^faciliJtkuJkke./J- *$^TUf}bu lA&vi’ c^ČćU&sfy-'L P—«možna Številk« »tm 1 se da možnost, koristiti si z meničnim kreditom, tudi onim domačim, malim obrtnikom, ki« nimajo poprej dovoljenega; kredita pri banki« in sicer 'le v slučaju potrebe. Radi tega se dovoljuje tej podružnici«, da more po čl. 24 bančnih pravi o kreditovanju in eskontovanju največ do 5000 din., v slučaju, da so o tem vsi trije člani sekcije eskontnega odbora sporazumni. Skupna svota teh posojil, izdanih po tej podružnici, ne sme presegati, svete 300.000 dinarjev. Pogoji pod katerimi se bodo eskontirale te menice, so sledeče: 1. Obrtnik, ki želi posojila pri Narodni banki mora imeti prijavljeno svojo tvrdko pri obrtni zbornici in voditi svojo tvrdko samostojno najmanje že tri leta. 2. Prosilec posojila mora vložiti svojo, prošnjo pri Narodni banki, oziroma pri podružnici Narodne banke, v katerem področju se nahaja. V prošnji mora navesti sledeče podatke: a) kako. obrt vodi in od kedaj; b) omačenje in opis svojega premoženja; c) zakaj potrebuje posojilo in katero svoto; d) označiti mora imena in točne naslove onih, ki« bedo podpisniki na menicah. Vse te prošnje mora prosilec posojila« •predložiti, najprvo svoji zadrugi ali korporaciji. 3. Zadruge in korporacije bodo, pošiljale te prošnje s svojim mišljenjem pristojnim zbornicam. Zbornice pa bodo predajale vse, te prošnje, opremljene s svojim mišljenjem in označbo, «ko je kredit za odobriti ali ne, oni podružnici Narodne, banke, v katerem področju se nahajajo. Vsa ta mišljenja so za Narodno banko neobvezna in le informativnega značaja«. O rešitvi posameznih prošenj obveščeva Narodna banka prosilca direktno. Ako mu je odobreno posojilo, ga pozove, da ji podnese menico z eskontno listo. Rok menicam ne mere biti. daljši od 92 dni. Menice morajo imeti tri podpise. 4. Prosilec posojila je lahko podpisan na me-« niči po volji, to je kot akceptant ali kot izdajatelj ali kot uroči tel j. 5. Ostali« podpisniki na menici so lahko tudi privatne osebe. 6. Te menice se odplačujejo v najmanje petih enakih obrokih, t. j. vsake tri mesece po 20% od prvotne svote posojila. 7. Oolder obrtnik ne plača celega prvot-« nega posojila«, se mu ne more dovoliti novo posojilo. 84 Posamezni obrtnik se «lahko obveže posredno (indirektno) na teh menicah do največ 10.000 dinarjev, to se pravi, da je, lahko do te svote žirant na menicah. 9. Podružnica« Narodne banke bo dostavila obrtni zbornici« vpisek vseh večjih krajev svojega področja., Lažnjivi „bah unovči“. Stiri mandelee so še spravili mariborski socialisti na; «Magistrat kot žalostne ostanke nekdanje slavne »večine.«: To juh seveda jezi. Zato se «pa kar penijo od jeze nad obč.; svetnikom dr. Jerovškom, ki jim je s svojo smotreno občinsko politiko izpodbil stolec. Ni skoraj številke lažnjjve »Volksstimme«, v kateri bit «ne napadli dr. Jerovšeka. A ta« gospod se za take napade ne zmeni, temveč se jim smeji in se iz njih norčuje, kakor je pri proračunski debati smeh- j Ijaje pobijal neumne trditve g. Bahuna tako, da je ubogi) Bahun hočeš nočeš moral utihniti, ker njegove trditve niso držale. Zdaj se hočejo »bahunovči« v »Volksstimme« maščevati nad občinskim »finančnim