(Poštnina plniana v gotavjnč-.
S LOVERS
LETO II, ST£V. 52
ftoppr, peieh 25. decembra 1953
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
neizrabljeni zaklali
ii iBinlin
OLO, Zadružne poslovne zveze, predstavnikov ljudske oblasti, političnih organizacij in ne na koncu vseli koncev strokovnjakov s področja zrvilSKe industrije.
Vse kaže, da boOo besede rodile dejanja. Na sestanku vseh zainteresiranih, na katerem so ustanovili tudi posebno komisijo, so poudarili potrebo po dvigu kmetijske proizvodnje in razpravljali o možnostih razvoja živilske industrije v koprskem okraju. Dejstvo je namreč, da bi bilo mogoče marsikaj predelati in konservirati, posušiti, izdelovati ek-straKte, kaniiiraU, itd., sKratka, sedanjo proizvodnjo živilske industrije dvigniti za petkrat po sto odstotkov. Tukaj jo zbiranje šipka, malin, peiina, trav z močno arcmo, tukaj j.' sadje, in še i-c« doslej neizkoriščenih možnosti, saj vemo, da je na zunanjih tržiščih veliko povpraševanje po sadnih sokovih in sirupih, po marmeladi, grozdnem soku in podobnem. Mimo sušilnice za sadje ne bo mogoče iti, saj je potreba po susenju smoKev veliKa, čeprav vse smokve za sušenje niso prikladne. Pri sušenju so je po mnenju strokovnjakov najbolj obnesla velika bela smokva ali zelenka. Dalje bo potrebno proučiti sorte fižola v stročju za konserviranje in tudi graha. Prav tako potrebna kot sušilnica za sadje je hladilnica za ribe, ki jih ob naši obali ne manjka. Sedaj se poslužujejo tovarne hladilnice na Keki, kar občutno dviga proizvodne stroške. Tudi proizvodnja likerjev bo morala dobiti naravno osnovo, ker le na ta način bo mogoče izdelovati tipizirane likerje. Ne smemo pa pozabiti vinskega kisa, ki bo našel povsod po svetu hvaležne odjcmalce.
Sedanje izdelke živilske industrije v .koprskem okraju bremenijo precejšnji proizvodni stroški. Tudi to ni neznano odgovornim ljudem v okraju. Neuoc je ima v tiranu steklarna, Iti bi jo mogoče kazalo zopet priklicati v življenje in tudi snov za izdelovanje stekla ne bi bila nerešljivo vprašanje.
Razumljivo je, da pri današnjem Stanju KmetijsKe proizvodnje na Koprskem ne bi niti kazalo razpravljati o razširitvi in eventuclni koncentraciji živilske industrije. Zato so potrebni še precejšnji obojestranski napori; pri kmetovalcih in kolektivih živilske industrije, seveda ob pomoči vseh ostalih faktorjev. Da pa je vsa stvar na dobri poti, nam dokazuje tudi to, da proučuje živilska sekcija Kemičnega društva Slovenije ves ta klobčič vprašanj, ki so zelo važna za veliki del prebivalstva na Koprskem, saj večja proizvodnja dviga narodni dohodek in življenjsko raven. Do 20. januarja bo nje delo pri koncu, nakar bo naloga nas vseh, da neizrabljene zaklade, ki nam jih ponuja narava, izkoristimo s pomočjo znanosti in tehnike v naš prid in v dobro naših potomcev.
V novembru in decembru so najkrajši, dnevi, najdaljše noči in najmanj sonca. Zato so .globoke korenine /običajev, ki jih ima večina kulturnih. narodov prav v teh mesecih. Ustvarili so jih okoli svetlobe in zelenja, kar naj bi človeku pričaralo sončno svetlobo in toploto ter poletna pisane barve in obilje.
Vrnimo se. v naše vsakdanje življenje. Naša naloga je, da prav tako kol nekoč, naredimo svoj dom svetal, topel in udoben kotiček, v katerem bomo pgrqli in oddahnili od hitrega itempa novega življenja. Vsak praznik je radostno doživetje, ker prinaša posebno, svečano razpoloženje. In kot imajo odrasli svoje velike dneve, jih imajo tudi njihovi otroci in še lepše je, č.e so te radosti združene v materah, očetih in otrokih. Tak svečan praznik je tudi Novo leto in vse priprave nanj, to je praznik naših, otrok, družin in vse družbe.
Naši otroci z veliko nestrpnostjo pričakujejo dedka Mraza in praz-J nično razpoloženje okrog Novoletne, jelke. Zavedati se moramo, da so j priprave za praznik prav tako važne kol proslava sama. Dnevi so polni j pričakovanja nečesa velikega in lepega, l.ar pride samo i\nk'rat na leto.
1
Taka veselja so drobne lučke v otrokovem življenju, ki se pa bodo nekoč razgorele, v veliko luč, ki bo grela njegove otroške spomine.
Dedek Mraz bo prinesel otrokom darila in na to težko čakajo. Vendar to ni edina vrednost praznovanja No-voletne jelke, na katero moramo opozoriti otroka. Pomen praznika mora imeti svoj odsev tudi na zunaj, na domu in družini.
Kako naj pripravimo otroku Novoletno jelko? Otrok bo v teh dneh prejel darila dedka Mraza, od skupnosti, lepo pa je, če bo to svečano razpoloženja občutil tudi doma. Materi, ki je po naravi otroku najbližja, gotovo ne bo tega vprašanja težko rešiti. Olcrasiti jelko, prižgati na njej svečke, pripravili kako drobno igračo, ki. si jo je otrok želel, speči nekaj sladkega, kar ima otrok rad — vse to so stvari, ki. ne zahtevajo posebnega truda niti izdatkov, če jih pripravimo z dobro voljo in ljubeznijo. Lepo je, če pripravimo darila tudi za odrasle. Ne gre tu za drage, stvari, ki niso potrebne za veselo in radostno razpoloženje, toda gre za pozornost in način, kako darujemo. Gre vedno in edinole za umetnost darovanja, za toplo, domače vzdušje v družini.
maksim gaspari: dedek mraz
Koprsko slovi po zgodnji povrt-ii'ni in sadju, ki dosegata prav zaradi tega na domačem in tujih tržiščih visoko ceno. Zn3no pa je, da ti zgodnji pridelki niso najprimernejši za predelavo, oziroma konzerviranje. V Sloveniji, za katero so znao lm .pozni prldelKi, je stvar drugačna, ker so pozni pridelki o-dlična surovina za živilsko industrije. Po drugi plati pa je znano, da gre na Koprskem ogromno zemeljskih proizvodov takorekoč v nič. Čeprav zgodnji pridelki niso najprimernejši za predelavo, pa je mogoče z dvigom poljedeljske proizvodnje, z boljšim izkoriščanjem obdelovalne površine, z raznimi melioracijami, namakanjem tal, drugimi agrote.hničn:mi ukrepi, izbi-: > 'J.-..'!_ sort, re.'ekc:jo. organizacijo semenske službe in še čem zagotoviti živilski industriji surovine, potrebne za predelavo.
>"e pred vojno je tovarna v Izoli kontralrrala s kmeti iz Bertokov najbolj odgovarjajoče sorte vrtnin :a predelavo. Torej ni mogoče zanikati možnosti dviga poljedelske proizvodnje in preusmeritve zgodnjih vrtnin in sadja. Pri tem moramo upoštevati tudi vse današnje možnosti razvoja živilske industrija na Koprskem. Pri tej načrtni .preusmeritvi poljedelstva je kajpak nujno sodelovanje vseli odgovornih: Zavoda za pospeševanje gospodarstva, Sveta za gospoclarsvto
o il a
Predsednik Josip Broz-Tito je sprejel na Brdu zastopnike prebivalcev iz okrajev Gorica, Sežana, Postojna, Tolmin in Bovec, ki so mu f>idar"li kratki dokumentarni filin v barvah, posnet ob proslavi lU-letnicc primorskih brigad na Okroglici. Sprejema se je udeležil iiiina Marinko, predsednik ljudske skupščine LR Slovenije.
Po razgovoru z zastopniki Slov. Primorja o vprašanjih njihovih o-lirajev je Tito pridržal goste pri večerji.
brlogu
jetn, ki ga smatra za trdoglavcga Ircdcatista, ki hoče z glavo skozi zid, na drugi strani pa se zopet ne razume z Vitcllijem, ki ga smatra za okorelega birokrata. O De Ca-stru pa zopet pravijo, da je nepopustljiv glede cone »B« itd.
Nekateri komeutirajo vsa ta notranja nasprotja v iredentističnih krogih s tem, da s\o povezana s kr:zo Telline vlade in demokrlstjan-ske stranke, ter sploh s politično in gospodarsko krizo v Italiji. Zaradi teh vzrokov verjetno ni bilo v nedeljo napovedanega kongresa demo-Uristjanske stranke, ki ila ga kar na tihem odložili. V Trstu poudarjajo tudi to, da. Pell a ves čas, odkar je predsednik vlade, ni sprejel De Castra, medtem ko je večkrat sprejel Bartolija in druge predstavnike tržaških iredentističnih strank. Ta obstoječa nasprotja pa so se baje še povečala zaradi denarnih vprašanj in v zvezi s fondi, ki so jih dobili tržaški iredentisti. iz Rima, Vse Ho pa je zopet povezano z osmooktobr-skimi fašističnimi izgredi v Trstu.
Govoric je vedno več, prav tako pa tudi komentarjev. Kljub temu še ni mogoče zaenkrat pribiti, kaj se skriva za ostavko De Castra. Cas bo nedvomno razjasnil tudi to vprašanje. Vsekakter pa jc točno, da je nepomirljiva in imperialistična rimska politika v tržaškem vprašanju zašla v slepo ulico, iz katere ne najde izhoda, kajti tudi ti drobni, a vendar ne tako nepomembni dogodki razkrivajo globoka notranja nasprotja, ki razkrajajo iredentistični tabor.
Francija t slepi «lici
Po desetem brezuspešnem glasovanju za izvolitev novega francoskega predsednika republike, je predsednik vlade Laniel umaknil kandidaturo. Kakor znano, so ostali kandidati, med njimi tudi zunanji minister Bidault, odpadli, že po prvi,'\ glasovanjih, ¡n ostala sta le neodvisni Laniel ter socialist Naegelen.
Da Dri sedanjih predsedniških volitvah v Franci ji ne gre le za osebnost, ki bi vodila usodo Francije med svojo poslovno dobo, temveč za mnogo več, nam priča tudi pisanje »New York Timesa«, ki pravi med drugim :
»Dejstvo. da v francoskem parlamentu celo po desetem glasovanju niso mogli izvoliti predsednika, je simbolično za razcepljenost, in jalovost francoske politike. Dramatično je bilo videti, kako se je borba o-mejila na dva moža, Laniela in socialista Naegelena, in kako se je v resnici osredotočila na evropsko obrambno skunnost in to po naključju prav na predvečer francoskih volitev ob dramatičnem posfigu zunanjega ministra Dnllesa v korist evropske vojske.
V zgodovini francoske republike ni. mesto francoskega predsednika pomenilo nikoli več, kot pomeni dines. Še več. Svetovno dogajanje zadnjega časa je privedlo Francijo do zgodovinskih odločitev, od katerih je odvisen i'es neposreden tek evropskih odločitev, od katerih je odvisen r/ls I neposreden Tele 'evropskih zadev. Zato Francija močno potrebuje vpliv, ki bi državo notranje utrjeval.«
Pri enajstem glasovanju sta si stala nasproti socialist Naegelen in novi. kandidat, minister za prekomor-ska ozemlja Jacquinot. Rezultat bil isti — Francija še vedno v slepi ulici. Tudi dvanajsto glasovanje ni razčistilo položaja. Tako si je Francija, ki slovi po vsem svetu kot dežela najpogostejših vladnih kriz in dežela največje stavke na svetu, pridobila še enn »diplomo« : za najdaljše pmlsedniške volitve...
DVA PRTiZiTVA ZOPER OBSODBO V SALTANABADU
Perzijsko vojaško sodišče je obsodilo v ponedeljek zvečer bivšega predsednika perzijske vlade dr. Mo-sadeka na tri lota ječe, V torek je Mosadek vložil prizly proti obsodbi in izjavil, da sodišče, ki mu je izreklo kazen, ni pristojno in da je obsodba nezakonita. Toda po vojaškem zakonu, ki ga je Mosadek, ko je bil še na krmilu, razveljavil in ki ga je nova vlada ponovno uveljavila, je vojaško sodišče pristojno soditi Mosadcku.
Hkrati je vložil priziv tudi vrhovni vojaški tožilec in sicer zoper prenizko obsodbo. »Zadeva Mosadek« še torej ni ad acta.
