Dopisniki na delu
Prijetno je brez muje posedeti
V  krajevni skupnosti »Ajdov-ščina«    imajo    prav    prijeten druibeni    center   v   Kidričevi ulici. V njegovih prostorih že od 1966. leta najdejo obilo mož-nosti za delo nekatere družbe-ne dejavnosti, vanj pa rada za-haja tudi mladina.
Družbeni center je še poseb-no poln v večernih urah, ta-krat se tudi pozna, da v cen-tru mesta ni podobnih prosto-rov. V te prostore zaide tudi precej študentov iz drugih kra-jev, saj lahko tu zastonj po-sede ob šahu ali pa se razgi-bajo ob namiznem tenisu.
V  družbenem centru »Ajdov-ščina«   sestankujejo   taborniki, smučarji Novinarja in Snežin-ke, na letnem občnem zboru se tu zberejo tudi kotalkarji. Vsak dan zahajajo sem tudi upoko-jenci iz raznih predelov Ljub-ljane, dvakrat na teden pa ima-jo svoje vaje upokojenci-pevci.
Mladina sicer večkrat nego-duje, ker se mora občasno umi-kati ob vseh teh dejavnostih, kl jih nujno opravlja tak druž-beni center, vendar pa je tre-ba vedeti, da je njegovo uspeš-no delovanje prostorsko ome-jeno.
Mladi sodelujejo tudi pri pri-pravljanju raznih proslav; zgledno je sodelovanje z učen-ci osnovne šole Prežihovega Voranca, vajenskim domom iz Kersnikove ullce kot tudi z mladinci iz Medvod. Mladi s terena imajo svoje sekcije: ša-hovsko, namiznoteniško, nogo-metno in košnrkarsko. Sreču-jejo se tudi na šahovskih si-multankah z znanimi šahisti.
Poleti so mladinci v bližnjem parku pazill na predšolske otroKe, park pa so tudi več-krat počist;li. V Podturnu nad Tivolijem so udarniško popri-jeli za delo ter uredili prostor za igranje košarke, poskrbeli pa so tudi za igrišče za mal-čke.
TJpravnica družbenega cen-tra, Pavla Koder, je omenila, kako je koristno, da ima mla-dina tu svoj prostor, v kate-rega se lahko mnogokrat zate-če. Tu se tudi srečuje s prija-telji, predvsem pa je pomemb-no, da za to ni treba ničesar plačati. »če mladino zanima, lahko spozna tudi družbeno-politično življenje organizacij na terenu in se vanje tudi vključi. Mladina zato tudi ni prepuščena sama sebi. Zato lahko samo priporočamo, da bi irrela vsaKa krajevna skup-nost take prostore, saj je to nujno za uspešno delovanje družbenih organizacij. Tako bo-mo lahko tudi odpravljali za-prtost občanov med stene nji-hovih stanovanj,« je menila tovarišica Kodrova.
2. S.
Dom upokojencev
V  četrtek, 25. oktobra,  smo se zbrali    oskrbovanci    Doma upokojencev Tabor v veliki no vi   jedilnici,   da   se   dogovori-mo  o življenju  v novem raz-širjenem domu.
Sestanek je odprla Meta Be-le in pozdravila vse navzoče oskrbovance.
Oskrbovance je pozdravlla tudi socialna delavka Lucija Blejčeva in predsednlca hišne-ga odbora Olga Horvat. Odbor je zelo delaven. Oskrbovancem so predvajali film, o gradnji novega prizidka doma upoko-jencev.
ANTON  ZRNEC, Tabor 10, Ljubljana
Stara Ljubljana
V   zgodovinskem starem de-lu Ljubljane,  toliko  opevanem v   turističnih      prospektdh,   je omenjen  tudi  najbližji  dostop k Ljubljanskemu gradu, iz uli-ce Stari trg po ulici Reber, ki je tudi edini dostop k hišam Reber 3, 5, 7, 11 ln 13.
Iz  hiše   Stari  trg   19,  bivše
Ravtarjeve hiše, v državni la-sti že leto in dan teče voda iz odtočnih kanalov kar lepo po ulici Reber in na/prej na Stari trg.
Baje je bilo že precej inter-venoij s strani prizadetih sta-novalcev, naprošena je bila sa-nacija pri sanitarni inšpekciji in drugih CKigovornih forumih — a kanalska brozga se kar naprej izliva po ulici navzdol in ogroža varnost vseh tistih nesrednikov, ki se morajo za-sebno ali pa službeno poslu-ževati te ulice. Trenutno je; plaz odpadne vode postala ši-roka »drsnica« — kdo bo od«» govarjal za padce in poškod' be, če pride do nesreče?         >
LINA   FETTIGH' • -i
Škodljiva                    ^
gostoljubnost            ^
V naie domove pogosto pri-. hajajo raznl obrtniki, da navt'. popravijo električne, vodovod--ne, plinske in podobne napref ve. Tudi dimnikarji še vedno. obiskujejo domove. In kaj star* ri skrbni gospodar ali gospo-i dinja, ko sprejme dolgo prp-čakovanega? Z vso vnemo hiti po čašico žgane pijače!           ...
Občani, nikar s svojo »vriey mo« ne večajte gorja, zaradi-katerega je slovenski narod že močno prizadet. Pomislimo, da, delavci, ki opravljajo uslužno-stne dejavnosti, hodijo vsak dan, leto za letom po domo-vih in če pri vsakem drugein gospodinjstvu dobijo šilce »močnega«, znese to več deci-litrov strupa. Alkohol postane človeku potrebna pijača in sprva se niti ne zave, da ga telesno in duševno uničuje. Ko se zave, je mnogokrat že pre-pozrao. Zato odslej — nič več Šilca »močnega«, vsekakor pa se bo y teh mrzlih zlmskih dneh prilegla skcvdelica tople-ga čaja, kave ali celo ^cromnai malica.
Zdenka Bevc