ministrom« g. Jerov-šekom, V zadnji številki so spisali dolgovezen članek, ki je poln Laži. Te laži spozna vsak, ki je bil «navzoč pri prora» čimski debati. V člainku pravijo, da hoče občinski svet odpustiti, 10 mestnih delavcev, da bode občina vrgla na cesto v najhujši zimi 10 cestnih pometačev, ki so rojeni Mariborčani, da so se mestni delavci v občinskem svetu psovali kot lenuhi itd. Kaj je ha tem resnice? Mestni delavci pri stavbenem uradu imajo« pri občini za 20 odstotkov in še« višjo plačo, kakor pri drugih podjetjih in stanejo «občino nad en milijon dinarjev.) Občina mora od teh dobro plačanih delavcev zahtevati, da res pridno in urno in vestno delajo in občinski svet jim jei v. proračunski seji! zabičal, dado tudi strogo od «njih zahteva stavbeni urad. To je občinski Svet «povdaril radii tega, ker se je domalo, da nekateri delavci «večkrat niso hoteli ubc-i gati svojih predstojnikov ter so iskali «zavetja za svojo nepokorščino in nered pri ra/znih merodajnih in nemerodaj-nih faktorjih, «ki so jih ščitili. To pa ne sme biti in če je toi «bilo v navadi v zadnjih letilh, ko so' na« magistratu gospod j darili Bahun in njegovi tovariši, pa mora temu zdaj biti j konec. T o postopanje odobrava vsa poštena javnest, samo | socialistični hujskači in «demagogi rte. In kaj je z odpusti delavcev? Da je pri mestnem, stavbenem uradu preveč delavcev,! j je «splošno znano 'po Mariboru. In kako je prišel stavbeni \ «urad do toliko delavcev? Kjerkoli je kak socialist našel k a- ! kega delavca, ki je «bil organiziran pri socialdemokratih, j pa ga je vrinil stavbnemu uradu, češ, tam bo že še prostori . zanj, saj še imajo zanj prosto kako lopato ali kako metlo, Ali je bil potreben, za tö se ni veliko vprašalo. Nobeden « pameten gospodar «pa ne bo zaposloval več delavskih mo- j či, kakor mu jih je potreba, samo Bahun je drugega, mne- i nja. Zato je občinski svet sklenil, da se bevilo mestnih j delavcev zniža za p et, ne za deset, da se s tem prihrai ! ! letno cirka 75.000 dinarjev in ne 150.000 dinarjev, kakor, j «laže »Volksstimme«. Ti delavci se «naj odpustijo do prvega marca in ne takoj v najhujšd zimi, kakor zo-«pet lažejo socialdemokrati v »Volksstimme.« Nadalje se je storil sklep, da se ne sme odpustiti noben delavec, ki je pristojen v Maribor, temveč drugi, ki niso v mesto pristoje ni; torej ne bo noben «delavec-Mariborčan odpuščen, kakor, zopet laže Bahunov in Ošlakov listič. Gospodje Bahun in tovariši Ali Vas ni «sram, da daste svojemu lajbžurnalu »Volksstimme« tako grdo lagati? Kaj pa je s ponočnjaškim davkom? Dinarski davek na »ponočnjake«, ki čez 10. uro posedajo po gostilnah in zapravljajo denar, mesto da bi bili, doma, ali takoimenovani »bahunovec« je delal obč ins top in gostilničarjem veliko sitnosti. Zato so si vsi želeli, da; se način pobiranja ioga davka spremeni. Dokler je vladala na «magistratu Bahunova socialistična večina, so bite vse; tozadevne prošnje gostilničarjev zastonj. Še odgovora jim niso dalli Nevi občinski svet je pa pripravljen, da spremeni način «pobiranja «tega davka tako, da bo «ime«La občina od tega velik dobiček, gostilničarji in njihovi gostje pa ljubi mir. Ta davek je dozdaj vrgel občini «brutto ca 450.000 D, letno, pobiranje pa je občino «stalo do 150.000 din., tako, da je občina dobila «č istih okroglo 300.000 d i n. i n n e 500.000 d i n., kakor zopet laže »Volksstimme.