V	7-fit se vedno bolj širijjD glasovi. ¿is ie rimski politični svetovalec piji), (generalu vvjtntertonu Diego De Castro baje ponovno podal ostavko. Doslej teh glasov niso niti potrdili, še manj pa preklicali. Sodijo pa, da rimska vlada tudi sedaj ne b(o sprejela De Ca-strove ostavke, kot je ni že preje, in bo skušala prepričati De Ca-stra, naj ostane na svojem položaju.
V	avez» s to nepotrjeno vestjo o «stavki ,L»6 častna smo izveaeu^. da so se pojavili v Trstu najrazličnejši komentarji. Tako pravijo nekateri, da je De Častjo po eni •trani v sporu z županom Bartoli-
Eisenhowerjeva „bomba" prebila taneljske zidove
Poročajo, da je bilo v zadnjem letu, odkar so proglasili obsedno slanic. i) Keniji obsojenih in usmrce-nih več tisoč domačinoi'. Število »sodno«, usmrčenih in ubitih pri kazenskih ekspedicijah sicer ni ločno znano, verjetno ,pa bo gornja številka držala, ker čitamo v dneimikih dnevno poročila o novih in novih usmrtitvah, o kazenskih ekspedicijah in v zadniem času tudi o napadih angleških bombnikov na pribežališča domačinov.
Poročila, ki govore o ustreljenih in obešenih, dajejo vtis, da pozna angleška kolonialna oblast v boju proti zaostalosti, še bolj pa proti težnjam o svobodi edinole juslifika-cije in kazenske ekspedicije. Zaradi tega pa tudi ne more biti čudno, če se odpor proti Angležem krepi, če se domačini vse boli opri jemljejo načela, da se •»klin le s klinom izbijati. In ta odpor v Keniji bo trajal ter se krepil vse dotlej, dokler ne bo tudi tu končana kriza kolonialnega sistema. In sicer končana v edinoh'. možno korist domačinov. Vprašanje je le, kdaj bo Angleže srečala pamet.
Kdaj bo Angleže srečala pamet?
V BESEDI IN SLIKI
, Po poročilih sovjetske agencije Tass so Rusi privolili v tajna pogajanja o mednarodni agenciji za atomsko energijo. Rusko sporočalo poudarja tudi pomen čet verne konference v Berlinu in sestanka petih Sil ob sodelovanju LR Kitajske. V krogih OZN pravijo, da je to »prvi korak k pomiritvi«, iz ZDA pa poročajo, da je Mc Carthyju zaprlo sapo, saj je izjavil, da je jeztik sovjetskega odgovora »dober.«
V zvezi s sovjetskim odgovorom, S katerim izraža Sovjetska zveza svojo pripravljenost za udeležbo pri aasebnili ali diplomatskih razgovo-
rih v zvezi z Eisenhowerjevim predlogom za izkoriščanje atomske e-r.ergije v miroljubne namene, je a-metrški zunanji minister Foster Dulles izjavil, da ta odgovor upra-vičuje določeno upanje.
Kot znano, je predsednik Eisenhower v svojem govoru 8. decembra izjavil, da so Združene države pri-.pravljene, da se zasebno sestanejo z vsemi drugt&ni prizadeitema državami fin tudi s Sovjetsko zvezo, da bi skušali skupno najti sprejemljivo Te-šitev problema, ki zadeva tekmovanje na področju atomskega orožja. Eisenhower je pripomnil, da bi Združene države pri teh razgovorih predložile ustanovitev »svetovne banke« v okviru OZN, v katero bi morale vse države prispevati uran in drug razcepljav material, ki ga imajo, v miroljubne namene.
LEVO: Francoski zunanj{ minister Bidaiulit, ki je na dvanajstem zasedanju sveta ministrov severnoaJtlantske-ga pakta v Parizu nastopil kot odločen pristaš severno atlantskega pakta, 'ne pa kot pristaš evropske vojske. .Kljub temu te Bldaull nekaj dni pozneje pri predsedniških volitvah v Franciji »pogorel«. — DESNO: Ameriški zunanji minister Dtil-les, ki se je odločno zoperstaval Bi-daultu na 'istem zasedanju in zagrozil, da bodo ameriški krediti za evropsko obrambno skupnost blokirani, dokler ne bo vzpostavljena. % & if
'LEVO: Pri sudanskih voli t v ali je ■dosegla lunionistična stranka, ki «o zavzema za združitev Sudana z Egiptom, pomembno zmago. General Nagih, ki. ga prikazuje naša slika, je svarili svoje sosede pred prebrisanim sovražnikom, ki je hotel izigrati su-danflki Jug [proti Severa. Pravijo, da se 'bo 'Nagih takoj po otvoritvi su-dansknga parlamenta podal v Sudan. — DESNO: Cc mačke ni doma. miši plešejo — pravi prcgovoT. Zato je v.indisorski vojvoda — prvič po letu 1949 — pripeljal v London svojo soprogo, zaradi katere se jc pred 17 leti odrekel britanskemu prestolu. Sedaj je zrak v Londonu namreč čist, odkar je kraljica Elizabeta na potovanju po deželah britanske državne skupnosti.
* * *
* * *
LEVO: Potapljač, ki išče potopljeni zaklad? Nikakor ne, čeprav skriva rrtka Drava v svojih valovih bogato zaklad?, za naše gospodarstvo. Slika jc bila namreč posneta v gradbeni jami enega izmed gradbišč dravskih hid.rocentral, ki jih bo skupno šest. — DESNO: človek bi na prvi pogled sodil, da bodo odtisi no-žic tega novorojenčka romali v policijske arhive, v resnici pa bodo služili iza 'to, da ga v kasse.lski bolnici ne bi zamenjali s kakim drugim novim Zemljanom. Na podlagi nožnih odtisov je vsaka zamenjava novorojenčkov nemogoča.
* * *
LEVO: Starejši bralci se še spominjajo iz predvojnih časov llarrv Pičla, junaka živalskih in deketiv-sk.ih filmov. Fotoreporter ga je ujel v monaikovskem živalskem vrtu, kjer je obiskal svoja »kolega«, ki sta pred desetimi leti nastopala z njim v enem izmed njegovih filmov, —- DESNO: Mario Lanza, ki ga prikazuje naša slika skupno z. Deborah 'Kcrr. je prvič nastopil v filmu kot težak pri neki tovarni klavirjev, kar jr v resnici tudi bil, Njegovo pravo ime j« Alfred Coeozzan, rojen pa je bil r New Yn,rku, Deborah Kerr Trimmer, kakor se glasi njeno pravo ime. pa je pristna Škotinja in ie začela svojo kariero t gledališču doma v Aitgli j i.
LEVO: Jabolko ne pade. dal« od drevesa — pravi drugi prrigovor. Toda to vedno ne drži. Sarah, hči britanskega premlerja Churchilla, ki jo vidimo skupno z njim na naši idiki. si je izbrala v Ameriki popolnoma drugo lorišče dela od svojega očeta — odrske diske in televizijo. Pri 1em pa do--ega prav toliko ii .'>chov kot njen oč- v politiki. — DESNO: Ahe?in=tki cesar Haile Seslasie .vlada hngaitii deželi in to jo tisto, kar je italijanski limperialzicra podžgalo za k-a'itko trajno barbarsko zavojevanje Abesinije. Danes je Abesinija zadnje samostojno carstv.o Afrike.
tfii iili
rMtÊm
?
11070605
Vprašanje? ka mi zevačiSeio Be za postojnski okraj
V torek je praznovala junaška jugoslovanska ljudska armada svojo 12. obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je Vrhovni komandant JLA maršal Jugoslavije Josip Bros Tito sprejel na Brdu glavnega urednika lista »Narodne armije« polkovnika Mirka Kaleziča in mu odgovoril na nekaj postavljenih vprašanj. Maršal Tito je poudaril, da je naša armada, ki je vzrasla iz ljudstva, tudi danes njegov sestavni del. Dalje je tovariš Tito obrazložil notranji, in mednarodni pomen naše politike, močne ar' made. govoril pa je tudi o oblikah borbe za socialistične družbene odnose i> armadi, o pomenu izkušenj NOB v naši armadi, o nekaterih načelih organizacije in informacije naše vojske ter o borbi mnenj v voj. tisku.
Ljudstvo jo pričelo proslavljati praznik JLA že pred 22. decembrom. V nedeljo je okrog 1700 prebivalcev Trsi a in drugih krajev cone. A STO prišlo v Sežano, da skupaj s prebivalci tega kraja .in borci JLA proslavi dan Armade ter da preda borcem svojo izahvalo in darila. Na 'glavnem trgu v Sežani si videl Trza-čane, naše ljudi iz Skednja, Žavl, re-penitaboTske. občine, Proseka, Sv. Križa, Gabrovice, Konto vel a, ki so predajali zastavo in darila borcem JLA. Prebivalci tržaškega delavskega predmestja Sv. Jakoba so predali borcem rdečo proletairsko zastavo, dočim so jim ostali poklonili slovensko zastave s peterokrako zvezdo.
»PRINESITE JIH ČIMPREJ V TRSTlcc
Na glavnem trgu v Sežani je bil i tudi veliki miting, na katerem _so govorili narodni heroj generaflmajor Maroko Pcričin-Kammjar ter zvezni ljudski poslanec Primorske Jaka Av-šič. Borce JLA je pozdravilo več de-lega<])j prebivalstva cone A! STO. Miting so začeli s prepevanjem himno »Hej Slovani«, govore pa so ljudje pogosto prekinjali z navdušenima -vzkliki JLA, predsedniku republike Titu, jugoslovanskim narodom m ■Zvefri komunistov Jugoslavije. Ob izročanju zastav in ves čas mitinga jo prišla do izraza splošna želja Tr-žačonov in okoličanov: »Prinesite jih čimprej v Trst!«. Po mitingu je pevsko društvo .iz Barkovelj priredilo koncert.
Že dopoldne so se sestali v Sežani slovenski svetovalci vseh občin cone A skupaj z odborniki sežanskega okraja. Na skupni seji so v prijateljskem .vzdušju pretresali razna važna skupna politična vprašanja. V imenu slovenskih svetovalcev iz cone A je govoril Jože Dokleva, svetovalec tržaškega občinskega sveta.
KOPRSKI OKRAJ JE PROSLAVIL DAN JLA
V	ponedeljek zvečeT so bila P° vseh vaseh koprskega okraja predavanja o razvoju naše vojske. Po o-ba'inih mestih so n« raznih prireditvah govorili oficirji JLA, posamezne sekcije prosvetnih družtev pa so nastopile s pevskimi in folklornimi točkami in recitacijami.
Y	ljudskem gledališču v Kopru je bila svečana akademija, na kateri so sodelovali orkester JLA iz Portoro-žiL, pevski zbor koprske »Svobode« in člani gledališča. V torek dopoldne je bil v Domu JLA na Titovem trgu svečam sprejem, ki ga je priredila Vojaška uprava Jugoslovanske cone STO. V domu je bila odprta tudi razstava, ki kaže uspehe in napredek naše vojske. Mladinske in pionirske organizacije koprskega okraja so počastile praznik JLA z raznimi športnimi prireditvami. Da počasti Dan JLA, jo obiskala v ponedeljcjk borce, pod oficirje in oficirje, ki bivajo v Kopru, delegacija žena iz Jesenic, jih obdarovala z raznimi darili ter jim izročila
Zbor proizvajalcev feoprshega okraja je pričel s delom
'M.inuli petek je bila v Kopru prva seja novoizvoljenih odbornikov okrajnega zbora proizvajalcev, na kateri so izvolili za predsednika Albina Čotarja. Naslednje zasedanje novega zbora do skupno z okrajnim taborom 28. decembra, ko bodo razpravljali o proračunu okraja, nakar bo sledilo sprejetje družbenega plana koprskega okraja za L 195-1.
Prihodnje leto se obeta koprskemu okraju zelo žlv-ahna gradbena dejavnost, z nekaterimi, deli pa so celo že začeli. Tako so v Dekanih začeli graditi tovarno ključavnic, nadalje velik mlekarski obrat, poleg tega pa bodo zgradili še hladilnico za sadje in zelenjavo z zmogljivostjo več desetin vagonov. Kaže, da bo v letu 1954. koprski okraj gradil precej več kot prejšnja leta.
(pozdrave jeseniškega delovnega ljudstva.	•
SVEČANA AKADEMIJA OB DNE-VU JLA V POSTOJNI
V Postojni je bila v ponedeljek zvečer v Kulturnem domu svečana akademija ob 12. obletnici ustanovitve in zato vsakoletnega praznika JLA.
Pred nabito polno dvorano (v prvi
vrsti smo med drugimi višjimi oficirji postojnske garnizije videli komandanta I. proletarske divizije, narodnega heroja, generala Marka Pe-ni<5ina, ki jo bil prav ta dan odlikovan z redom jugoslovanske vojne zastave, našim najvišjim vojaškim odlikovanjem, dalje sekretarja OK ZKS tov. Matevža Haceta, predsed,-nika LO m cm tile občine tov. Jožeta Bašo in druge) je imel slavnostni 'govor podpolkovnik JLA tov. Zupane, ki je v kratkem orisal Tazvoj naše armade od ustanovitve do danes, njen poimen za vse maše narode in velik ugled, ki ga uživa povsod po svetu.
