rostnina plačana v gotovini.	" Posamezna flev. Din
Štev. 37.	V Ljubljani, dne 13. septembra 1928.	Leto XI.
Uhaja vsak ietrtek
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo .Domovine", Knaflova ulica 5/11-, telefon 72
Rir«titu <1 tizemstro: (etrtlftno r-M OH, polletno It Din, celoletM M Din; u teoiemstro: ietrtletno IS Din, polletno >4 01«, celoletM M OH. — R.tnn poštne Hranilnice, podrninle« • Ljnkl|tni, it. IO.TII.
Grehi in polomije klerikalne politike
Večji davki in nižje cene tlačijo naše kmetijsko gospodarstvo pod kleroradikalskim režimom — Klerikalci, ki imajo celo ministrskega predsednika, ne znajo pomagati gospodarsko izmozgani Sloveniji,
ki jo zastopajo
Na deželi se danes ne sliši drugo kakor tožba na tožbo. Odkar obstoja Jugoslavija, Še ni vladala takšna nezadovoljnost med Slovenci, kakor obstoja sedaj. Kritične gospodarske razmere vladajo na vseh koncih in krajih, a gospodarska politika naše nesposobne kleroradikalske vlade ne najde sredstev za zboljšanje položaja.
Tudi med klerikalnimi volilci se spričo takih razmer že dani, zlasti zaradi tega,
ker kljub lanskim klerikalnim hvalam o znižanju davkov morajo plačevati v'šte davke kakor lani.
Pritožbe, ki jih prejemamo z dežele, soglašajo v tem, da so večini kmetov naložene vijše dajatve kakor lani, dasi je morala Slovenija že lani plačati 7 milijonov dinarjev več davkov kakor predlanskim in je v primeri z ostalimi pokrajinami plačala za 32 milijonov preveč davkov.
Podatki o prihodu davkov za prvo polovico letošnjega leta nam povedo, da bo letos višina vplačanega davka še dalje zrasla. Razen tega pa se še po naročilu generalne direkcije neposrednjih davkov davčni zaostanki najstrožje izterjavajo.
Kaj pomeni za Slovence to v letošnjem letu, ko imamo v Sloveniji zaradi suše povprečno slabo letino, dočim druge pokrajine naše države izkazujejo ugoden pridelek, je jasno.
Pridelek majhen, cene slabe, davki visoki.
Zlasti padajo cene živini, deloma zaradi pomanjkanja krme, deloma pa bodo začele padati zaradi napačne carinske politike napram Avstriji, kamor se izvaža precejšen del odvisne živine iz Slovenije.
Da se tudi oblastne davščine ne občutijo prijetno, je jasno, kajti danes, ko je davčna napetost tako visoka, se pozna kmetu že vsak dinar, ki ga mora plačati še preko sedanje preobremenitve.
Teh dobrot smo deležni Slovenci v času, ko je ministrski predsednik Slovenec dr. Korošec, katerega časopisje je pred volitvami obljubo-valo mal raj v Sloveniji, če bodo klerikalci v vladi. Spominjamo se tudi še, kako so klerikalci grmeli v opoziciji proti neenakf^-av-nosti, proti previsokim davkom. korun-ciji, proti velesrbstvu in tako naprej. Vsak otrok vidi sedaj, kako je bilo vse to klerikalno grmenje zlagano. Vidi tudi,
kako ie zlac^no vse klerik"'*^ grmenje za v ro. sai se klerikalci v vladi družijo s framasoni.
Neiskrena je vsa klerikalna politična borba in gre le za enim ciljem: za osebnimi in strankarskimi koristmi ne glede na to, kaj potrebuje narod.
No. ako tako kaže,
pozdravlja klerikalni voditelj celo Sokole.
Tako je poslal načelnik SLS, pred^iik vlade in minister notranjih del dr. Anton Korošec Sokolom na zletu v Skoplju brzojavni
pozdrav naslednje vsebine: «Po1kovniku Živ-koviču, starešini Sokola v Skoplju. Zaposlen z važnimi državnimi posli obžalujem, da ne morem prisostvovati proslavi. Prosim Vas, da v imenu kraljevske vlad« izvolite sporočiti najlepše pozdrave dragim gostom ia našim vrlim Sokolom ob priliki njihovega zleta v svetli prestolnici srednjevekovne carevine.*
To je prav lepo od dr. Korošca, da hvali tam v Beogradu Sokole, dočim njegovi župniki v Sloveniji marsikje ne dado odvez« članom Sokola.