« Kako «se bo ta davek zanaprej uredil, še danes ni natančno manica kar ve tudi g. Bahun; gg. Bahun in tovariši pa vedo; čisto dobro, «da se ta davek ne bo pobiral na tak način,, kakor laže in računi zadnja »Vofksstimme.« G. Bahun! Ali ni res? Gostilničarska zadruga je na svojem zborovanju,; kolikor je že znano, menda soglasno odobrila novi načrt, ki ise bo v podrobnostih še izdelal. In ta načrt obstoji kratko povedano v sledečem: Gostilničarji bi plačali' od vsakega litra iztočenega vina in piva gatovo svoto, recimo 20 «par, ne oziraje se na čas razpečavanja te alkohholne pijače. Da pa ta znesek, zopet dobijo nazaj, zaračunijo vsem tistim gosto m, k i p «o 10. urizve «čer «plačajo svoje cehe,, pri vsakem litru en dinar več, kakor druga^ č e. Slično postopanje bo veljalo tudi za kavarne. Ta način pobiranja tega davka bo nesel občini čistih dobrih 600 tisoč «dinarjev in ne 300.000 dinarjev, kakor zopet laže »Volksstimme.« G. Bahunu in tovarišem je dobro znano, kako približno se misli pobirati ta davek in koliko bo nesel, a kljub temu dovolijo, da njihov lajbžurnal »Volksstimme« laže in ljudi farba, in ker g. Bahun in tovariši te laži svojega list avedoma dopuščajo, so sami krivi na teh lažeh in tako po »svojem« listu pomagajo lagati in farbati svoje backe. Da jih ni srh m, te grde lažnjivce! k Maribora. STANOVANJSKA IN GRADBENA ANKETA. To anketo je sklical g. veliki župan dr. Pirkmajer «za zadnji «petek v Maribor. Udeležba je bila povoljna. Dr. Pirkmajer je razložil o tej zadevi svoje načrte, kakor jih je že poprej razkril, ko se je »pogovarjal« z urednikom. »Tabora.« On bi rad imel v Mariboru: velik kolodvor in carinarnico, hišo« za finančno ravnateljstvo, za policijski komisarijat, za «gospodarsko šolo, za srednjo kmetijsko šolo, poleg tega pa še stanovanjske hiše s približno 450 stanovanji. Reševal se je težek problem, kdo naj vse to postavi. Pri razgovora se je slišala marsikatera pametna, pa tudi ostra in pikra beseda na račun vlade, ki Maribor popolnoma zanemarja, po večini «pa se je razvijala le teorija in so se govoričile prazne besede. «Najbolj prav je imel ravnatelj Križnič, ki je naravnost izjavi«!, da« »mi vsi vkup le prazno slamo mlatimo«; kajti vlada dela le proti razvoju Maribora, ker «odreka koncesije novi industriji. Dr. Pirkmajer seveda je «vsa ta vprašanja rešil na lahek način, češ: Tu imamo občino. Ona mora vse te hiše postaviti, ali ■pa poskrbeti, da se postavijo, petem pa vsa ta poslopja iz--ročiti državi v najem in v odkup v obrokih. To bi bilo seve zelo lepo, samo vprašanje je, ali bo občina« šla na ta Občina že šest let skuša, kaj se pravi «državi« dati v najem in uporabo poslopja, ker država ali nobene najemnine noče plačati ali pa jo «plačuje v isti« izmeri«, kakor je bila določena pred 20 «leti. Občina že zdaj nosi na ta način za državo bremen za letnih 700.000 dinarjev. Ali bo občina sedaj še sprejela« nova« bremena, ko jih država še starih noče odvzeti«? Dokler ne bo država «občini povrnila dozdajne škode in