Po govoru je bil kratek kulturni nastop, pri katerem so sodelovali poleg gamizijske godbe tudi člani ljubljansko Opere.
Biko
nujna potreba Sežane
Za tujski promet! na Krasu je nujna preureditev starega hotela »Triglav« v Sežanii, ki vo<? ne ustreza sodobnim predpisom gostinstva in iturizma. Sedanje hotelsko poslopje je bilo zgrajeno pred 100 leti in prvotno namirhjeno kot počitniško bival išče boga tih družim, ki so prihajale na svoj letni »počiteik« iz Italije in od drugod, večinoma na povabilo takratnega lastnika, milijonarja Škaramagaja. Veliko hotelske sobe, povezane med seboj z notranjimi prehodi, luksuzni, mozaični, če-rprav danes že nekoliko črvivi paT-kc-t, iz vsega tega se da sklepati, da so biti 'to prvotno rodbinski apart-mainii, namenjeni osebnim gostom lastnika, ali pa penzionskim leto-iviščarjem, morda celo stanovanja kakih višjih uradnikov, zaposlenih pri gradnji železnice. Ni važno zgodovinsko ozadje te »Noetove barke«, marveč je važno, da bi iz nje ustvarili gostišče, kakršnega vedno bolj pogreša Sežana in z njo ves ta predel, po katerem se bo v bližin j i bodočnosti razvil živahen promet tujcev, turistov, leitoviščarjev in nemara tudi zdraviliških gositov.
Že samo dejstvo, da na vsem področju sežanskega okraja ni miti enega hotela, razen tega v Sežani, nakazuje milost, da je zgraditev sodobnega lioitelskega poslopja, ali vsaj preureditev obstoječega, neodložljiva zadeva. Na pobudo okrajnega ljudskega odbora je uprava hotela že v začetku letošnjega leta dala izdelati načrt preureditve hotela. V tem načrtu je preidvidena vrsta sprememb V razdelitvi prostorov. Iz sedanjih dveh gostilniških prostorov bi uredili veliko restavracijsko dvorano, ki bi laliko sprejela več sto gostov .hkrati. Sedanjo točilnico bi spremenili v takozvano »slovensko sobo«, kjer naj bi so razvijalo domače družabno življenje. Kuhinjo, «z katere Se zdaj neposredno širijo čebulni in golaževi duhovi po hodniku in od itarn v sobe, bi umaknili v vzhodni del zgradbe in jo izolirali od restavracijskih prostorov. Prav tako je predvidena bigijemska, moderna preureditev sanitarnih naprav v hotelu. Sedanje veliko hotelske sobe bi pre-gradili v manjše, tu'di take z eno posteljo. Predvidena je še tekoča voda v sobah in centralno ogrevanje •tea- v vsakem nadstropju kopalnica.
Za izvedbo omenjenega načrta je potrebno 15 milijonov dinarjev. Uprava hotela je nameravala že letos najeti investicijski kredit, pa ji je bila prošnja zaenkrat zavrnjena in je tako ostalo vse pri starem.
Turizem v teh krajih bi predstavljal važen gospodarski faktor, ki bi v znatni meri prispeval k odpravi pasivnosti okraja. Naravni pogoji za razvoj turizma so idealni. Kras je poln izrednih lepot in zanimivosti, ki bo ob urejenih prometnih in gostinskih razmerah vsako leto privabljal tuje in domače soste. Bližina škocjanske jame, turistične privlačnosti Vremščice, Slavnika, izleti po kraškem področju terana, sadjarski predel Brkinov in vinorodne Istre a svojo tipično geološko karakteristiko, a poleg tega sredozemska oh-morska klima, vse to so prednosti, ki j.ili v organizaciji turizma in v zvezi z reševanjem gospodarskih problemov teli krajev nikakor ne kaže prezirali. Sezonski, ali pa tudi
samo prehodni gosti, bi imeli iz Sežane majpripravnejše izhodišče za enodnevne izlete ter v primemo urejenem hotelu udobno bivališče in postrežbo.
■Letos je začela poslovati v Sežani prenovljena restavracija »Mohor-čič«, ki je poleg restavracije hotela »Triglava edini večji lokal te vrste. Okusno in prijazno urejeni prostori ter dobra kuhinja in pristna pijača ter umerjene ceno privabljajo številne domače in tuje goste. Pri »Mo-horiču« se hranijo tudi tisti državni uslužbenci, ki nimajo lastnega gospodinjstva in ki ne spadajo v sklop okrajnih uistanotv, ki imaijo svojo lastno menzo v bivšem hotelu »Trst«. Ta restavracija pomeni že ob sedanjih pogojih skupno s hotelom »Triglav« za tujski promet v Sežani nepogrešljivo nujnost.
Tretji pomembnejši gostinski lokal v Sežani je kavarna »Šport«, priljubljeno shajališče sežanskih Športnikov in šahislov, pa tudi tujcev, ki potujejo skozi Sežano in si zažele nekoliko kavarniškega ozračja.
X.
Po si<sdll@žm megli wsadcar soračsrao . . .
Tako težko smo že prenašali tisto cmeravo in megleno vreme, ki kar ni hotelo prenehati. Iz goste megle je pršalo in smizalo, da so bile ulice spremenjene v spolzke hodnike. Perice so se upravičeno jeaJle, ker je bilo oprano perilo vsak dan bolj motalo in umazano.
Ko sta nejevolja in jeza priki-peli do vrha, se je v dimnikih nalahno oglasila burja. Na nebu se je skozi oblake prikazala luna. Ljudje so se oddahnili: Vendar bo še jasno.
Bes se je zjasnilo. V daljavi tam čez morje so se' prikazali pobeljeni vrhovi gorovja. Sneg. Na Koprskem pa je še čez in čez lepo in brez .snega. Le Slavndflc je siv. V sredo popoldne je bilo sonce tako gorko, da so ribiči v zavetju pred gradbiščem nove stanovanjske hiše pri hotelu »Triglav« šivali mreže. Dolgo ni bilo snega v gorah, pa je končno 'le prišel, še vedno driši stari ljudski rek: Zima in gosppska ne prizaneseta.
Ko je ljudska oblast že v Času NOB pričela urejati šolstvo in predvsem ustanavljati gimnazije, je imela pri. item predvsem namen nuditi našemu delovnemu človeku čim večjo izobrazbo, kj bo v skladu s potrebami socialistično družbe. V tej težnji ni ljudska oblast postavljala nobenih posabniih pogojev, temveč je dovoljevala .ustanavljanje gimnazij povsod tam, koder, je bilo zadostno število dijakov. Tudii po osvoboditvi jo je pri organizaciji sedem-lelik in kasnejši preusmeritvi teh se-idemletOc v gimnazije vodila ista težnja.
Na ta način imamo danes v postojnskem okraju šest nižjih in eno ■popolno gimnazijo, ki so s svojim delovanjem lahko dokazale upravičenost ido nadaljnjega razvoja. Evidenca o gibanju dijakov od prvega do osmega gimnazijskega razreda v teh letih nam danes jasno kaže, kateri teh zavodiov imajo še perspektivo za nadaljnji razvoj, kaitere iz-imed njih pa naj bi preuredili v druge tiine splošno izobraževalnih šol. To gibanje dijaštva je ptrocen-itualno v vseh povojnih letih skoraj enako in bi kot konkreten primer vzeli vpise zadnjih diveh let.
Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da prične število dijakov že takoj po prvem razredu močno padati. Talko je v šolskem letu 1952/53 prišlo do petega gimnazijskega razreda komaj 11 odstoitlkov, .dočim jih je v prvih štirih razredih izpadlo 89 odstotkov. Do osmega gimnazijskega razreda pa jo prišlo komaj 4.8 odstotka. V naslednjem šolskem letu se je to stanje le za malenkost izboljšalo in imamo v petem gimnazijskem razredu 12.5 %, osmem pa vsega 6 odstotkov dijakov v primeri z. vpisom v prvi razred gimnazije. Res je da j0 del dijakov po četrtem razredu odšel v razne strokovne Šole, toda 'to dejstvo celotnega bistva ne spreminja.
MISLITI JE TREBA NA KMETIJSTVO IN INDUSTRIJO'
Dejstvo je, da okrog 90 odstotkov dijakov ne nadaljuje svojega študija na višji' gimnaziji in je nadaljnji obstoj nižjih gimnazij v sedanjem številu res problematičen. Učni načrt nižje gimnazije je predvsem prilagojen potrebam višje gimnazije, ne odgovarja pa potrebam tistih dijakov, ki ne nadaljujejo študija v višjih razredih gimnazije. Truid, ki ga .ima dijak v nižji gimnaziji, ni v ni-kakem razmerju s koristmi, ki mu jih nudi predelana snov.
Kljub vsem prizadevanjem naših strokovnjakov nc bo mogoče sestaviti takega učnega načrta za nižje gimnazije, ki bi odgovarjal potrebam tistih dijakov, ki študij na gimnaziji nadaljujejo, in potrebam tistih dijakov, ki po končani nižji gimnaziji zapuščajo ta zavod. Kaže se torej potreba po novem tipu šole, ki hi bil po učni snovi enakovreden nižji gimnaziji, vendar bi dajal absolventu nižje gimnazije neko zaokroženo znanje, ki bi bilo tudi praktičnega pomena zanj. Tem potrebam bi odgovarjala popolna osemletka.
Koit rečeno, naj bi dajala osemletka učencu znanje, ki bi bilo enakovredno .tistemu nižje gimnazije in bi učencu omogočalo prestop katerokoli srednjo strokovno šolo, ob-
•CAS'
llpl..
Ml^ipi
Postojna
c.ncm pa tudi prestop v višje .raz-, rede gimnazij. Prav tako bi bilo potrebno, da bi učni načrt v osemletkah nrcdvideval že tudi neko spe-cializaoijo. V izrazito kmečkih predelih naj bi imele osemletke kmetijski značaj, v ostalih krajih pa naj bi bile to osemletke industrijskega tipa.
SOCIALISTIČNA DRUŽBA CENI PRAV TAKO DUŠEVNO KAKOR FIZIČNO DELO
Dočim imamo letos vpisanih na gimnazijah 1831 dijakov, imamo v proizvodnji (državni, zadružni ter •privatni scikitor) vsega skupaj 369 vajencev. To nam dokazuje, da se niti starši, niti sama mladina še ni otresla starih gledanj in predsodkov glede duševnega in fizičnega dela. Sc vedmo prevladuje mnenje, da daje študij na gimnazijah bel kruh, dočim čaika našega vajenca kasneje v poklicu le še ovsenjaik. Socialistična družba ceni prav tako duševno kot fizično delo, zato ni naš obrtnik in industrijski delavec prav nič manj cenjen kot imteligemit.
Stanje .industrije jn posebno obrt-iniištva v našem okraju ni zavidljivo. Dnevno moremo opažati, da gotove obrti pri nas izumirajo in le še čakamo, kdaj bodo povsem izumrle.
Naslednji podatki nam pokažejo stanje vajencev v našem okraju:
mizarji 115, avtomehamiki 42, kovači 31 'krojača 28, mehaniki 20, ključavničarji 19, kolarji 15, šivilje 9, peki 9, brivska strolka 9, sobosdi-karji in pleskarji 9, mesarji 7, sedlarji 5, elcfctroimstalaterji 5, fotografi 4, mlekarji 4 vodni instalaterji 3, urarji 3, brusač 1, orodjar 1, elektro-mehanik 1. črkoslikar 1, dimnikar 1, slaščičar 1, tesar 1, tapeltmik 1, ra-diotehnlik 1 precizni mehanik 1, elekitričar 1.
Dočim so vajenci kolikor toliko dobro zastopani v onih panogah, ki so .industrializirane, je število vajencev v privatni, oziroma drobni, obrti izredno nizko. Iz omenjene statistike, ki velja za začetek letošnjega leta, vidimo, da imamo kljub veliki po-vršini gozdov le enega vajenca tesarske stroke, da kljub številnim gradnjam nimamo nobenega zidarskega vajenca, da je .vsega en vajenec v diimnikamski stroki itd. Potreba po kvalificiranih obrtnikih narekuje uvidevnim staršem, naj bi svoje otroke, in to predvsem tiiste, 'ki nimajo posebnega daru za študij usmerjali rajši v obrt. S tem pa hi se pokazala naloga in potreba po razširitvi našega vajeniškega šolstva.
VEČ. KMEČKE MLADINE V KMETIJSKE ŠOLE!