Čudni ljudje so klerikalci v vsej svoji nestalni in nesposobni politiki, ki bo prvih volitvah žela primerne uspehe, saj vendar tudi preprosti klerikalni volilec kb'»b beganju od strani duhovščine ne more prenesti brez protesta takšnih polomij svojih zastopnikov v Beogradu.
Po blejskem kmetskem prazniku
Bled, septembra.
Naš kmetski praznik, ki se je vršil na malo Gospojnico, ie za nami. Bil je lep, solnčni dan, kar je v veliki meri pripomoglo, da je bilo razpoloženje tem večje in navdušenje zbranih ti-sočev udeležencev prekipevajoče. Ves program se je vršil v najlepšem redu brez vsakih izgredov. Kolikor je bilo nereda, ga je povzročila le vlada z nepotrebno prepovedjo političnih govorov in poročil od strani poslancev KDK.
No, gospodje poslanci so imeli le kratke pozdravne govore, iz katerih pa smo prisotni lahko razbrali misli in želje poslancev, kaj vse bi nam radi povedali o gnilobi sedanje vlade in o beograjskih hegemonistih. Dobro smo razumeli, za kaj gre. Te misli in vse, kar smo zvedeli v medsebojnih razgovorih, katerih nam pač niso megli zabraniti, bomo razjasnili sosedom in drugim, ki niso bili navzoči. Povedali jim bomo tudi, da so teh žalostnih političnih in gospodarskih razmer v največji meri sokrivi baš naši klerikalci. Ti, ki so prepovedali govoriti, imajo pač
mnogo opravičenega strahu. Pa vse to jim n« bo pomagalo.
Na našem prazniku je bilo prav razveseljivo tudi to, da je bil to praznik vseh naših napred-njakov iz vseh stanov. Tu je bil kmet poleg meščana, tam se je razgovarjal delavec z učenim gospodom. Vse je bilo bratsko združeno kakot ena sama družina. Vsi smo bili enih misli glede skupnega dela za prihodnost. Vsi smo spoznali, da je treba skupno delati, če hočemo doseči res uspehe, in da ni več "sile, ki bi nas zopet raz-družila. Klerikalna moč je dozdaj obstojala največ prav v tem, ker smo bili razdvojeni.
Ta praznik je letos združil nas vse, ki napredno mislimo, in tako bomo tudi pri volitvah eden za vse in vsi za enega. Poslanci naših naprednih strank so si že prej podali roke k složnemu delu, na Bledu pa smo si podali roke še ml drugi, kmetje, delavci in meščani k bratski vzajemnosti medsebojne borbe za enakopravnost, red. pravico in poštenje. Mi vstajamo in vas jO strah!	•
Za sejatev nesposobno zrnje mariborskega
oblastnega odbora
Bolje bi bilo, da bi se dajala ugodna posojila, s katerimi bi si potrebni kmetje sami nabavili zrnje
Murska Sobota, septembra.
Kakor znano je sklenil mariborski oblastni odbor, da bo razdelil med one naše občine, ki so trpele zaradi toče, okoli 80 vagonov zrnja za sejatev. To zrnje bi morali poškodovanci plačati oblastnemu odboru v desetih letih in kupnino do takrat, obrestovati po 6%. Razliko na obrestih bi nosil oblastni odbor. Mi smo od vsega početka zavzeli stališče, naj bi se tem občinam pomagalo s posojili v gotovini po nizkih obrestih, ker kmet najbolje sam ve, kakšno zrnje rabi on za svojo sejatev, ker vplivajo na rast žitaric podnebje, kakovost zemlje, lega. Oblastni odbor je sklenil drugače in odločil, da bo nabavil sam zrnje in ga prodal kmetom.
Nekaj vagonov se je nakupilo v Prekmurju, večina pa izven Prekmurja, celo na Madžarskem. Tako je dobavila v torek preteklega tedna mariborska tvrdka Rosenberg vagon pšenice, ki pa se je izkazal kot popolnoma nesposoben za sejatev, zaradi česar so jo prizadeti kmetje odklonili, posebno še, ker bi jo morali plačati po 320 Din za metrski stot. Neki sobočki trgovec je ponudil tako blago kmetom po 252 Din. Kmetje, največ iz vasi Strukovci, so ves dan čakali na kolodvoru na zrnje, ki ga pa nazadnje še prevzeti niso mogli.
Razume se, da je bilo nebroj razburljivih do-dogodkov. Klerikalci so sicer mislili, da je tu vmes agitacija radičevcev in demokratov ter
rda zato nočejo kmetje tega zrnja, končno so pa k uvideli, da ni primerno za sejatev in so ga ■vrnili tvrdki Rosenberg.