ne bo prevzela dozdajnih bremen, pač občina najbrž ne bo nasedla »lepim« načrtom dr. Pirkmajerja, ker novih bremeni si «občina« «ne sme več nalaig%ti. Po štiriur-nem govorjenju pravzaprav «ni bilo nobenega uspeha, raz-ven par predlogov, kakor jih dobimo pri vsaki anketi Najvažnejše ali pravzaprav edino potrebno sredstvo za rešitev stanovanjskega in gradbenega vprašanja je denar in zopet denar .Brez «denarja se ne more zidati. Dr. Pirkmajer pa žal ni vedel povedati, kje bi se našel denar, in tudi «drugi niso mogli rešiti tega vprašanja. Dokler pa se to vprašanje ne reši, nam vse ankete nič ne pomagajo-. Službo rediteljev na zadnjem Pivkovem shodu v mariborskem Narodnem domu «so opravljali orjunci in to same »0’dlične« osebnosti, ki sc se že večkrat obnesle v pre-«tepih, a sicer ti junaki odločno izjavljajo, da niso policaj-demekratje. Za dobro nagrado se stori vse, če že ne iz prepričanja, pa radi — denarja! Himen. Danes, dne 26. jan. 1925 se poroči v frančiškanski cerkvi v Mariboru gospod Tratnik Drago ml., srebrar in zlatar v Mariboru, marljiv delavec v naših prosvetnih društvih z gospodično Emico Dvoršakovo, ■istotako pridno delavko v naših društvih. Pri poroki sta priči: Za nevesto gospod profesor Ivan Prijatelj, podpredsednik Prosvetne zveze v Mariboru in za ženina Jože Stabej, ravnatelj borze dela v Mariboru. — Bilo srečno! Nekaj k predstavi tragedije »V vrtincu« v mariboG -■ skem gledališču, O Gerkvenikovi tragediji »V vrtinci čitamo, da jo je nameravala ljubljanska cenzura zapleniti, a se je končno le doseglo, da je tragedijo dovoli 1 mariborski cenzura in sicer pod pogoj«em, da se ne sn * predstave udeležili nikdo izpod 18 let. Kaka da je ! c tragedija, katero prepoveduje ljubljanska cenzuraj a >>, mariborska po dolgem prerekanju dovoli «pod pogojer . ' da si jo smejo gledati samo nad 18 let stari, si «pač lahl « mislimo. Tragedija, ki ima tako, za javnost dvomljiv > in nemoralno vsebino kot Gerkvenikova »V vrli non sploh ne spada nikjer na oder, najmanj pa v obmejnem Mariboru. Mariborsko gledališče je itak na čisto trhlih nogah, ker ne dobi od državu nobene podpore in t a vzdržuje zadnje mesece občina in sedaj pa še pride ve obsodbe vredna predstava kot je n. pr. zgoraj omenjer « tragedija. Občinski zastopniki, kojih dolžnost je, da v: -rujejo gledališčni oder pred nemoralnostjo, odločno 1. javljajo, da bodo odtegnili gledališču vsako «podpor Kako in kedo bo pred predstavo »V vrtincu« preiskov ; kedo od obiskovalcev je star nad 18 let, tega« ne vemo la nam te »kunšti« šc ni odkrila gledališka uprava. Ljudska univerza. Danes predava v Ljudski univerzi g. prof. Favai na podlagi znamenite Maeterlinck -ove knjige »Uganka življenja« o okultizmu. Predavan se začne točno ob 7.45 uri. Leta 1922 ob ustanovitvi Protituberkulozne lige v Maribora je bilo izročenih veliko število nabiraln h blokov različnim osebam, kakor tudi šolskim vodstvom, župnim in občinskim uradom, v svrho nabiranja ČL narine in drugih denarnih prispevkov pri dobrotnik; 1 in prijateljih lige. Glasom semamka izdanih blokov je ugotovil blagajnik, da mnogo blokov še do «danes m bilo vrnjenih ligi. Da se zadeva spravi enkrat v red, n vsi oni, ki še