Prav tako se kaže nezanimanje naše. kmečke mladine, pa tudi samih staršev za kmetijsko šolstvo.
Celoten naš okraj meri 139.616 ha, od tega je: obdelovalno zemlje 22.535 ha, senožeiti 19.782 ha, pašnikov 26 tiso. 605 ha, gozda 64.922 ha in nerodovitne zemlje okrog 5.700 ha.
Iz navedenih podatkov je dovolj razviden agrarni in gozdarski značaj našega okraja. Kljub te.mu pa pozivi za vključitev kmečke mladine v kmetijske šole in gozdarske telini-kunte niso rodili nobenega uspeha. V Ravnah je ustanovljena enoletna kmetijska šola. Iz objektivnih razlogov šola še ne deluje po programu enoletnih kmetijskih šol in bosta to zimo le dva trimesečna tečaja s teoretičnim poukom in praktičnim delom na državnem posestvu. Snov teh tečajev bo obravnavana v obsegu gospodarsko- gospodinjskih tečajev. Kljub .temu, da kmečko prebivalstvo odločno prevladuje v našem okraju, je kmetijskim zadrugam ter drugim faktorjem uspelo vključiti v prvi tečaj 23 mladincev. Prijave za drugi -tečaj pa so še zelo problematične. Če bomo liotelli dvigniti pri nas kmetijsko proizvodnjo, kar je osnovna naloga tako splošnih kakor kmečkih delovnih zadrug, bo nujno poitrelmo usmeriti čim več kmečke mladine namesto v gimnazije v kmetijsko šole.
Želeti je, da bi gornja analiza v bodočem razvoju šolstva in usmerjanju naše mladine v gotove poklice biila povod da bi tako naši pedagoški delavci kot starši resno razmislili o gornjih problemih. V nasprotnem primeru M lahko prišla naša . mladina v težave pri bodoči zaposlitvi.
BSK-r--
V nedeljo 27. XII. bo v Tolminu redm občni zbor Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Razpravljali vodo o teito^:: vprašanjih zavoda, predvsem pa o potrebi gradnje zdravstvenega doma, ki ga nameravajo graditi v Tolminu.
Do spomladi bo v Tolminu dokončno preurejeno gledališče, ki bo tako urejeno, d'a bo v njem lahko gostovalo največje gledališče in celo Opečna. Govorijo, da bodo Tolminci ob otvoritvi gledališča uprizorili »Celjske grofe«.
Čevljarsko podjetje »Jelen« se bo na pomlad preselilo v nove lastne prostore ob Tolminki. Do sedaj je bilo podjetje raztreseno po rasnih prostorih, kar je oviralo delo in poslovanje. Ž združitvijo v enem prostoru, bo olajšano poslovanje in bodo lahko izdelovali enotnejše Izdelke.
Letos bodo na Tolmnakem obdarovali 586 otrok. Otroci padlih borcev bodo prejeli obleke in ne bom-bpnčkov kot prejšnja leta. Darila bo prejelo tudi 78 invalidov. Pobudo za ebiratnje prispevkov je dala SZDL in društvo prijateljev mladine. Do sedaj so prispevali: podjetje »Stan-daird« 60.000 din, avtopodjetje pa 50.000 din. Pasivnim občinam kot Breginju, Tribuši in Grahovem bodo pomagala podjetja itz Tolmina. Novoletno jelko bodo posebno lepo praznovali pionirji v Tolminu, ki bodo priredili telovadni nastop s povorko, streljanjem in šahom. Da bo prireditev dobro uspela se zelo prteadevajo članice društva prijateljev mladine.
•
Zveza slepih Jugoslavije iz Beograda je poslala slepim Tolminskega večjo vsoto denarja v priznanje za njihovo delo. Ta denar bodo porabili za obdaritev slepih ob Novem letu.
•
Zaga pri Bovcu ima lep zadrtimi dom z dvorano za prireditve. Tu bi lahko' predvajali filme, če bi imeli kinopro j ektor.
Kinopredstave bi obiskovali Srpe-¡ničani, Ložani in Žagarji. Kinoprojektor imajo v Bovcu, ki pa je oddaljen sedem km. Potrebno bi bilo misliti na .t.o, da bi tem ljudem omogočili vsaj kinopredstave, ker drugih prireditev tako nimajo. Prebivalci omenjenih vaai naj bi se sami domenili in začeli s kulturnimi prireditvami, kar M jim dalo nekaj denarja. To bi razgibalo podjetja, da bi prispevala svoj delež. Na pomoč pa bi priskočila še ljudska o-blast.
Jan
Me&ai o kulturnem življenju v luteževem
V naši inall vasici se je pričelo kultru/nno zimsko življenje. Vsi bi radi nekaj pokazali, le zadnji n.očo biti nobeden. Še voč. To leto praznuje osnovna šola v Kutcževem 45-lolnico obstoja, mlajši rod pa 10-
. letnico slovenske šole.
0:be obletnic! bomo slavnostno pra-cnovali 27. decembra. Prej nam ni bilo mogoče, ker je bilo na šolski zgradb] še vse preveč poznati sledove borb. Vas je bila vsa požgana, lc šola je ostala cela in se je vanjo naselilo kar 11 družin, druge pa so se zatekle pod streho r bližnje rasi.
Pomanjkanje materiala in nekaj ¡tudi brezbrižnost je bilo vzrok, da je po izselitvi družin nastalo novo vprašanje: kako iz podrt in urediti šolsko poslopje? Pirav zares je bilo žalostno pogledati nekdanjo šolo m so Kutcžani- govorili, da v njej Straši. Nič čudnega. Zidovi so bili razmajani, cternilina streha vsa Škrbasta in gnila, okna brez šip. Le pa bo r kakem oknu bile, so ob najmanjšem vetru šklepetale. Sence petrolejk pa so strah še večale.
Danes lega ni več. Elek/tnika jo zasvetila v vsak kot, streha jo nora
Prebivalstvo tega kraja so zelo zanima za slovensko knjigo. Veliko je članov Prešernove in Mohorjeve družbe, neiknj pa jih je kupilo tudi zbirko Kmečke knjige. Šolski oder in žene bodo za Novoletno jelko presenetilo malčke.
Uprava šole se s tega mesta zahvaljuje občinskemu ljudskemu odboru Jablanica pod Snežnikom za vso pomoč In podporo pri obnovi šole.
Učitelj
Zossfteiio 00 LPS
v Postojni
Predno bodo dajala prosvetna društva obračun o svojem delu, je okrajni ljudski odbor LPS v Postojni sklenil, da 'pregleda stanje ,v posameznih društvih in se pomeni o tem, kaj bi billo potrebno ukrenite1 ea izboljšanje dela.
Jesenska dela v starih vinogradih — Traktor bo kmalu izpodrinil kopažo
in tako močna, da bo lahko kljubovala vsakemu žeoitovanjskemu plesu burje, kakršen je bil lani 6. decembra, ko je streho kar preobrnil. Popravljena so okna, vrata imajo zopet nove kljuke. V začetku novega leta bomo dobili še nove klopi, ki bodo nadomestile prejšnje že 75 let stare. V delu imamo šolsko dvorano, ki bo služila za prireditve.
S tem bo rešeno vprašanje notranje obnovitve. Zunanjost pa še vedno kažo sledove zapuščcnostii iz borb. Lahko pa rečemo, da je stavba za svojo obletnico kar dobro pripravljena. Nove dvorane so veseli pionirji in odrasli. Prvi se bodo predstavili na odru pionirji z igrico »Sne-guljoica«. Drugo loto pa bomo gledali »Županovo Micko« in, če bo šlo vse prav, še »Pot do zločina«.
Eiraetovalei - Zadružniki -BmiSlife© isiirip - !tri. pososlto®
ALI STE ŽE NAROČNIKI TEDNIKA »K M E C K I G L A S«
»KMEČKI GLAS« »KMEČKI GLAS« »KMEČKI GLAS« »KMEČKI GLAS«
»KMEČKI GLAS« »KMEČKI GLAS«
je tednik, namenjen prvenstveno našim v podeželju. Seznanja Vas z vsemi dogodki doma in po svetu.
Vam prinaša 14-dnevno posebno strokovno prilogo »Za naprednejše kmetijstvo«, kjer pišejo naši najboljši kmetijski strokovnjaki, objavlja vse važne predpise za kmetovalce, kmetijske zadruge, in ostala podjetja na deželi.
nudi naročnikom brezplačno zdravniške, pravne in strokovne nasvete za kmetovalce. Poseben kotček je namenjen našim gospodinjam.
Vam bo prijetno razvedrilo s svojim vedno zanimivim podlistkom.
stane le din 40.— mesečno ali 480.— din letno
stane le din 40.
mesečno ali <s80.- din letno
NAROČAJTE ga pri upravi v Ljubljani, Komenskega ul. 7 ali p. predal 47. DOPISUJTE V NAŠ TEDNIK!
Zasedanja se je udeležilo 28 članov (vseh je 32).
Razpravljali so o delu knjižničarjev, dramskih skupin, pevskih zborov ter o tem, kdo bo zastopal O O LPS na tem ali onem občnem zboru.
Prav tako je bilo govora o tem, kako naj bi KZ in podjetje podprta 'kultumoprosvetno dejavnost v tem ali onem kraju in kako naj bi odbori prosvetnih društev skrbeli za širjenje knjig Prešernove družbe in založbe kmečke knjige.
8. marca 1954 bo v Postojni festival, na katerem bodo nastopili vsi pevski zbori postojnskega okraja.
Ta seja je bila plodovita, je pripomogla v marsičem k temu, da bo ljudskoprosvetno delo odslej še boljše, kot je bilo.	L. B.
RADIO * OPER ¥ POSTOJNI
Dne 17. XII. 1953 je radio Koper skupno s SKUD S. Semič-Daki organiziral radijsko snemanje v Postojni pod naslovom »Z mikrofonom po Primorski«.- Na prireditvi, ki je biila v Domu kulture pred polno zasedeno dvorano so sodelovale skoraj vseh SKUD-ovih sekcije, in sicer mešani in moški zbor, 'kvintet, orkester, solistka Kašceva, ter dramatska skupina z odlomkom iz Nušičeve komedije »Gospa ministrica«. Gimnazija iz Postojne je sodelovala z moškim in pionirskim zborom ter z eno recitacijo.
Poleg teh skupin so sodelovali tudi prof. Habe, ki je govoril o postojnski jami (in povedal tudi nekaj veselih doživljajev 'iz življenja jamarjev, nadallje tov. Uhelj Julijan» ki je prebral zgodbo o pnani drzni partizanski akciji v postojnseki jami liz leta 1944., ko je skupina 22 partizanov ob sodelovanju domačih terencev zažgala pred nosom nemških straž nad tisoč sodov bencina.
Šola je prostranslca ustanova in si ni treba beliti glave, da bi ji ustvarili boljše pogoje, menijo nekateri. To občutimo posebno učitelji v Marezigah, kjer več kot polovica nima primernega stanovanja. V dveh nehi-gijeničnih soboti (prva s tremi vrati, dobra za stalen prepih), prebiva troje učiteljev, četrti pa nima niti sobe. Toplega prostora, kjer bi se pripravljali na pouk sploh nimamo. Mlajše uiiteljstvo, hi vodi tečaj Rdečega križa, nima prostora, kjer bi se pripravilo na poučevanje kmetijske šole, učilo razne igre in nastope za proslave. Po vsem tem pa naj potem gre t; svoje mrzle starodavne sobe — jetniške celice ...
Vsakemu učitelju na vasi po zakonu pripada primerno stanovanje. Učitelji d Borštu so dobili opremljene sobe celo vsak s svojo pečjo. V Marezigah pa nam občinski možje ne gredo prav nič na roko. Zakaj se nista tovariš upravitelj in občina ž« med počitnicami pozanimala za ureditev stanovanj, saj sta vendar vedela, da bo letos prišlo več učnih moči za npvo osemletno šolo. Učitelji so polni dobre volje in bi si radi t) svojem kotičku razširili in še poglobili tisto znanje, ki so ga pridobili na učiteljišču. Kje je ta prostor za učitelje v Marezigah? Ako hoče dvigati kulturni nivo na vasi, se mora le z orožjem znanja postaviti nasproti zaostalosti in neznanju. Kako naj to dobro izvršuje, če mu najvažnejši organ ljudske oblastn -občian noče priskočiti na pomoč in se ne zanima za materialni obstoj prosvetnega delavca?! Če občino prosimo, samo obljuUi, da se nas otrese, ne da bi potem ganila z mezincem. Če so ostale občine uredile in našle primerna stanovanja za svo-je učitaelje, bi se morala tudi nasa v Marezigah..
Taki odnosi med šolo in občino niso v skladu s socialistično ureditvijo in razvojem socializma. S takim •az viška gledanjem« občine na prosvetne delavce v Marezigah se nikakor ne strinjamo in želimo, da se odnosi urede, korenito spremene in zboljšajo. Upamo in upravičeno pričakujemo pravilen odziv občine na ta članek. Bodimo iskreni in delavni, ki. nam jo nalagata naša državna čast in služba.