Kako bo ta afera končana, se še ne ve. Do» Jbavna tvrdka trdi, da je dobavila tako zrnje, za
kakršno se je pogodila z oblastnim odborom. Naj gospodje to med seboj opravijo. Mi le ne moremo odobravati načina, kako hoče oblasni odbor pomagati našim ponesrečencem, ki sq nujne in izdatne pomoči potrebni.
Zborovanje KDK
Murska Sobota, septembra. Zbor zaupnikov Kmečko-demokratske koalicije za okraj Murska Sobota se je vršil v nedeljo t m. v Murski Soboti. Ta zbor je bil prava manifestacija za koalicijo in dokaz, da prihaja naš okraj po veliki večini v tabor KDK. Nad 400 »borovalcev, samih resnih in vplivnih mož iz ▼sega sreza je priseglo zvestobo našemu praporu in podalo jamstvo, da je prišel konec za vse politične pustolovce, ki so do sedaj varali naše ljudstvo.
Tudi vse laži klerikalnih <Novin> ne bodo pomagale več, da bi šlo naše ljudstvo še za njimi. Mi vemo, da je včerajšnji zbor zadal velik strah klerikalcem, ki so zgubili upanje, da bo še za naprej zastopal v parlamentu naš srez klerikalni poslanec. Na zboru je bilo navzočih tudi nekaj klerikalcev in lanskoletnih radikalov, ki pa so vsi krepko klicali: <Dol sedanja vladal Mi ho-lemo volitve in enakopravnost za vse državljane.)
Zborovanje je otvoril predsednik poslovnega odbora KDK notar Koder. Najprej je spregovoril par besed v počaščenje spomina pokojnega Stjepana Radiča, kar so zborovalci poslušali stoje in na koncu zaklicali: cSlava mu!> Nato je podal poročilo o položaju, o dogodkih 20. junija ter o pogledu v bodočnost narodni poslanec dr. Pivko. Njegov govor je zborovalce podžgal v ogor-iene medklice proti sedanji vladi. Za njim je govoril vodja SKS dr. Kukovec iz Maribora, čigar besede so zborovalci ponovno prekinili t vzkliki in ovacijami.
Zborovalci so z obžalovanjem vzeli na znanje, da se ni mogel udeležiti, ker je bil zadržan, našega zboia tudi najavljeni narodni poslanec g. dr. Kramer in da ni prišel na zbor oblastni poslanec g. dr. Odič iz Cakovca.
S kratkim nagovorom je nato predlagal gosp.
Zborovalci izražajo svoje neomajno zaupanje voditeljema KDK Pribičeviču in dr. Mačku ter izjavljajo, da se popolnoma strinjajo z njuno politiko; pozivajo ju, da nadaljujeta skupno najostrej-šo borbo proti sedanji hegemonistični vladi vse dotlej, dokler ne zmaga pravična ideja KDK in ne bo dosežena popolna politična in gospodarska enakopravnost vseh državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Najostreje obsojajo delovanje sedanje vlade tako v notranjem kakor tudi
zunanjem političnem pogledu, posebno njeno za držanje glede razbitja državnega edinstva in pa ] našima voditeljema Pribičeviču in dr. Mačku.
njenega zadržanja proti Italiji, ki meri ie na klečeplastvo. Obenem pa ie posebej najostreje obsojajo zahrbtno politiko SLS, ki b svojim zadržanjem posebno zavira konsolidacijo razmer t naši državi v smeri enakopravnosti vseh s tem, da se je udinjala za jalove ministrske stolce velesrbskim hegemonistom. Izjavljajo, da bodo ostali do konca zvestf pravični borbi KDK.
Z vzkliki: Slava večnemu spominu Stjepana Radiča! Živela Kmečko-demokratska koalicija! Živela Pribičevič in dr. Maček! Živela enakopravnost vseh državljanov v kraljevini SHSl so vsi navzočni soglasno in z navdušenjem sprejeli to resolucijo. Nato so zborovalci izvolili volilni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za volitve v cest* ni odbor, na kar je predsednik s primernim na-« govorom zaključil to sijajno zborovanje. Pred zaključkom pa je bil še soglasno in z navdušenimi vzkliki sprejet predlog g. Peterke iz Murske Sobote, da se pošlje z zborovanja brzojavni pozdrav
Pisane vesti
Letos plačujemo večje davke kakor lani — Slaba letina — Nova železnica — Na blejskem prazniku
Ose lica nad šk. Loko, septembra.
V <Domoljubu> teden za tednom beremo, za koliko so davki že rižji, odkar podpira <rajveČji Sloveneo sedanji režim hegemonistov. Ko smo pa dobili davčne položnice, smo bili razočarani, ker se je vsakomur naložilo še več davkov kakor pretečeno leto. Pri tem pa še ni vštet davek na ročno delo, katerega se tudi precej plača po zaslugi tnajboljšega ministra Slovenca>.