imajo kak blok, istega vrnejo z. nabrani « 1 denarjem vred najpozneje do 1. marca t. 1., ravnotako tudi event, prazne bloke, vse na naslov: Protituberku-lozua liga v Mariboru ali naravnost blagajniku dr. Bogomilu Pavliču, fin. tajniku v Mariboru. Narodno gledališče. Repertoar. Danes, 35. janua -ja zaprto. Torek, 27. januarja zaprto. Sreda, 28. jam arja »V vrtincu« ab. B. öelrtek, 29. januarja »Sladkorni rodb. življenja« ab C. »Pri čaju«. Prihodnja premijera v drstmi bo sobom, dne 31. januarja. Uprizorila se «bo modema veseloigra »Pri čaju« od Karl Svobode v prevodu in režiji gos « Železnika. V glavnih vlogah bodo nastopili ga, Gabe: -jevčič-Bulogova in gg. Železnik in Kovič. Mestno kopališče ostane radi čiščenja parnega kolta do 3. februarja zaprto, Državna borza dela v Mariboru. Od' 18. januarja < « > ? i 24. januarja je bilo pri tej borzi dela 88 prostih me ' prijavljenih, 206 oseb je iskalo dela, v 54 slučajih jm borza posredovala uspešno in 8 oseb je odpotovalo; c l 1. januarja do 24. januarja pa je bilo pri tej «borzi 453 prostih mest prijavljenih, 850 oseb je iskalo dela, v 27') slučajih je borza posredovala uspešno in 22 oseb je odpotovalo. — Pri odborovi seji, dne 22. ja». 1925 je predsednik g. Aljančič odložil svoje mesto. Vodstvo društva stan. na -jemnikov za Maribor je prevzel do po volitvah gosp. prof. Škof, kot t. č. podpredsednik. LISTEK. Slovenske gorice. Opis. — M. Ljubša. (Dalje.) Svetolambertski samostan na Zg. Štajerskem ima obsežna posestva v Svečini (čez 206 oralov), med temi 45 oralov vinogradov (20%). Pesnički dvor v posesti benediktincev v Št. Pavlu v Labodski dolini meri 118.7 oralov: 16% teh so vinogradi Admont poseda Jareninski dvor. 32.5 oralov, to je 15% vsega, so vinogradi. (Podatki so po Hlubekovi knjigi »Ein treues Bild des Herzogtumes Steiermark«, 1860.) Nemški vitežki red v Veliki Nedelji ima od svojih posestev jedva 1% vinogradov; druge graščine na našem ozemlju redko pod povprečnih odstotkih. Ko je leta 168:.' «grozila nevarnost turških vpadov, si je štajerski dež. zbor silno prizadeval, da bi« cesarja pridobil za dobro obrambno stanje ob Muri in spodnji Dravi, po katerih bi se preprečilo opustošenje Slovenskih in «posebno Ljutomerskih goric, die Perle der Steiermark«, ker bi bili večinoma veliki gospodje po Turkih prizadeti pri svojih vinogradih. »Koledar Slovenske Kmečke Zveze« za leto 1914 (Maribor) ima stran 93 in naprej členek: »Trsne vrste za Slov. Štajer.« Od devetih vinarskih predelov pridejo na Slovenske «gorice sledeči« predeli: 1. Slovenjegoriški vinarski predel, ki obsega vse Slovenske gorice od Lipnice do Ormo-ža-Ljutomera. 2. Radgonski vinarski predel med Muro in Ščavnico od Plitvičkoga vrha naprej. 