—Or—
BR$3BtšE BZ POBEG® V- ŠEŽA RJE V
2e dalj časa uspešno deluje tečaj Rdečega križa za prvo pomoč, katerega posečajo mladinke iz obeh vasi. Pretekli teden sta predavala dve zdravnici 'iz Kopra o temi »Kako se obvarujemo bolezni«. Skoda, da nekatere mladinke dz Pobegov ne obiskujejo tečaja, ki bi ga lahko.
Ob torkih in četrtkih se vrši večerni tečaj, 'ki ga vodijo strokovnjaki Zavoda za pospeševanje gospodarstva. Tečaj je namenjem odraslim vaščanom, da si razširijo ¡teoretično znanje v raznih kmetijskih panogah.
Kmetijsko nadaljevalno šolo, ki jo po zakonu mora obiskovati vsa mladina od 14. do 17. leta, obiskuje precej mladine iz Cežarjev. Pogrešamo pa skoro vse mladinke iz Pobegov. 'Ni prav, da nekateri starši ne razumejo velike potrebe učenja in navajajo razne izgovore, ki ne držijo. Ce bo potrebno, bomo prihodnjič navedli tudi .'mena.
Slišali smo, da bodo Pomožni vzgojni šoli v Portorožu dali ime naše padle partizanke, učiteljice El-vire Vatovec. To je za vaščane veliko priznanje, ko ugotavljajo, da drugod cenijo in hočejo ohraniti spomin na našo partizansko učiteljico.
Zadnji roditeljski sestanek, ki so se ga udeležili skoro vsi starši, je zelo dobro uspel. Učitelja sta staršem razkrila nekatere pomanjkljivosti v disciplini in marljivosti nekaterih otrok. Grajali so skrajno nesramno obnašanje učencev kme-'feijske nadaljevalne šole. Šolski odbor je sporazumno s starši sprejel ustrezajoče sklepe za takojšnjo odpravo ter nepravilnosti. Govorili so tudi o novoletni jelki' in so bili mnenja, da je treba obdarovati s
koristnimi: darili vse otroke od 3. do 12. leta,
Na sestanku staršev otroškega vrtca smo pogrešali starše, Id ne pošiljajo svojih otrok v vrtec. Obširno so razpravljala o vagojnem pomenu vrtca, o 'financiranju in drugem. Zelo odločno eo starši grajani dejstvo, da se v hiši stanujoča stranka poslužuje otroškega stranišča in ga drži v skrajnem neredu. Ni prav, da iz Cežarjev hodita v vrtec samo dva otroka, vsi oatfli so iz Pobegov.
Kavšek Dušaa
IZOLA
V petnajstih volilinih enotafa LO mestne občine Izola imajo te «tnl zbore volilčev, na katerih poročajo ljudski odbornik!, o delu ljudskega, odbora, obenem pa dajejo v raapra-vo predloge, 'ki jih je za prihodnje leto sestavil ljudski odbor. Gre predvsem za proračun ea prihodnje leto in razne investicije — ¡taste, ki so zajete v občinskem proračunu, tiste iz okrajnega proračuna a» e-lekbrifikacijo podeželja in investicije potom Narodne banke aa gospodarska podjetja.
Udeležba na zborih volivcev je zadovoljiva, razprava pa dokaj Si-va,hna. Isto pričakujejo tudi za zbore volivcev, ki bedo v Izoli ta dna.
Piram
Uči/trilji italijanske in slovenske osnovne šole v Piranu so priradik postloviilni veSer tovarišu Juriju Viea-Eoliju, šolskemu slugi ob vito}« v pokoj po 40-letnem službovanju na piranski osnorrni šoli. Oba upravitelj a sta bo ▼ imemu učiteljev t toplimi besedami: zahvallila za njegovo dolgotrajno, Testno in požrtrorahMi delo na šoli in mu voščila, da bi dolga lota užival zasluženi počit*k v miru in zadovoljstvu. Za spornim so rcuu podarili p trgam eni s podpisi vseh učiteljev in mu izrazili prisma-nje in hvalžnost.	K. L.
Proslava v Dovjah - Mojstrani
Letos je minulo dvanajst let, kar so se Gorenjca iz Gornje-savske doline uprli okupatorskim Nemcem, ker so jih nameravali preseliti ie te doline.
Prav zaradi tega je 13. decembra 1941 izdala Komunistična partij a in Osvobodilna £ronta proglas prebivalcem te doline, s katerim je polivala ljudstvo, da se naj upre okupatorju. Prebivalstvo, to je sposobni moški in nekatere ženske iz področja sedanjega občinskega LO Dovje-Mojstrana so se množično odavali temu pozivu. 15 decembra 1941, popoldne so se začeli zbirati prostovoljci — partizani v hiši domačina JAKE RABIČA, ki se je tedaj nahajal v vodstvu ustaje in je bil poznan tamkajšnjemu prebivalstvu po svojem revolucicHiarmem delovanju še iz časa stare Jugoslavije ter zaradi tega je bil tudi zaprt v Iva-njica. Nekateri od prostovoljcev so se zbrali pri Palešu v Mojstrani
Z akoijo so pričeli v noči od 16. na 17. decembra 1941, z razorožitvijo nemških orožnikov v Dovjem, kjer so si priborili prvo orožje. Kmalu potem so napadli postojanko nemških graničarjev, a napad na isto ni v popolnosti uspel, ker je bil sovražnik o napadu prej obveščen.
Iz te skupine je bila kmalu usta^ tnovljena »Triglavska četa«, iz katere so potem zrasle močne borbene edinice, ki so sodelovale pri osvoboditvi naše domovine. Mnogo lju-,di iz te doline je sodelovalo v par-ttuzanskih odredih in brigadah na Primorskem.
Začetka oborožene vstaje se ljudstvo prav dobro spominja, ravmo earadi tega je Občinski ljudski odbor Dovje—Mojstrana proglasil 16. december za občinski praznik, katerega so praznovali letos drugikrat, z zelo pestrim kulturnim progra^-mom v dvorani »KUD JAKE RA-¡BICA«. Na spomenik padlih borcev so tega dne položili jeseniški kovinarji nekaj vencev in zapeli več borbenih pasmi.	D. V.

Na] tli čimprej uresničili načrt razvoja turizma v Štanjelu
Štanjel, najstarejša vas na Krasu s svojim krasnim dominantnim položajem na periferiji Krasa in Vipave, je bila esma najpr.ljubljene j ših izletnih vasi tržaških lefcovi-ščarjev. V pomladanski in poletni, sezoni je bilo v vasi nad 300 leto-viščajjev; ob nedeljah in praznikih pa so organizirali številne izlete. Tako je postal turizem v Štanjelu Eelo dobičkonosen. Vse razpožljive sobe in drugi prostori v Štanjelu, Kobdilju, Hcruševlci itn Kobjegi&vi so bili stalno zasedeni. K razvoju turizma so mnogo doprinesle dobre prometne zveze, dober m gorski zrak, kakor tudi bližina Trsta samega. V Štanjelu se nahajajo zgodovinske in naravne znamenitosti. Ako bi bila na razpolago tudi dobra pitna voda, bi se ta aktivnost znatno povečala.
Sedaj je Štanjel turistično v polnem mrtvilu. Mnogo je temu krivo tudi pomanjkanje stanovanjskih prostorov, ker je okupator, med aadnjo svetovno vojno, prizadel o-gromno škodo. Porušenih je bilo več stanovanjskih hiš in star, zgodovinsko važen grad. Vse to se še danes nahaja v ruševinah in, dokler te ne bodo odstranjene, je malo upa-aja na obnovitev nekdaj tako razvitega turizma.
Ker je upanje, da se bodo razmere s Trstom prej ali slej popravile in bodo zopet pogoji za normalizacijo, je potrebno, da v doglednem času izvedejo naslednja dela: obnova starinskega grada z njegovim obzidjem; bivše 'parke in vrtove bi bilo treba očistiti din znova urediti. Iz novega kraškega vodovoda, naj bi napteljali vodo tudii v Štanjel; kulturno prosvetni dom pa naj bi čJtnptrej dokončno uredili. Ob cestah, ki vodijo od Štanjela pcroti Kobdilju, naj bi nasadila lipe, kostanje in oreihe. Dosedaj obstoječe vodne naprave naj bi popravili in higiensko preuredili.
Vsa ta dela in melioracije bodo seveda zelo ohremerMe, lokalne finance, zato so brez pomoči od zgoraj težko isveclljive.
F. I.
Knežak
V Letošnjem leftu so na območju občine temeljito popravili osnovne šofle v Knežakiu, Kooitnici in Sem-bdjalb. Stroški za popravilo so znašali 1,700.000 dinarjev. V Knežaku So popolnoma na novo opremili esn raiared, oprema je stala 180.000 din. Prav talko so v tem letu popravili «Strog 35 t™ gozdnih cest in poti. Vrednost dela znaša nad tri milijone. Popravljajo vodovod v Knežaku in ga napeljujejo po vasi, da bodo imeli ljudje vodo bliže. Italijani so namreč napeljali vodovod, ki je služil v vojaške namene, le do vasi. Tudi cesto v Podtabor, ki še ni bila popravljena iz časa rajnke Avstrije, so letos temeljito popravili .in napeljali javno razsvetljavo. Politične organizacije dobro delajo. Politična zavest ljudi je velika, kar je bilo razvidno tudi iz predvolilnih zborovanj. V Kooitaieah ju v B-aču so postavili dve spominski plošči v glavnem iz prostovoljnih prispevkov. V Knežaku so ustanovili nogometno društvo, ki ima lepo igrišče, opremo za nogometaše pa so kupile kmetij-
ske zadruge. Ustanovili so tudi pevski zbor, ki šteje okrog 60 članov. Članom Zveze borcev so razdelili okrog 120 odlikovanj.
Z veliko vnemo so pripravljajo na Novoletno jelko. Zbral,; so že okrog 50.000 din prostovoljnih prispevkov.
V	trgovska mreži, ki jo sedaj preurejajo, je za Kitežak pomembna pridobitev nova klavnica.
Pivka
Klfcu po pomoči Rdečemu križu Jugoslavije smo se odzvali tudi Piv-čani. Pred dnevu nas je obiskala ekipa zdra.vmiikov-ssptecialistov za pregled krvodajalcev. Prostovoljcev res na biflo veliko, bodisi ker so bili ljudje premalo obveščeni, pa tudi straha ni manjkalo. Ko so pa pozneje ljudje izvedeli, da so bili krvodajalci temeljito zdravniško pregledani, je bilo marsikomu žal, da tudi sam ni dal krvi. Največjo število krvodajalcev je bilo iz tovarne »Javor«.
iDotie 18. t. m. so jo na cesti Ljubljana—Reka približno 2 km od Pivko pripetila lažja prometna nesreča izaradi poledenele ceste. Tovorni avtomobil 9 prikolic«, last arvtiopromc-ta z Reke, je vozil proti Ljubljani in je pod Rivtko nenadoma začel drseti nazaj, tako da se je prikolica prebraala in je bil na ta način promet več časa ustavljen. Žrtev ni bilo.
M. C.
Stopnik
Prosvetno društvo je vedno bolj delarvtno. Vsako leto se člani dramske skupine nAuoijo eno ali dve igri in z njimi gostujejo tudi po drugih vaseh. Za 10. obletnico ustanovitve je društvo gostovalo na Kladjah pri Cerknem z igro »Begunka«. Gostovanje je lepo uspelo, za kar ima veliko zaslugo režiser Ivan Krivec.
Da je to društvo rea delavno, imajo zaslugo vse organizacije, ki tesno sodelujejo med seboj. Med mladino in starejšimi se utrjuje zdrava napredna miselnost, kar veliko pomaga pri prosvetnem delu.
V	Stopauiku, Tribuši in drugih krajih ob Idrijci je vedno večje zanimanje za gradtnjo hidrocetatrale. To je za prebivalce teh krajev zelo važno vprašanje, saj se jih bo moralo lepo število preseliti, če bo prišlo do gradnje. Težko se bodo ločili od zemlje, na katero so tako navezani. Nujno hi bilo, da bi ljudem čimprej pojasnili vso zadevo. Inženirji in geometni so že izvršili vsa dela. Določili so, do kje bo segala voda, itd. Gradnja je važna, saj bo tu dobilo zaposlitev večje število delavcev iz Idrijske in Soško doline iter hribovitih krajev, kjer ni primernega zaslužka. Koristi bodo pri tem imeli tudi kmetje, ker bodo la-žo prodajali svoje pridelke.