Letina je pri nas posebno po hribih slaba zaradi suše. Žita se je še precej nanilatilo, jesenski pridelek pa slabo kaže. Sadja ne bo. Prav tako ne otave, zavoljo česar bo primanjkovalo krme za živino, katere bomo morali precej odprodati.
Govori se, da bomo dobili v doglednem času železnico po dolini. Ako se to uresniči, bo našemu kraju mnogo pomagano, ker smo sedaj
tako oddaljeni od železnice. Potem bo tudi upa-Cvetko iz Murske Sobote naslednjo resolucijo: nje, da bo začel obratovati bakreni rudnik <Slo-
venijai v Savodnju, kar je brez železniške zveze nemogoče.
Na dan 8. t. m. se nas je večje število udeležilo kmetskega praznika, na .Bledu, ki je kljub šikanam Vukičevičevih • hlapcev lepg uspel. S tem, da je dr. Korošec prepovedal poslancem govoriti o politiki sedanjega režima, nam pa še ne more zabraniti, da svobodno presojamo-delo SLS. Niso nas upognili habsburški rablji, katerih zvesti hlapci in priganjaži so bili današnji pen-drekarji, pa nas tudi ne bo Korosčev pendrek, ker pravica je še vedno zmagala nad nasiljem. Voditeljem KDK kličemo: Le tako naprej do zmage 1
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas!
Soteščan •
V Zakotju
Povest po zapiskih vaške kronike.
(Konec.)
Ta želja se mu je tudi izpolnila Pogačica se je po onem nesrečnem dogodku še bolj od-tujevala ljudem, misleča, da jo v«e zamčuie hi sovraži. Vaščani so pripovedovali, da jo muči huda bolezen, zakaj po cele dneve je. zavita v cunjah, prekašljala v svoji razdra-pani koči, postrežbe pa rti marala sprejeti od nikogar. Nekega jesenskega jutra je ni bilo čuti več. Kotarjeva dekla, ki ji ie po naročilu svojega gospodarja nesla skledico čaia, jo je našla — mrtvo. Z njo je bil rešen Šimen poglavitne skrbi; ona, ki bi ga bila lahko z eno samo besedico osramotila pred svetom, je umolknila za vedno.
Pridnemu Osolinu je dalo oskrbovanje kapelice več opravila, kakor je mislil v začetku. Treba je bilo pleti na vrtu, prilivati cvetlicam, snažiti oltarček, omivati tlak in še kaj drugega je prišlo vmes, kar mu je oviralo, ali pomnožilo delo. Zraven tega se je moral tudi razgovarjati z ljudmi, obiskovalci znamenja ter jim razkazovati njegove znamenitosti. Vsakemu je postregel s prijazno besedo, najbolj pa se je bal zameriti Rogličevi teti Marti, ki mu je redno vsak dan prinesla olja za sve-tilnico in svežih šopkov za oltarček. In vselej Ji je moral pripovedovati o romarjih, prihajajočih od blizu in daleč; vedeti je hotela, kdo največkrat pride, kako se komu dopade kapelica, in kakšna čuvstva koga prevevajo ob pogledu na oltarček. Zamolčati ni mogel naj-
manjše stvari, zato se ji ni upal prikriti malenkosti, da je nedavno nekega jutra našel prevrnjeno posodo za cvetlice, in da je to storil veter, ki je vso noč pihal od juga ali pa hudoben človek.
•Sveta Pomagalka!» je vzkliknila Marta in pobožno se je priklonila pred oltarčkom v zadoščenje za toliko pregreho. «Ti spiš, seveda, ponoči«, je pogledala karajoče Osolina in ostro mu je zabičala, da naj bo odslej, zlasti ponoči bolj oprezen, kar ji je obljubil ter izpolnil po svojih močeh.