3. Ormožko-ljuto-«merski vinarski« okraj pa obsega naše ljutomerske Slovenske gorice. (Med Pesnico in Dravo pa sta mariborski in ptujski vinarski predel.) Jako obširna Je tudi« sadjereja, ki se na nekdanjem Štajerskem kose z harfberškim in videškim (Weiz) okrajem in rodi vse vrste sadu čez svojo domačo rabo. Uspevajo razne vrste jabolk in hrušk, slive, breskve, marile, kostanj. Med gozdnim drevjem moramo omeniti« bukev, hrast, lipo, pa tudi hojo in smreko. Po Krebsu gre čez sredo Slovenskih goric meja med panoniško in srednjeevropsko flow Na mineralijah Slovenske gorice niso posebno begate. O slatinah smo že govorili na drugem mestu. Tukaj le še «menimo, da ima že najstarejši zemljevid Štajerske v Sčav ruški dolini zaznamovani dve slatini (Steirische Geschieh is Mätter, 1, prüoga k n, 2 ). Apna in ilovice je mnogo, zato je opekarska in lončarska obrt precej razširjena (ob meji Slovenskih goric, kakor trdijo: v Biser, so nekdaj izdelovali majolike): v novejšem času tudi cementna v Jablanici (Allere) in pri Ljutomeru. Kamenolomov ne manjka, najboljši so zopet pri Jablanici. Premoga je malo, pri Gomilici, v črti med Preslico pri Ljutomeru in Veliko Nedeljo. Tukaj nekdaj opuščene premogokope v najnovejšem času zopet oživljajo. Ob Dravi so nekdaj tudi prali zlato. Vas Zlato-K£e (Golddorf) pod Mariborom nas še danes opominja na to obrt. Leta 1677 je živel v Ormožu Mihael Rauholler, »Goldwäscher« (Zahn, Steirische Miszellen, I, 122). Živinoreja je na precejšnji stopnji. Znani so posebno muropoljslri konji kot dobri dirkači; sicer pa je konjereja razširjena po celih Slovenskih goricah. Enako je z govedo in svinjami. Kuretina je prvovrstna, izvoz jajc precejšnji'. Imajo tudi razvito čebetorejo. Koze so jako redke, ovce k večjemu tuintam za otroško igračo. Divjačine je precej, posebno zajcev, pa tudi lisic in podlasic. Srne redko zajdejo k nam. Z ozirom na množino malin se sviloreja le počasi razvija. Ribarstvo je manj razvito radi malih, po leti skoraj izsušenih potokov; večjo pažnjo mu dajejo v raznih ribnikih, n. pr. pri negovskem, ki meri 9.75 ha. DC. Obrtništvo. Obrtništvo, raz ven onega za domače potrebe: krojači, čevljarji, kolarji, kovači itd., je v Slovenskih goricah slabo razvito. Razven že v prejšnjem odstavku omenjenih bi še tukaj omenili nekaj usnjarn (Sv. Lenart, Sv. Trojica ter Ptuj itd.). več obrti se seveda združuje v mestih in trgih. Ceie Slovenske gorice pa majo samo eno manjše mesto: Ormož. Več pa jih je v bližini, kakor: Maribor, Ptuj, Lipnica, Radgona. Zadnje mesto sicer pride malo sedaj za nas v poštev; prej pa je oskrbovalo ves vzhodnji del Slovenskih goric. Lipnica je pomenljiva za nemške Brde, Maribor in Ptuj pa za večji' del zgornjih, srednjih in spodnjih Slovenskih goric. Tudi trgi so pri nas redki, še najbolj vpivni so v nemškem delu, kjer imamo Lučane, Ar vež in Ernovž, vse ob meji; izven naše pokrajine, a vendar čisto ob meji' je Gmu-rek, kamor je prej pripadal precejšnji del srednjih Slovenskih goric v sodnem oziru (politično k Radgoni). V slovenskem delu imamo Ljutomer, Središče, Sv. Le-' nart, nekoliko čez 50 let Sv. Trojico v Slov. gor., in kot najmlajši trg Gornjo Radgono, ki pa se je do prevrata smatrala kot nekako predmestje Radgone, akoravno je politično pripadala v Ljutomer. V vseh navedenih trgih posluje več obrtnikov, kakor: peki, mesarji in razni rokodelci. Tam je tudi več ali manj trgovin, kakor pač pri vsaki župnijski cerkvi1. Pa priznati se mora, da so navedena bližnja mesta velika konkurenca za podeželne trgovce in obrtnike. Ljudje so iz raznih vzrokov navezani, da prihajajo v mesta. Pri takih priložnostih pa si tam nabavijo večje potrebščine. Kar