P. V.
Rakitovec
Člani vaškega odbora ZB v Raki-tovcu so pri deilu svoje organizacije precej malomarni. Tudi za volitve so niso pobrigali in niso niti poslali svojega delegata na občinsko konferenco. Treba bo vsekakor prenehati s takim malomarnim odnosom in trdno zagrabiti za delo.
Vaška odbora RK v Zazidu in Ra-kitovcu zahtevata od občinskega odbora razna darila, za vse ostalo delo
Res nagaja burja, toda perilo se ji bo pa le posušilo,
pa se ne zmenita. Člani RK v obeh vaseh bi se morali pozanimati za stvar in 'izbrati v odbor nove, delavne ljudi.
Socialistična konkurenca ali . . -
Šempeter pri Gorici, Solkan in Kojsko v Brdlih so vsi v goriškem okraju.
V Šempetru pri Gorici sem za- ko-silo plačal 150 din <v Solkanu za •enako vrsto hrane, le z razliko, da so bili obroki veliko manjši po količini, 190 din v Kojskem v Brdih v gostilni pa le 90 din. Tu jo bila hrana izdatna in okusno pripravljena.	. ...
Ko sem primerjal vso tri, sem prišel do zaključka: večja kod je restavracija, več računa, manj pa nudi; manjše pa ti dajo več in manj računajo. Ali je to prav? Mislim, da nikakor ne! Ne vetrn, kaj naj zapišem o restavraciji v Solkanu. Imam pripravljenih več kritičnih besed, pa se mi zdi, da že dovolj vpije tistih 190 din za maljhme obroke. Delavci pa bodo že sami znali izbrati take gostilne, ki jim bodo nudile izdatno in poceni lnrano.	Jam.
Šebreije
Doblarji v Soški dolini
V	zvezi z elektrifikacij o vasi _sa odpirajo velike možnosti .izboljšanja. Z dokončno izgradnjo kulturnega doma bomo dobili primerne prostore za kulturne prireditve. Poleg tega, da bomo dobili v naša stanovanja tako potrebno razsvetljavo, se bomo lahko povezali s svetom in slišali vsaj najnujnejše sveže dnevne vesti. S pošto je križ, ker na ponovne pritožbe zaradi dostavljanja pošte ter dnevnih časopisov, ne da nobenega odgovora, kaj šele. da bi kaj ukrenila. Tri vasi, ki imajo Okoli 600 .prebivalcev, še nimajo ni/tli enega radijskega aparata. Ali je potem kaj čudnega, če ljudje ne morejo naprej ?
Druga dobra stran elektrifikacije bo ta, da bo s tem omogočeno mletje žita doma. Do sedaj so morali (kmetje znositi vse žito, ki ga letno pridelajo okrog 450 mc v dve upi oddaljene mline, ki so mlela žito, kakor so pač mogli s svojimi zastarelimi napravami. Letno so pri tem izgubili nad 300 delovnih dini. Te bodo potem lahko koristneje porabili kje drugje.	P. V.
Čmš
V	Ornem kalu že dolgo dela kmetijska sol.a. Udeležuje se je od 40— • 50 ljudi iz Črnega kala, Kaistelca, Gabroviee, Loke, Stopanj in Rozar-ja. Predavanja so vzbudila veliko zanimanja .pri slušateljih tako da prihajajo vedno še novi. Da bi šola čim bolj uspešno nadaljevala svoje delo, smo s pomočjo sveta za pio-sveto dobili stalno učiteljico, ki je diplomirala na kmetijskem tehniku-mu v Mariboru in na pedagoški šoli v Ljubljani. Ta bo stalno delala na vzgoji kmetijskega prebivalstva.
Za ureditev naše kmetijske šole smo hvaležni tovarišu ing, Vouku od OZZ za razumevanje in skrb, kakor tudi načelniku za prosve.to iu okrajnemu šolskemu inšpektorju. Prizadevanje za vzgojo kmetijskega prebivalstva bi lahko rodilo še večji ■uspeli, č? bi podobno šolo lahko odprli na Mostiičju za ostale vasi. (Ri-žana, Ilraslovtlje Dol, Podpeč, Be-zovica in tudi za Loko). O tem smo že razpravljali na merodajnih mestih ■ter upamo, da nam bodo priskočili ina pomoč, da zadostimo potrebam ukažcljn.ih ljudi tega okraja.
Vsako leto julija dn avgusta lahko opazimo v Vipavi »Pri Lipci«, kakor se imenuje eden izvirkov reke Vipave, dolgo vrsto kmečkih voz, naloženih z različnimi1 sodi in posodami, Z njimi prihajajo kmetje z Goč, Manč, Slapa, Lož, Podrage in Zemona po vodo, ki je je zmanjkalo v domačih vodnjakih. Posebno veliko pomanjkanje vode občutijo prebivalca stare partizanske vasi Go-če, kjer je že nastal pregovor, »da je na Gočah paleti veliko več vtaa kot vode«. V tej vasi imajo samo globok vodnjak, v katerega stalno priteka gnojnica, zaradi česar je voda skoraj neužitna.
Raizumljivo je, da prebivalci teh vasi na sestankih SZDL in zborih vollicev vztrajno postavljajo na dnevni red vprašanje vodovoda; saj je preskrba s pitno vodo vsej vipavski občani samo delno rešena za V.pavo in Vrhovlje. Za Vipavo dn Vrhovlje so leta 1929 napeljali vodovod, tki pa ne zadošča več današnjim potrebam, Icer je število prebivalcev zelo naraslo. Poleti večkrat zmanjka vode, ka/r zelo otež-koča delo v splošni bolnica v Vipavi in drugih važnih ustanovah.
Občinski LO v Vipavi je že večkrat razmišljal o rešitvi tega perečega problema. Izmed vseh predlogov se zdi najumestnejši ta, da bi pri izviru Hublja pri. Ajdovščini, kjer je že reservoar, ki oskrbuje z vodo vso dolnjo Vipavsko dolino, zgradili še en reservoar za zgornjo Vipavsko dollitno. Hubelj ima dovolj vode tudi v največji suši, zato je dodnjevipavski dolini ne bi primanjkovalo. Od glavne vodovodne cevi, ki bi tekla od Hublja do Podnano-sa, bi naredili., priključke za Duplje in Budanje, za Zemon, za Slap, Lože, Maniče dn Goče, za Podrago in Oreliovico.
Prebivaloi navedenih vasi so pripravljen: veliko prispevati za napeljavo vodovoda. Tako so prebivalci Zemona izjavili, da bodo sami naredili priključek do glavne cevi, ker so .prepričaimi, da bo to veliko ceneje, kot bi vsako poletje vozili vodo iz Vipave.
Preskrba zgornje Vipavske doline z zdravo pitno vodo je resen problem, ki ga je treba čimprej e začeti, čeprav so prebiivalci pripravljeni pomagati, vendar občinska LO Vipava ne bo zmogel stroškov. Potrebna bo .pomoč goriškega okraja ■in republiških forumov.
Ustanovni občni zbor Zveze zadružnic pri KZ Črni fcal
V borbi za razvoj in Utrditev socializma na vasi, je potrebno tudi sodelovanje kmečkih žena. Da bi pri teli nalogah pomagale, so se žene kmetijske zadruge Črni kal zbrale in ustanovile Zvezo zadružnih žena. V okvirni te Zveze bodo organizirale razma društva, obrtniške odseke m podobno.
Na zboru sla bila navzoča tudi predsednik kmetijske zadruge Črni kal in zastopnica okrajnega odbora Zveze zadružnih žena iz Sežane tov. Bogdana. S pomočjo in finančnim sodelovanjem kmetijske zadruge smo že ustanovile obrtniški odsdk za izdelovanje copat v Gabrovioi. ki je že začeti delati.
Sklonile smo da bomo sodelovale pri ureditvi materinske posvetovalnice v Črnem kalu in zahtevale od občinskega LO, da nabavi opremo. IzvOlile smo tudi odbor Zveze zadružnih žena pri kmetijski zadrugi Črni kal. Odbor Zveze bo naročil dva izvoda, ženske revije »Naša žena«, ki jih bo plačevala kmetijska zadruga.
Za vso prejeto denarno in male-• irialno pomoč so zahvaljujemo kmetijski zadrugi Črni kal, ki nam vsestransko pomaga iin bo to delala tudi v prihodnje.
P. L.
Mladina bo imela na SilvesLrovo igro »Pot do srca«. Pri igri pomagata tudi dva miličnika. Otroci bodo imeli Novoletno jelko že v nedeljo 27. decembra. Vsi otroci komaj pričakujejo tega dne in štejejo dneve. Na tej prireditvi bosta sodelovala tudi moški in mešani pevski zbor. Nekaj točk bodo dali otroci sami. Igrali bodo »Skrateijdke«, »Dedek Mraz in Katica« ter bodo Izvajali tudi telovadne Taje s poljem. Vse to je
skrbno pripravila požrtvovalna učiteljica tovarišica Novak Marija,
V	Ocizlo bodo dvignili šolsk« poslopje za esao nadstropje. Letos k »d o poslopje samo pokrili, dokončno ga bodo uredili v prihodnjem letu.
Podgorje
Mladina v Podgorju je zelo delavna. Posebno se je izkazala pri «re-ditvi svojega doma. Dom so proplc-skali, uredili, popravili so tudi sami svoj radio. Nameravajo urediti trudi knjižnico. Seved'a bodo zaprosili tovarišico učiteljico za pomoč, ki jim bo v začetku pomagala tudi pri izdajanju knjig.
Pri pogozdovalnih dolih v Podgorju je stalno zaposlenih okrog 20 ljudi. S pogozd ovalnimi deli so začeli že pred štirimi loti pri Petrinjah in so priSli že do »Table« pri Podgorju.
Praznovanje dneva JLA na Tolminskem
V	središču okraja in po vseh večjih vaseh Tolminske so se na proslavo Dneva JLA pripravljal; že od 32. decembra naprej. Rezervni iu aktivni oficirji so imeli predavanja o razvoju JLA in narodnoosvobodilni borbi. V partizanski vasi Vojsko nad Idrijo se je predavanja udeležilo 120 ljudi, v Idriji pa poleg ostalega prebavaIstva tudi 150 šolske mlačne. Veliko število predavanj .to imeli aktivni in rezervni oficirji po vaseh okraja. Na dan proslave 22. decembra je prejelo odlikovanja 708 borcev in aktivistov iz NOB. V Tolminu je bil poleg svečane akademije, ki šo bile na večer pred praznikom ttfdi po večjih vaseh, prirej«« dmžaibn; večer za oficirje in prebivalstvo.	S. A.
S Sirska Bistrica
Obrat Javorja v Ilirski Bistrici zaposluje okrog 170 delavcev, od teh je dobra polovica žensk. V svojem sestavu ima furnirnico, žago, na kateri izdeluje večinoma rezan lea trdih listavcev, ter zaboj ara o. Furnirnica daje kvalitetne slepe in plemenite furnirje, iz odpadkov le-teh pa izdelujejo embalažo za izvoz sadja.
Furnirje izvažajo na Dansko in v Nemčijo, a največ jih dobavljajo našim tov«mam pohištva v Subotioi, Novi Gradiški, Skopju, Novi Gorici itd. Slepi furnir izvažajo po večini v Italijo. Prav tako izvažajo po večini rezan les, le manjše količine pa gredo za notranjo potrošnjo. Embalažo so začeli delati lani. Izkoriščanje odpadkov je zelo visoko in dosega tudi 70 odstotkov. Obrat nameravajo razširiti i„ -izdelovati še druge finalne izdelke, da bi zaposlili čim več delovne sile, ki je je v tem kraju še vedno preveč brezposelne.
Kot poseben uspeli delovnega kolektiva laliko štejemo izredno kratek roflc,^ v katerem je bila obnovljena^ furnirnica. Lansko leto je namreč ta pogorela in so jo obnovili r pičlih Štirih mesecih. V načrtu imajo še zgraditev novega skladišča za furnirnico, ker dosedanje iz 1. 1937 ni več primerno in je v slabem stanju.
Podgratš
Za Novoletno jelko bodo obdarili vse šolske otroke v občini. Večinoma bodo za to .prispevale kmetijske zadruge (Hnišioa 4.000 din Podgrad 10.000, Obrov 15.000, Pregarje 6-000, zakupne gostilne vsaka po 1.000). Oibčina bo prispevala 12.000, poslovalnica Preskrbe v Podigradu 5.000 dtin. V ta namen bomo dali tudi dobiček dveh javniih plesov, na katerih bo brezplačno igrala vojaška godba.
Na prireditvi sami bodo sodelovali z nekaj šaljivimi točkami odrasli, nastopila bo novo ustanovljena folklorna skupina in tudi gimnazijci.
Dne 22. smo imeli prireditev v počastitev Dneva JLA. Nastopilo je vaško kulturn o -prosvetno društvo. Na gimnaziji so imeli dve predavanji. Predavala sta dva oficirja. Dijaki pa so imeli manevrske vaje in streljanje.