Še tisto noč je prestavil posteljo k oknu. obrnjenem proti kapelici in ob najmanjšem šumu se je dvignil na svojem ležišču ter ie pogledal proti znamenju, ki ga v temi največkrat ni zapazil. Če se je šum ponavljal, je odprl okno ter nekoliko zakašljal v svarilo hudobnežu, stikajočemu po posvečenem kraju.	I jd-jf s
Dolge zimske noči so mnogokrat mučne človeku, ki čez dan nima posebnega opravka; hitro se naveliča neprijetnega obračanja na ležišču in komaj čaka, da napoči jutro. Tudi Osolinu |e potekala zima brez posebnega dela in naporne so mu bile dolge noči, ker se je navadno že po solnčnem zatonu odpravil k počitku. Dolgo se je premetaval po postelji nekega zimskega večera, računajoč, koliko tednov in dni je še do Velikega tedna, čigar zadnji dnevi bodo posvečeni njegovi koristi. 2e je obiskal v duhu domala vse gospodarje domače občine, ko je začutil zunaj hiše glasno hojo in čim delj je poslušal, tem bolj so se oddaljevali koraki po peščeni stezi proti kapelici. Plaho se je dvignil in le napol je odprl okno, a se je brž odmaknil, kajti ob svitu lune je zapazil pred znamenjem nekaj črnega
in glasovi, podobni otožnemu zdihovanju so mu doneli na uho. Zapri in zagrnil je okno z modrim predpasnikom ter se je zaril pod odejo. Šimen je mogel tudi ta večer neopažen opraviti svojo večerno pobožnost in le straho-petnosti bojazljivega Osoiina se je imel zahvaliti, da ni izvedela okolica o njegovi pokori, ki jo je opravljal skrivaj pred Kotarjevo kapelico.
Osolin ni zatisnil očesa tisto noč. Strah ga je bilo kakor otroka in pred očmi se mu je plazila tista črna senca, katere otožni glasovi so mu zveneli po ušesih. Obenem pa ga je skrbelo, da mu ni kdo pokvaril šopkov in razbil steklenih vaz. s katerimi bi kapelica izgubila polovico lepote. Šele ko se je zdanilo, se je upal izpod odeje, a pomiril se je šele tedaj, ko se je prepričal, da mu ni nihče napravil kake škode. Zamišljeno je hodil okrog kapelice, pregledal in pretipal je vsako stvar, da bi našel kako znamenje, ki bi ga bila pustila prikazen. A vse je bilo v najlepšem redu, sumljivega ni mogel opaziti ničesar. Že je bil skleHil molčati o vsem, kar je videl in slišal, zakaj morda ga je varalo oko in neresnične stvari razširjati, je velika napaka.
Železni nabiralnik ie smatral varčni Osolin za Marijino podobo kot najvažnejši predmet, čigar ključ je bil shranjen na posebnem mestu njegovi omari. Samo radi njega je prišel
včasih h kapelici in tudi to jutro mu je posvetil pred odhodom zadnji pogled. Tedaj se je zagledal v prostor pred vhodom v znamenje. Zapazil je veliko, še skoraj svežo človeško stopinjo, stisnjeno v beli pesek. Obšla ga je nepopisna groza, zakaj trdno je bil prepričan, da je našel sled, ki jo je pustila nočna prikazen.
In Tokio v štirih dneh. «Grof Zeppelin« je opremljen okusno, toda zelo preprosto. Pač je pa angleški velikan opremljen zelo razkošno. Ima ogromno jedilnico, dolgo 22 m in široko 11 m, krasno plesno dvorano in salon za kadilce.
100» ima prostora za 50 potnikov.
Odkod imamo mačke
Tudi mačke štejemo med domače živali, ki tfh pa običajno zelo zanemarjamo in se prav nič ne prizadevamo, da bi zboljšali pleme, kakor se to dogaja pri goveji živini, konjih, kokoših, kuncih, kozah in celo pseh. Pri nas imamo mačke edino zato, da love miši in podgane, le redkokdo misli pri tem na mačji kožuh.
Odkod pa izvira ta žival? Malokdo ve, da so bile mačke zelo priljubljene zlasti za časa faraonov in da je njihova domovina Egipt. Že zgodaj v času faraonov je spadala mačka med domače živali starih Egipčanov. Učenjaki skušajo razdeliti mačke na gotove tipe in dajejo ljudem praktične nasvete, kako je treba to domačo žival gojiti. Neki nemški profesor vidi v mački pomembno domačo žival, ki bi lahko dajala človeku lepo kožuhovino, če bi jo znal gojiti. Ogromno mačje pleme, raztreseno po vsem svetu, deli na nižje, okrnjene, dalje na dobro razvite in plemenite tipe.