pa zadeva gostilniško obrt, pač ne bo lahko vasi, posebno ob promtnih cestah, ki bi ne imela vsaj ene go- stilne — ako ne več, kakor navadno v vsakem trgu in ob cerkvah. Natančnejših podatkov o obrti in trgovini žalibog nimamo pri rokah, akoravno bi tozadevna statistika bila jako zanimiva. X. Prometne razmere. Prej takozvana »južna« železnica prereže Slov. gorice, ob spodnjih robih teče železnica, v najnovejšem času je otvorjena tudi proga Ormož—Ljutomer—Murska Sobota, vendar moramo reči, da so Slovenske gorice v tem oziru še jako slabo preskrbljene. Ne dosti boljše je sicer bilo, ko je še proga Radgona—Špilje bila nam na razpolago. Ako bi se pred 50 leti projektirana železnica Maribor— Radgona, oziroma Maribor—Ljutomer izvedla (Puff, Mar-burger Taschenbuch, pravi, da je.še za njegov čas bila nameravana proga skozi Slov. gorice), bi v prejšnjih razmerah sicer narodnost v Slovenskih goricah bila mogoče oškodovana, a v gospodarskem oziru pa hi' bila ogromnega pomena: veliki del srednjih in spodnjih Slovenskih goric bi bil ali ob železnici, ali vsaj v bližini iste. Proga je bila nameravana iz Maribora v Pesniško dolino in v tej dolini do Sv. Trojice. riiiriPfi n Pijanost ozdravi hitro, brez vednosti pijanca »Abstinentol.« Steklenice p® 30, 50, 80 in 140 din., ako se plača naprej po priporočenem pismu in še 20 din. za zamot in poštnino. Gesellschaft für chemische und metallurgische Industri# m. b. H.r Wien XIQ 2, Wissgrillgasse 5. Vzame se takoj na hrano gospodična, ki se tudi lahko uči šivanja in kuhanja. Maribor, Aleksandrova cesta 12, II. nadstropje. 38 2—1 Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prrdaia Slovenska piemogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolfova ulica št 1 I n 7 Selitve s patentiranimi pohištvenimi vozovi vrši najvest-nejše in najceneje »Balkan«, špedicija, Maribor, Aleksandrova cesta 35, ki razpolaga tudi s ^jhirni kabinami za vskladiščenije pohištva. Cene brezkonkurenčnel ------------------- ~—— > — r—^ ?ij}| ' Kompletna trdna spalnica in razno drugo staro, toda dobro ohranjeno pohištvo se po ceni proda v skladišču Meljska cesta št 29. Vsakovrstne enaslove dobite pri »Posredovalcu«, informativni' m posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 23. Nlato (tropine) izvrsten redilen pripomoček za pičo vseh domačih Živah, se dobi v vsaki množini dnevno pri Th. Gote, pivovarna, Maribor. : krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, i kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste I kupujem po najvišjih cenah Ä. Arbeiter Mapibop 1 Dravska ulica 15. J j Izmenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s fe©~ ! vaškimi odpadki in vlitino. Brezplačen p»utal 3«r Hajpopolnejši -aw Stoewer šivalni stroji pfeif za šivi je, krojače in čevljarj ter za vsak dum. Predea si nabavite stroj, si oglejte to imdn jfet pri tvrdki i Lud. Baraga, IS lein» fataste» ! Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Poizkusile enkrat s 1 er poetinosi m „Gazela“ m lumi %- »»+ m® § ùmmm Mioiite albelilo psi SooHeftafesM liyd$H posoiHnift um, § **r!bQi»v Stalne ulici tl» t, ki obrestuje hranilne vloge po 87. -107. oziroma po dogovor®. e« « ! fe.