Po vseh vaseih naše občine .-mio imeli poslovilne večere ob odhodu naše vojske. Ljudstvo je povsod uu različne načine obdarovale, svoje vojake. Z našo vojsko smo bili vsi tesno povezani in smo sodelovali tudi na kulturnoprosvetnem perdročju. Tako so prav vojaki- oživeli našo fol1 klorno skupino, ki lepo napreduje.
Preteklo je 373 let, odkar je av-s :: jskl nadvojvoda Karel, tedanji r ;gent Štajerske, Koroške, Kranj-i .ce, Istre in mesta Trst, kupil od t iiaškega škofa vasico Lipico pri i-Jažaim, 'kjer je leta 1580 osnoval •'■. ."mo kobilarno. Smatral je, da je '.. kraj zelo pripravan za vzrejanje .mienitdii konj, ker so že Rimljani bližnji okolitoi nabavljali konje, s i Ateremi so njnlhovi vojščaki csvo-j li velik dal Evrope.
še istega leta so pripeljali iz špa-; ijs večje število andaluzijskih žreb-cev in kobil, kasneje tudi neapeljske, Madrubske, nemške, danske, avabske in angleške žrebce. španski konj tedanje dobe je bil na zelo dobrem glasu ta je imel velik vpliv v konjereji severne in srednje E-v:-ope. Neapeljski ikonj se je pojavil
1918 je avstrijska zvezna republika prevzela žrebce in kobilo ter jih premestila v avstrijsko kobilarno Piber pri Koflachu, naraščaj v Kladrubu pa je prevzela čehoslova-ška republika iin z njim osnovala ¡Lipicansko državno kobilarno v Malih Topoičuankyh. Leta 1919 je avstrijska zvezna, vlada odprodala del plemenskih žrebcev in kobili iz kobilarne Piber italijanski vladi, katera je ta material premestila v Lipico in tam osnovala italijansko vojno kobilarno. Po kapitulaciji Italije v poslednji isvetovni vojni so Nemci 10. oktobra 1943 celotno kobilarno odpeljali v I-Iosti-nec na Češkem.
Dne 15, maja 1945 to je pred odhodom anglo-amerištoih trup m zasedbe teh krajev po sovjetski voj-
Titova štafeta leta 1953 na poti iz Lipice v Sež,ano
v srednji in severni Evropi po letu i ko je reja španskega konja začela nazadovati. Obe ti dve pasmi, španska in neapeljska, pa sta danes še ohranjeni v lipdcanskih konjih.
ZAČETEK V LIPICI — VOJNE IN SELITVE
V Lipici je bilo ob ustanovitvi kobilarne, t. j. leta 1580, naseljenih sedem družin. Te prvotne prebivalce, kolone tržaških škofov, je novi lastnik Lipice preselil v Laže pri Senožečah, kjer so dobili v last več zemlje. Ti novi priseljenci v Lažah so dobili od cesarja še posebne pravice. če je imela družina več moških potomcev, je prvi po stari navadi ostal na kmetiji, ostali pa so imeli pravico do državne službe. Ker pa — tako omenja ustno izročilo — avstrijski dvor ni izpolnil vseh obljub, 'ki jih je dal preseljen-cem, so ti obdolžili cesarja, da laže. Tako se je tudi kraj, kamor so preselili prvotne prebivalce Lipice, za čel imenovati Laže. Leta 1728 je avstrijski dvor kupil veleposestvo Prestranek in ga priključil Lipici'. Istega leta so na Dunaju ustanovili špansko šolo za jahanje, v kateri so dresirali žrebce iz Lipice v »visoki šoli«. Ta institut obstaja še danes in v njem tudi sedaj, kakor pred 200 letii, goji klasično jahalno umetnost z lipican-¿kimi žrebci.
Do leta 1797 se je kobilarna mirno in lepo razvijala. Da ne bi padla v roke francoske vojske, se je morala trikrat seliti, in sicer leta 1797, 1805 in 1809. Poslednja selitev je prizadejala kobrami najtežje irgube, tako na plemenskem materialu, kakor na zgradbah v Lipici. Ko se je kobilarna po 6-letnem (izgnanstvu leta 1815 vrnila iz madžarske v Lipico, je .našla vse zgradbe razdejane.
Leta 1816 je prispel v Lipico originalni arabski žrebec Siglavy, ki je postal nosilec znamenite lipi-canske 'linije Siglavij. V 19. stoletju so uporabljali v kobilarni v manjši mori tudi 'angleške polnokrvne žrebce, ki pa v rejski izgradnji lipicanca niso prišli do veljave.
Zaradi vojnih dogodkov v prvi svetovni vojni se je kobilarna leta 1915 umakruiia iz Ldpide ter ko plemenske žreibce dn kobile premestili v Daxenburg pri Dunaju, naraščaj pa v avstrijsko dvorsko kobilarno KladrUb na Češkem Po zlomu avstroogrske monarhije leta
(Ski, se je 'kobilarna umaknila v Schwarzenberg na Bavarskem. Koncem čistega meseca pa v Scharding v Avstrija, kamor je prispela 31. maja 1945. Meseca novembra 1945 so kobilarno prestavili v St. Marto pri Rdedu v Zgornji Avstriji. V mesecu decembru 1947 je anglo-ameriška zasedbena oblast v Avstriji prodalia kobilarno z vsem matičnim arhivom Italiji. V osvobojeno Lipico se je vrnilo le 11 li-ipdškiii konj čin 15 lipicancev iz drugih jugoslovanskih kobilarn.
»PRIMORSKA IMA DVE ZVENEČI IMENI: POSTOJNA IN LIPICA«
Pokojni šček Virgil, doma iz Lokve pri Sezam, je leta 1947 v svojem članku pod naslovom »Kaj bo z Lipico«, med drugim napisal sledeče: »Jugoslaviji priključeno Primorje ima dve zveneči imeni: Postojna in Lipica. Ti dve imeni sta znani ne samo v Jugoslaviji in v Evropi, temveč po vsem svetu. Postojna slovi po jami, Lipica pa po konjih. To je kapital, ki ga je treba ohraniti«.
Nova Jugoslavija je znala v polni meri oceniti pomen nn vrednost Lipice. Čeprav je njena obnova v kvalitetnem plemenskem materialu bila skromna, se je v kratkem času razvila v kobilarno, iz katere je že leta 1950 odhajal plemenski naraščaj v druge kobilarne in žreb-čarne.
Lipicanec je konj slovenskega
Krasa, t. j. proizvod trdili tal, vročega iin ostrega podnebja s kraško burjo ter skopo prelira.no kraških senožeti in pašnikov. Stoletja ra cionalne vzreje in strogega preizkus evanja v delu so lipicanca izoblikovala v trajnega, odpornega in skromnega konja z dobrim temperamentom, veliko poslušnostjo in sposobnostjo za vse akcije, ki jih od konja zahtevamo, t, j. od kmečkih dei do visoke dresure in umetnosti španske jahalne šole.
ZELENI GAJ NA KRASU IN BREZOBZIRNO SEKANJE
Lipica, zibelka lipicanca, naslednika nekdaj slovečega španskega konja, pa ni bila znamenita zgolj kot paradiž belili konj, temveč tudi kot bajno obraščena kraška oaza, ki so ji prebivalci mesta, s katerim danes ogovori svet, nadeli ime »zeleni gaj Trsta«.
že od leta 1580 naprej so iz kraških dolinic dovažali zemljo in delali prve nasade. Do prve svetovne vojne je bila Lipica na površini 311 ha že popolnoma pogozdena in je ¡imela lepo negovane nasade, v katerih je bilo ¡mnogo redkih dreves. Po prvi svetovni vojni, ko so v Lipici zagospodarili Italijani, je zeleni gaj začel spreminjati svoje lice. Goloseki najlepših gozdnih po-vrš n so še danes priče barbarskega sekanja tedanjih gospodarjev. Njihovi nasledniki, Nemci, so v času ocl 1943 — 1945 posekali 4.500 mla-ci i h dreves — cvet lipiškiih gozdov. Tem je sledila angleška vojska, ki je od leta 1945 pa do priključitve
Primorske k Jugoslaviji, neusmiljeno trebila gozdove in nasade, potrebno bo precej truda in denarja, da se Lipica obnovi tudi v svojem zeianju, da bo kakor nekdaj predstavljala znamenitost slovenskega Krasa.
VISOKA ŠOLA DRESURNEUA JAHANJA
Začasa avstrijske Lipice so vsi žrebci, ki so bili odrejeni za ple-menjake, po dovršenem tretjem letu starosti odhajali na Dunaj v špansko jahalno šolo. Nobeden od žrebcev, ki ni z uspehom absolvi-ral te šole, ni mogel postati ple-menjak v Lipici Moral je torej prestati trdo preizkušnjo osnovne pogoje selekcije, ki so izraženi v čistem poreklu in korektni zunanjosti, izpopolniti z elementi pozitivne selekaije, t. j. položiti vsestranski delovni izpit. Da bi v čim večji meri. nadomestili elemente pozitivne selekcije španske jahalne šole, dresirajo sedaj v Lipici jahanje žrebcev, bodočih plemsnja-kov. S sistematičnim in vztrajnim delom se konja pripravi do tega, da v uravnovešenem pokretu, s čim manjšo pomočjo jahača poslušno reagira na vsak njegov gib in pravilno izvaja različne figure, ki se od njega zahtevajo. Dresurno jahanje, ki ga ne izvajajo na prisiljen način s takozvaniim mehanziranim konjem, temveč s konjem, ki v pnirodnem sodelovanju s človekom z voljo gimnastacira, smatramo za umetnost, ki se izraža v harmonični, neprisiljeni', skupni igri jahača in konja. Ta prefinjena, toda težka disciplina skupnega udejstvo-vanja človeka in živali, zahteva od konja velikih fizičnih naporov ter razvitih tastnktiivnih možnosti. Z dresurnim jaihanjem pri mladih konjih pospešujemo skladnost v razvoju vseh organov, konj pridobiva na moča in okretnosiS. To je šola, v kateri bi se morali šolati in polagata izpit predvsem vsi mladi ■lipicanski žrebci, ki so predvide n: za pepiniere, t. j. plemenske žrebce v kobilarnah.
A. Gregorevčič
Ledine bodo spremili v plodno zemljo in znatno povečali dosedanji pridelek ^^ ^m^^ km^dm
i W
HnHf
Komaj dobri dre uri vožnje od osrčja New Yorka sc razprostira prava tropska džungla. Med visokimi drevesi so na gosto prepletajo divje Urto .razno grmičevje in najbujnejši plevel. Ce hočeš prodreti vanjo, si moraš 9 sekiro krčiti pot.
Pred tremi leti je na tem prostoru rastel nizek hrastov- gozd. Tedaj so se znanstveniki odločili, da bodo na tem prostoru delali svoje poskuse za izboljšanje kmetijstva. Začeli so dovajati velike količine vode. Gozdna tla so jo kot nenasitljiva goba popila.
Pod tem umetnim dežjem se je gozd v Seabrooku spremenil v džunglo. Semena, ki so že dolgo počivala na njegovem dnu, so začela spet klini- Klimatologi so točno zabeležili vse pojave in razmišljali o tem, kako bi z obilnim umetnim namakanjem pospešili tudi rast na nji-iva'li, čo voda tako bujno pospešuje vegctacijo v gozdu.
Še pTeden jo znanstvenik doktor Ihomthiv.aite s svojimi pomočniki z "čel s poskusi v džungli, je odkril ne t odo, po kateri lahko točno meri k>ličino vode, ki jo potrebujejo posamezne vrste setev, hkrati pa lahko tidi točno določi čas, ko jih je trebi namakati. Nadalje je našel tudi niein ki omogoča kmetovalcem, da lahko točno določijo dan, ko so pridelki pripravljeni za žetev. S temi n»viani metodami so v raznih delili s-ct a znatno povečali pridelke in ptcenlili proizvodnjo.
Poskusi v džungli so se začeli takale: Visoke prazne sode so napolnili z zemljo in vsadili -krompir in giah. Ko so napojili zemljo z določenimi količinami vode.' so ugotovili, da je bil plod graha obilnejši m mehkejši in da je krompir do-zcreval še potem, ko so ga drugod žc aprarili z njiv. Le slana je zaustavila nadaljno rast krompirja v ptakusiih sodih.
...........................................................................................................................................................................................iiiiiiiiimmtitmtn
ZANIMIVOSTI PO SVETU
IZPOPOLNJEVANJE RENTGENSKIH APARATOV
Neko ibriitarnsko podjetje je nedavno izdelalo novo diagnostično cev za rentgenske žarke. S to cevjo, ki je najmočnejša in naji-ečja te vrste, kar so jih doslej izdelali, lahko na radiografije posnamejo vsa vrste naglih procesov v človeškem telesu, ne da bi bil bolnik pri tem izpostavljen kakršni koli nevarnosti.