Nekatere vrste mačk ne kažejo mnogo križanja krvi z divjo evropsko mačko. Omenjeni profesor trdi, da -so prišle evropske mačke v stik z divjimi mačkami drugih delov sveta, še preden so se udomačile. Dokaz za to trditev vidi v v tem, da nekatere mačke, zlasti na kmetih, rade podivjajo in se parijo v gozdu z divjimi mačkami. Potomci takih mešanih »zakonov* med mačkami so zelo vročekrvni in radi praskajo, tako da za domačo rejo niso. V egiptovskih grobovih so našli mumije mačk, med katerimi sta dva izrazita tipa: suhe in debele mačke. Iz Egipta je prišla mačka v Južno Evropo ali tik pred Kristusovim rojstvom ali pa kmalu po njem. Po-edine mačke so prišle v Evropo še mnogo prej. V Atenah so našli podobo mačke, k izvira iz 6. stoletja pred Kristusom. Kako so prišle mačke v druge dele sveta, zlasti v Azijo, nam učenjaki ne povedo. Znano pa je, da so bile angorske mačke zelo priljubljene med odaliskami v turških haremih. Pri nas so velike angorske mačke le še nekak laksns.
X Nov« zdravljenje sladkorne bolezni. V Budimpešti preizkušajo že nekaj časa nov način prehranjevanja ljudi, ki so zboleli za sladkorno boleznijo. Prehranjujejo jih z redilno mastjo dunajskega zdravnika dr. Stejskala. ki jo je ta izumil pred nedavnim in ki se imenuje dinutron. Ta mast vsebuje 50 odstotkov prave masti, 367 odstotkov ogljikovih hidratov in 133 odstotke beljakovine. Z dinutronom drgnejo bolnikovo kožo, ki ga nato sama vsesa z istim uspehom, kakor da bi ga prebavil želodec. Uspeh je celo boljši.
X Na račun smrtno ponesrečenega delavca pomlajen. Braziljskemu zdravniku dr. Edgarju Testesu se je posrečila srajna pomlajevalna operacija. Na pacijentn je izvršil prenos spolne žleze nekega delavca, ki se je bil malo prej smrtno ponesrečil. Pacijent bo zapustil bolnico v bližnjih dneh in zdravniki pravijo, da bo ostal pomlajen za dolgo časa. Prenešena žleza je bila za časa operacije seveda še sposobna življenja.
X Veselje povzročilo smrt. Na Dunaju je umrl nedavno 74-letni učitelj petja Schutte. Schutte je pred 50 leti dovršil dunajski konzervatorij in je deloval pozneje kot glasbenik pri dunajski, berlinski, lipski in petrograjski operi. Kot 501etni mož je oslepel in prišel skoro na beraško palico. Petja ni mogel več poučevati in zato tudi dohodkov ni imel. Lani v januarju si je pa hotel pomagati iz stiske na ta način, da je vložil tožbo in zahteval, naj mu sodišče prizna zapuščino nekega rumunskega kneza, ki je umrl v avgustu 1925. v Parizu. Schutte je zahteval kot nezakonski sin omenjenega kneza vse očetovo premoženje X znesku 40 milijonov avstrijskih šilingov. Seveda

Imam časa
tt
pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in
RADION
pere sam]
varuje perilo!4'
je moral hoditi od Poncija do Pilata in tako so bile kmalu izčrpane vse njegove moči. Slednjič mu je pariški odvetnik sporočil, da se bo vršila obravnava 10. oktobra in da vse kaže, da mu bo ogromna dediščina priznana. Te vesti je bil starec tako vesel, da je od radosti zbolel in drugega dne umrl. Zapustil je sina, ki bo vodit do konca proces v zadevi očetove dediščine.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Odpravljena nevarnost.
Župnik in kaplan sla bila navdušena borilca za svojo stranko in sta rohnela s prižnice kakor za stavo. Mladi kaplan je moral spisati vsako pridigo ter jo predložiti župaiku v oceno. Vestni nadzornik je črtal, kar se mu ni zdelo primerno in popravil prešibke izraze. Včasih mu je ves govor popolnoma preokrenil.
Tako izpreminjanje je bilo kaplanu silno neprijetno. Zbral je vso strankarsko bojevitost in sestavil govor pod naslovom: <Vera je v nevarnosti!. V njem je omlatil napredno časopisje, ošvrkal nasprotnike ter jih obsodil v večno pogubljenje.
Spis je predložil župniku, ki ga je samo po» vršno prečital in zmajal z rameni: «Prijatelj, tega ne boš govoril!>	4
< Zakaj pa ne?> je potrlo kaplana, ki je pri* čakoval pohvalo.	j
cZato, ker so volitve minule in vera ni več % ne.varnosti.>	-4
Iznajdljiv zagovornik.	I
Glušee je stal pred sodnikom, ki ga je prav* kar strogo obsodil. «Drugie pa poslušajte svojo vest!) mu je dejal pred obsodbo.
cGospod sodnik, obtoženec je vendar gluh?j je menil obtožencev zagovornik.
