strokovnjaka geolo škega državnega zavoda na Dunaju g. Stura, da pregleda teren v okolici mesta z ozirom na zgra ditev novega vodovoda. V odseku je takoj s po- četka prevladovalo mnenje, da bo za tukajšnje razmere najprimernejše, ako se za vodovod vzame podzemeljska voda. Kasneje pa je bila večina za to, da je treba studenčnici dati prednost in se je zato sklenilo, naj se izvirki v zverinjaku na Stu dencu, Sava, Bistrica, Gradaščica in Gameljski potok v vsakem oziru natančno preiščejo. Gospod Stur pa je opozoril na ravnino med Kranjem, Cerkljami in Vodicami, češ da je vsa ta ravnina polna dobro filtrirane meteorske vode, ki se giblje od Kokre in od planin proti Zapogam in stoji tam tako visoko, da bi se z lastnim pritiskom dala dvi govati v najvišje ljubljanske hiše. Strokovnjaki so po naročilu odseka to ravnino raziskali ter pred ložili svoje poročilo po merjenju izvirkov na Stu dencu in vodnjakov v vaseh Prebačevo, Voklo, Voglje, Trboje, Sv. Valburga, Hraše, Sv. Jakob, Zapoge, Dobruše in Vodice ter izvirke pri Kamni gorici nad Dravljami, izvirke v Babinem dolu in izvirke med Bizovikom in Dobrunjami. Vsa ta voda je bila kemično preiskana, bila je čista in zdrava. Odsek se je po teh poročilih odločil za tri kraje, od koder bi se mogla vzeti voda za nameravani vodovod in sicer: Babin dol, Skaručna in Savska nižina na Ljubljanskem polju. V Babinem dolu in na Skaručni so bili na razpolago živi izvirki, katerih bi se v Babinem dolu moralo vzeti več, v Skaručni pa bi zadostoval en sam. Iz Ljubljan skega polja pa bi se naj vzela podzemeljska voda, o kateri se je mislilo, da je filtrirana savska voda. Ko so bila vsa preiskavanja končana, je pozval odsek g. Stura, da izreče svoje mnenje, katera voda da je priporočljiva za ljubljanski vodovod. 311 Pregledal je studence na Skaručni in Babinem dolu, vodnjake na Posavju in na Ljubljanskem polju ter v svojem poročilu naglašal, da je pod zemeljska voda na Ljubljanskem polju j ako okus na, čista, hladna in zdrava ter pripravna za vodo vod, ki bi se zgradil z manjšimi stroški. Ker pa je bil g. Stur mnenja, da se bo Ljubljana širila proti Savi, se je bal, da bi postala talna voda prej ali slej zaradi tega onesnažena. Tudi voda v Babinem dolu se mu je zdela pripravna za vodovod, vendar je to varianto odklonil, češ, da bi potrebam Ljub ljane ne zadostovala, če bi se močno širila. Za naj- pripravnejši kraj je označil Skaručno, kjer bi se dobilo obilo hladne, čiste in okusne studenčnice, ki bi se dala po njegovem mnenju napeljati v mesto. Gospod Stur pa je opozoril vodovodni odsek na to, da voda na Ljubljanskem polju ni filtrirana savska voda, kakor je mislil ta odsek, ampak da je ta voda istega izvora kakor ona, ki priteka izpod zemlje pri Skaručni. Vodovodni odsek je pustil zato po obeh straneh Save meriti vodo in primerjati analize iz vodnjakov ter našel, da ima g. Stur prav. Dal si je za to varianto izdelati projekt in ga pred ložil nato občinskemu svetu. Leta 1888. je sklenil občinski svet soglasno zgra diti mestni vodovod na Ljubljanskem polju v Kle čali po načrtu, ki ga je izvršil ing. Smrekar. Stro ški so bili preračunjeni na 485.486 gld. Takoj v jeseni leta 1888. se je pričelo z delom. Zgrajen je bil vodnjak, iz katerega direktno črpa vodo sesaljka, zvezana po balansirju s parnim strojem s 60 KS. Nivo talne vode leži 24 m pod tere nom, na katerem stoje parni stroji. Vodni rezervoar je bil postavljen za 3100 m3 vode. Zaradi raznih ovir, posebno radi visoke talne vode v letu 1889. je bil dovršen vodovod, pri katerem so sodelovali razni domači in tuji podjetniki, spomladi leta 1890. Voda se je raztekla po Ljubljani prvič 17. maja 1890. leta. Obratovanje novega mestnega vodovoda je bilo takoj izpočetka ugodno. Mesto je imelo na