Kratkovidnost
Profesor in profesorica, ki sta obadva že stopila v zasluženi pokoj, se sprehajata. Prideta do drevesa, pod katerim stoji klopica. Profesorica, malo kratkovidna, pravi: <Kaj vse bi pač vedela pripovedovati ta lipa, če bi znala govoriti!>
Profesor: «Ko bi to drevo znalo govoriti, bij menda najprej reklo, da m lipa nego kostanj,S5|
Plemeniti dobrotnik.
i
Nekoč je vladala pri nas huda lakota in pomorila mnogo prebivalstva. Vzlic strahoviti bedi
Sledeče srečke državne razredne loterije
so bile v III. razredu dne 7. t. m. izžrebane, in sicer:
-f ~ • . I £"	JV	.	" ^	* ' i	• ' • f
je zadela srečka številka
Din S
r Po 400 Din so zadele štev.: 5774, 40.535, 91.783, 91:788, 115.654, 10.827, 10.834, 10.917, 10.977, 10.996, 10 997, 34.759, 58.295, 84.645, 99.713, 99.879," 109.756, 109.778, 120.110, 120.119, 120.177, 123.825, 123.925, 7.523, 20.137, 46.151, 70.204, 97.334, 97.341, 97.371, 97.416, 108.132, 108.174, 108.214, 108.217, 108.275.	, . lA^KT'
Kdor hoče igranje nadaljevati tudi v 5. (milijonskem žrebanju, naj takoj pošlje izžrebano srečko, da mu pošljemo neizžrebano.
ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z v Ljubljani, Sv. Petra o. 19
pa so bili bogatini z živili dobro založeni. Med njimi je bil tudi Koritnik, ki je rad tolažil, dejansko pa ni nikomur pomagal. ! Nekoč je videl siromaka, ki se je zvijal in valjal ob cesti. cPrijatelj, kaj pa delaš ?> ga je Bočutno nagovoril.
' cTravo jem», je bolestno zaječal. <Tako sem lačen, da se ne morem več držati pokoncu.*
cTravo ješ? Pa tukaj ob tej prašni česti? Revež, z menoj pojdi, kaj si boš tukaj kvaril želodec!*
v Siromak je mislil, da je našel dobrotnika, ki ga bo pošteno nasitil. Z veseljem se je odzval vabilu. Šla sta iz vasi na zeleno ravnino.
<Pa kaj bova tukaj?* ga je vprašal ubožec, videč, da se je Koritnik ustavil.
<Prej si jedel travo ob cesti, kjer je bilo polno nesnage, prijatelj, tukaj se je na jej! Poglej, kako je zelena.*
MALI OGLASI
Iščem vajenca.
ki bi Imel veselje do kolarskega obrta, poštenih staršev, od 14 do 16 let starega. Hrana in stanovanje v hiši. Sprejmem ga takoj. Naslov: Ivan Cemažar, kolar-ski mojster, Forme št. 9, pošta Škofja Loka.	420
VItej (gepelj),
katerega ležaji in zobje morajo biti v dobrem stanju, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na naslov: Franc Lončar, monter, pošta Črnomelj.	28689
Lesene hiše
novogradnje, od 15.000 Din dalje. — Pojasnila daje Kreditna stavbna zadruga cMojmir* v Mariboru, Koroška ces- 10. (Priložiti znamko za odgovor!) 28427
Lepo hišo
štiri sobe š pritiklinami in velikim vrtom v predmestju Ljubljane, dam takoj ugodno v najem. —> Ponudbe pod^Ljubitelj naravo na oglasni oddelek cDomovine*.
28455
Stavbna parcela
427 kvadr. metrov, naprodaj. — Knezova ulica %. Spodnja Šiška.	28468
Velika, lepa gostilna
s trgovino in posestvom z letošnjim pridelkom r prometnem trgu naprodaj. — Ponudbe s priložit-vijo znamke za odgovor na oglasni oddelek cDomovine* v Mariboru pod cYisoko obrestovan je*. 2842S
Pekovskega vajenca
poštenih staršev iščem. Vsa oskrba v hiši. — Naslov pove oglasni oddelek cDomovine*.	28454
10 čevljarjev in 2 šteparicl
sprejme takoj Gregorc. Maribor, Tattenbachova ul. Št. 14.	28413
Hišo s trgovino
brez blaga na prometnem kraju, blizu Maribora, prodam za 95.000 Din. — Ponudbe s priložitvijo znamke za odgovor na upravo cDomovine* v Mariboru pod cB. C.».	28424
Vaienko
z dobrim šolskim izpričevalom sprejmem v modno trgovino. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo poklica staršev pod cLjubljana 40* na oglasni oddelek cDomovine*.	28440
Obširno stavbišče
v Ljubljani, na zelo lepem in prometnem prostoru naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku cDomovine*.	2847S
Pletllni stroj
8—60, prodam po ugodni ceni.