razpo lago dovolj najboljše pitne vode za vse domače in sanitarne potrebščine. Sedaj šele je spoznalo pre bivalstvo, kakšne dobrote uživa od srečno izpelja nega vodovoda, ki je zlasti v poznejših letih po vzdignil Ljubljano na nivo najzdravejših mest države. Vedno večje zahteve pa so se pričele kupičiti na mestni vodovod, ko se je Ljubljana pričela mo dernizirati. Prvotne skromne vodovodne naprave po starih hišah so se umaknile udobno urejenim modernim, ki zahtevajo neprimerno večjo porabo 4 311 312 Vodarna v Klečali vode. Razven privatnim stavbam, oddaja vodovod ogromne množine vode raznim j avnim in zasebnim zavodom in pa industriji. V mestu so nastale široke ulice in trgi, ki se škropijo in deloma tudi snažijo z vodo iz mestnega vodovoda. Precej vode pa porabijo tudi mestni nasadi. Razumljivo, da tudi prvotno zasnovani vodovod večjim potrebam ni več zadostoval. V letih 1908 do 1910 je bila položena nova glavna vodovodna cev 400 mm premera iz Kleč do rezer voarja na Tivolskem hribu v dolžini 5200 m. Ob enem je bila razširjena vodarna v Klečah. Izkopan je bil nov vodnjak in postavljena nova črpalka za 9000 m3 vode na dan. Po vojni pa je zahtevalo mesto vedno več vode, dosedanje naprave zopet niso zadostovale. Leta 1928. je občinska uprava postavila v Klečah četrti agregat za dnevnih 9000 m3 vode. Vse štiri črpalke dvignejo lahko na dan 27.000 m3 vode. V letu 1930. je bilo 40 let, odkar obstoja vodo vod. Dnevna poraba vode je narasla od 3000m3 na 21.000 m3. Poraba načrpane vode je rasla takole: leta 1891 490.000 m3, „ 1900 1,100.000 „ „ 1910 1,800.000 „ „ 1920 3,500.000 „ „ 1928 4,392.000 „ „ 1929 5,161.800 „ „ 1930 5,167.530 „ „ 1931 4,974.965 „ „ 1932 5,096.278 „ „ 1933 5,263.276 „ . Maksimalno je bilo v letu 1933. dvignjenih 20.348 m3 vode dne 8. avgusta in minimalno KRONIKA 9300 m3 vode dne 24. februarja. Poleg mesta sa mega oskrbuje mestni vodovod tudi sosedne ob čine Moste, Jezico, Zgornjo Šiško, Vič, Škofove zavode v Št. Vidu, bolnišnico za umobolne na Stu dencu i. t. d. Dolžina glavnih vodovodnih cevi presega danes že 127.000 m. Po vojni je bilo položenih 54.000 m novih vodovodnih cevi. Po stanju 1. januarja 1933 meri vodovodno omrežj e: glavnih napajalnih cevi premera 325 in 400 mm 10.380 m razdelilnih cevi pa ima omrežje: a) v mestu Ljubljani ca 90.000 „ b) v okoliških občinah ca 50.000 „ skupaj ca 140.000 m Hiš pa je priključenih v mestu: . . 3451 v okoliških občinah 126 skupaj 4712 hiš. V letu 1933. je bilo položenih 4828 m novih vo dovodnih cevi in priključenih 116 hiš. V istem letu je odpadlo na vsakega prebivalca Ljubljane povprečno 2061 vode na dan, v času hude vročine pa 2501 vode na glavo in dan. V mestu je postavljenih 660 požarnih hidrantov, ki nevarnost požarov v mestu zmanjšujejo, ker lahko gasilci z njihovo pomočjo dosežejo vodo hitro in brez velikih zamud na času, kar j e velikega pomena. Vodstvo mestnega vodovoda se trajno trudi, eko- nomizirati naprave v vodarni. Ob zadnjem povečanju leta 1929. je bil postav ljen vodocevni kotel, v katerem se kuri zdrob in prah namesto debelejšega premoga, kar je izdatke za kurjavo znižalo. Omogočeno je bilo s tem ob činski upravi znižati vodovodno naklado. Pred enim letom je bila postavljena naprava za čiščenje vode, tako, da lahko obratuje novi kotel več me secev brez čiščenja. Projekt za povečavo vodarne je že narejen. Predvidene so črpalne naprave na električni po gon tako, da bi bil obrat v Klečah popolnoma elektrificiran. Upravni odbor mestnega vodovoda je že odobril novi padajoči tarif, po katerem že zaračunava vodovod industriji porabljeno vodo. Voda iz mestnega vodovoda je bila večkrat pre iskana ter je čista, okusna in zdrava. Vodovod se širi zadovoljivo ter spada med naj boljša mestna podjetja.