28329
Perfektno kuharico
C o možnosti takoj sprejme Velika kavarna v Mari-oru. Zahtevo plače navesti.
28428
Mesarskega vajenca
sprejme takoj Alojzij Brecelnik. Ljubljana VIT.
Celovška cesta 93.	27858
Žimnlce (modroce) Vrhnje In spodnie. otomane razne divane žimo. afrlk. cvilh In vse potrebščine prodala nalceneje tapetnlk Rudolf Sever. Ljubljana. Marijin trg 2.
Jelislava K.
Ako Vam je sedaj mogoče priti na sestanek, rni odgovorite na Vam znani naslov! Vas pozdravlja 222	R......
Vajenko
z dovršeno meščansko šolo, veščo slovenskega in nemškega jezika sprejme M. Schram v Mariboru. Aleksandrova cesta 11.	28430
Diesel-motor
znamke Klimek, 15 HP, elektro-dinamo, 15 IIP, in elekro-motor, eno leto rabljeno, proda Bouser Jakob, Ligojna pri vrhniki.	28499
Vinski sodi
od 250 do 450 litrov, rabljeni, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku cDomovine*. 28244
Prodam 2 leti star šivalni stroj
z okroglim čolničkom, živa naprej in na?aj. Cena nizka. Prodam radi selitve, j- Naslov pove oglasni oddelek cDomovine*.	225
Lepih jabolk
obranih in tresenih, kupim vsako množino. — Ponudbe na oglasni oddelek cDomovine* pod šifro c Lepo blago 1928».	28629
Dr, Josip Zdolšek
odvetnik v Brežicah naznanja, da jo
preselil svojo pisarno
v prostore preje dr. Štikerjeve pisarne hiš. št. 49, Brežice.
2'4
Hrastove hlode, frize in deske 27 mm
kupuje v vsaki množini Ivan Šiška v Ljubljani, Metelkova ulica 4.	174
Mlinar želi službo
▼ valjčnem ali kmečkem mliau. Je oženjen. Vzame mlin tudi v najem. — Pismene ponudbe na upravo »Domovine* pod cMIinar 20».	226
Hišo s petimi stanovanji
in velikim vrtom prodam. — Studenci pri Mariboru. Kralja Petra cesta 44.	28435
Seno v balah,
sladko in polsladko, kupim. Reflektiram le na va-gonske dobave. — Ponudbe na oglasni oddelek c Domovino pod šifro cSeno 22».*	278ŽŽ
Majhno hišico
kupim v bližini mesta. — Ponudbe na podružnico cDomovine* v Celju pod šifro cUgodno*. 28157
100 Din nagrade
dobi dotični, ki mi pošlje naslov g. N. Leben, bivšega lesnega trgovca in parketnega tovarnarja v Savinjski dolini. — Franc Meško, Celje, Aleksandrova ulica 3.	27725
Slabokrvni!
Najboljšo taninsko črnino toči K. Brezovšek, Ko-menskega ul. 26. — Ne zamudite poskusiti! 28301
vstod aobnn so/ošno p riljubl je na
CIKORUPl-
7S
za modroce, najboljša in najcenejša, pri
IME. Masterl, tovarna žime, Stražišča pri Kranju.
Čajno maslo,
naravno, v večjih količinah kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cDomovine* pod »Dobava dvakrat na teden*.	28404
i	Fotografiram poceni,
amaterjem povečavam s popustom. Slike za legitimacije pogojno brezplačno. — Š t a u t, Ljubljana, Gosposvetska cesta t, 2. nadsr.	291
I	Pristnega medu
yečjo količino kupim. — Ponudbe z navedbo naj-jižje cene na oglasni oddelek cDomovine* pod ..i Med*.	28405
Francoska linija * French Line
CIE. GLE. TRANSATLANTiQUE.
Za Severno Ameriko in Kanad* največji in najlepSi brzoparnlkl.
HAVRE- NEW-YORH samo S V, dni čez morje.
V Ju t no A-n »rilci, Ar£3 itinljo, Chlle, Uruju»y vsak teden iz Havre, Bordeaux* in Marselllai
Cie. Chargeurs-Reunis, Sid Atlantique, Transports-Maritimes.
Izvrstna hrana, Izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, Ljubljana, Kolodvorska ul. 35.
Jdaja za Konzorcij .Domovine. A d o 11 Ribnika t.
Urejuje Pllip Omladli
6* Narodno tbaarao I? r a a J a i « r t 9 i