ŽIVALSKA KRMA, KI JE POMANJKLJIVA NA BAKRU, JE ŠKODLJIVA
Pri živalih, ki se hranijo s krmo, kateri primanjkuje bakra, se razvi-
je bolezen, to je podobna človeškemu protinu. Kljub .temu, da se Éivali hranijo s krmo, v kateri je dovolj fosfora in kalcija, in -uživajo rícvolj svefilobe, a v kateri je manj ket; 4 milijontake bakra, se kosti razvijaj o nepravilno, podobno kot je raiištis, kadar primanjkuje hrani fosforja. Pri starejših živali po--"•Íínejo kositi krhke in -redke ter se pr.čnejo sklepi često izpahnjavati. Tc povzroča vnetje in strašne bolečine.
Omenjeno bolezen zdravijo z bakrovim sulfatom Krvna fosfataza, pestañe po naglem dvigu primanj-kujočega bakra zopet normalna, priv tako tudi fcalcifikacija kosti, ki se hitro ojačdjo.
MATEVŽ HACE:
(Odlomek)
(Nadaljevanje in konec)
5. decembra 1913 smo so prc.vr.jjli na sektor Rakitnica—'Dolenja vas. Pripravljali smo napad na Kočevje. S Krtom sva imela vrelo političnih ur po bataljonih. Imela sva celodnevne partijsko konference, SKOJ-ovske konference, pregledovala sva topove, mitraljeze, preštevala in kontrolirala zaboje z munieijo. Vojaško operativni načrt XIV. divizije je točno predvideval, koliko topovske inu-n-icije bomo porabili pri napadu na Kočevje.
Pri vseh -teh pripravah smo ugotovili, da je naša obveščevalna služba zelo slaba, kajti obveščevalci so govorili, da ni po vsej Notranjski in Primorski nobenih znakov, da bi se premikale kake. sovražne enote. Skupina obveščevalcev z Bojanom—-Vikijem na čelu je imela celo organizacijo obveščevalcev od Trsta in Ljubljane do Kočevja.
Po oktobrski ofenzivi je bil precejšen priliv novih mobilizirancov, ki so prišli -iz internacije in iz. raznih skrivališč, deloma pa so jih naši mobilizirali po vaseh. Bili smo bolj podobni kaki rodni vojski, kakor pa nekdanjim idealnim partizanskim prostovoljcem.
9. decembra 1913 je začela dii-vizi-
Lipicançi uživajo sveži zrak na jutranjem soncu
ja s Tomšičevo, XIII. in Šercerjevo brigado napadati Kočevje. Večji deti Tomšičeve brigade je varoval poti proti Ribnici in Novemu mestu. V glavnem so napadal; deli XIII. ter Šercerjeve brigade. Dež je padal. Brigade so imele dovolj hrane, štab divizije pa smo imeli v vasi v neposredni bližini Kočevja. Proti večeru je prišlo iz glavnega štaba povelje, da se člani divizijskih in bri-gadinili štabov osebno ne smejo izpostavljati jurišem, -kakor je bila do sediij navada. Ko je Bračič prebral ta dopis ,se je samo namrdnil in rekel: »Če bo -treba, bomo šli na položaje kakor doslej, in sicer se bomo menjali.« Tako smo sklenili, da greva do polnoči midva z Lukom, po polnoči pa K-nt in Bračič.
Ko smo se .pripeljali do Kočevja, so je že razvil ogenj na obeh straneh. Komandirji so kilelli in gazili blato. Megla in tema sta bili tako gosti, da ni bilo videti dva metra pred si'boj. Po strmini so vlekli topove na dober položaj, odkoder naj bi streljali neposredno na postojanko, kar pa je bilo v gosti temi in megli nemogoče. Ko sva se z Luko okrog ene po polnoči vrnila v štab, Braeiea nisva več našla, je že odšel na položaj. V zgodnjem jutru sva vzela s seboj še operativnega oficirja in šli smo na položaj, kijer fo stali naši topovi. Čim se je zdanilo so začeli naši topovi bruhati ogenj na sovražnikovo postojanko. Dva topova sta bila stalno pred srditim mi-trailjezkim ognjem iz sovražne postojanke, tako da smo morali topove premakniti, jih namestiti v zaklon ter jih mask ha/ti. Kurirji so neprestano prihajali iin odhajali in prinašali različne vesti.
II. decembra 1943: Dež jo neprenehoma lil. Več pozicij v mestu so naši že zasedli. Obveščevalna nam ni še nič javila, da bi -bili kje kaki sovražni premiki. Kmalu jc zmanjkalo granat, zato so jih mulovodci nosili dvajset ur daleč iz Roga. Beli in Nemci v gradu so se srdito branili. Nekateri naši komandanti so brt ? vednosti štaba divizije ustavili ogenj in sovražnika pozivali, da Se preda. Toda » tem je sovražnik le pridobi-
V partizanskem štabu
vaj na času. Sovražna letala so neprenehoma obletavala Kočevje in bombardirala naše položaje. Zmaga nad Kočevjem je visela na drobni nitki. Braeie je bil vodno med prvimi v strelska vrsti. Ko je jurišal na čelu čnte je padel. Istočasno pa j® navalila neka večja nemška edinica. prišla nam je za hrbet. Ob istem ča n je tudi večja lankovska edini-ca pridrla in se spopadla s Tomšiče-vo brigado, k'i je varovala dohod v Kočevje, Pred nujenimii nemškimi napadi pešadijskih in tankovdrih edinic smo se morali umakniti iz Kočevja, v trenutku ko je bila zmaga takorekoč v naših .rolkali.
Imeli smo precej žrtev, posebno pa ranjencev, ki smo jih voz'!; v razne bolnire po celem ribniško-kočevskem sektorju. Tudi belim in Nemcem smo zadali težke izbruhe. S padlim komandantom XIV. divizije Mirkom Bračičem je divizija izgubila enega najsposobnejših komandantov. Razumljivo pa je, da je bilo treba njegovo ostrino in odnose, ki jili je imel do podrejenih ublaževa-ti. Za novega komandanta so postavili majorja Klanjšček Jožeta-Vasjo. Po tridnevni borbi, ki se jc bila za Kočevje v mrazu in dežju, je bila pa morala v vseh treh brigadah na preeej visoki stopnji. Ko sem ogledoval vrsto vozov, naloženih a ranjenci, sem jih .spraševal kako jim je. Večina izmed njih mi je odgovorila: »Kaj zato če smo ranjeni, samo da bi Kofevjo kmalu padlo.«
13. decembra 1943 smo se s celo
divizijo preim-aikni.li na sektor Suha Krajina. Borci so počivali, čistili orožje, ranjence smo odpramili -po razporedu v določene bolnice. Ko sem šel nekega večera v štab Tomšičeve brigade so tam pili in plesali. Za inizo so sedeli znani in neznani ■kulturniki in knltunruiee. Neka simpatična žendca je kar naprej prepevala pesmico »Veseli veter«. Še dolgo potem so jo prepevali tudi borci. Iti še potem v tistih hudili borbah na Štajerskem so nekateri dejali: »Oli, kr) bi sedatjle prišla tista in nam za-■piila »Veseli veter« v teli sneženih liribili.<<
20. decembra je prišlo povelje, da morava z Dakijem takoj v višjo partijsko šolo. ki je bila na Rogu. Sešli snio se v Dvoru, kjer je bilo zbira-lijiče vseh starih in mladih gojencev. Med njimi so bili tudi Hribar Janez, Čeme. Frane, Novak Ivan, očka in še cela vrsta komisarjev In komi-sajrk. V treh tednih, ko sem bil v patrliij'=lki šoli, sem preČit-al že pet-n ni j Rt različnih zgodovinskih roma-no>-v. Predavala, sta Boris Z-iherl in ne-k» Nuša- Pri izpitni komisiji pa je bil Jtudu Maček Maltija.
Ob koncu leta 1943 sem zopet premislil veo dobo lela 1943. Na Siilve-stirovo smo se zbral,; po končanem predavanja na partijski šoli in se pogovarjali kaj vse nam bodo prinesli dogodki v letu 1944. Visi smo billi trdno prepričani, da borno v tem tetfu zanagali. Vni smo delali načrte, Jtatko bomo delili na položajih In t «jiinicah, kanmr smo bili postantfje-
Na podlagi teh poskusov so znanstveniki napovedali, da bodo lahko številne ledino spremenili v »rajski vrt« in da bodo znatno povečali dosedanji pridelek na orni zemlji.
Osnovna misel za ita raziskovanja jo bila zelo enostavna: dr. Thotrnth-w.aite je s svojimi sodelavci proučeval podlnebje na raznih področjih zemljo in vpliv podnebja na rastlinsko rast. Dognal je, da nimajo rastline dovolj vode nitii na področjih, ki so znana po visokih količinah padavin, da bi lahko izkoristile vso svojo rastno zmogljivost. V najboljših primerili izkoristi jo lo 35 % svoje zmogljivosti. Strokovnjaki so nato začeli proučevati vprašanje koliko vode potrebujejo .posamezne rastline, da se popolnoma razvijejo.
iPo daljšem prizadevanji! se je dr. Tihoainthivaitu posrečilo izdelati napravo, s katero lahko ugotovimo, k«-liko vodo potrebujejo rastline. Napra-va so imenujo evapoitranspirometer ali kratko evapo. Sestavljena je iz jeklenega ko>tla, ki ga polože do gornjega roba v zemljo in ga z zemljo napolnijo, iz raznih cevi, iz vodomera in iz razniih manjših kovi-nastih posod, V kotel zasadijo rastline in skrbno pazijo na to, da imajo vedno 'Sto količino vode, kj jo dopolnjuje voda iz vodnega hranilnika ali- dež. Tako je možno povsem enostavno dognati koliko vode potrebujejo rastlina za svojo Tast. V ZDA so to napravo pozneje še poenostavili, tako da si jo lahko omisli vsak kmet. Enostavni evapo je sestavljen iz starega betn-einskega soda ter -imia še nekaj cevi, star pločevinast dimnik in star oljnat sod, ki drža približno 20 litrov.
Strokovnjaki so iznašli tudi tako imenovani »žetvomer«. S to pripravo lahko vsak kmet v nekaj sekundah izračuna za več mesecev vnaprej točno dan žetve posamezni!i pridelkov in lahko po-tem razporedi kolobairjenje setev. »Žetvomer« temelji na enostavni ugotovitvi, da rastline hitreje rastejo v toplem poletju kot pa spomladi in jeseni, kajti soinee pospešuje, da se rastline hitreje naužijejo vode.
»Žetvomer« so lahko seveda sestavili! šele takrat, ko so točno dognali, koliko časa potrebujejo rastline za 'dozorevanje v različnih podnebjih. Raziskovalci so pri tem vzeli kot merilo rast rastline navadnega graha. Rasit graha laliDto zelo nalačno meriš po številu njegovih vozlov in po tem, kako poiganja liste. Znastve-niki so vse leto beležili podatke za različne rastline in jih potem primemo zabeležili na omenjenem »žetvomeru«. S pomočjo te naprave je torej možno izračunata koliko dni po'trebujcjo posamezne vrste rastlin za dozorevanje v posameznih podnebjih.
»Žetvomer« zlasti pomaga kmetom, da sejejo pravočasno in da preprečijo, da b; pridelek dozorel v času, ko začne slana. Vrtnarjem pa pomaga razporediti dozorevanje so-oivja tako, da ne dozori zelenjava prav tedaj, ko sd morda na dopustu.
Odločni dr. Thornth ivaile se je vizta-ajno trudil, da je zvedel za tajnosti kmetijstva. Čeprav je že 54 let star, se še živo spominja, kako je dana pomorila na posest™ njegovega očeta vso žetev fižola, ker so sadili pozno vrsto. »Če bi tedaj razpolagali z znanjem ki ga imamo danes, bi takrat sadili drugo vrsto fižola, ki prej dozoreva, dn ne bi za-pravili truda, semena in vse žetve.«
Komisija Združenih narodov za klimatologi.jo jc izvolila dr. Thom-ithwaita za svojega predsednika in začela pod njegovim vodstvom sistematično zbirati klimatološke podatke .¡z vseh delov sveta. To delo ve--liko obeta.
nj za razvoj partije, za utrditev discipline v vojsk; in za večji dvig borbenosti po edinieah in načrte o velikih pohodlih naših edinic, ki jih bomo izvršili v letu 194-1. Čeprav smo bili nekateri že starejši dn smo imeli za seboj različne izkušnje, bodisi iz delavskega aH partijskega življenja, kljub -temu smo bdla optii misti talko pri učenju kakor pri medsehojiaih pogovorih in v razmišljanjih o vsej naši bodoči borbe-ni dejavnosti, Tnko smo končali leto 1943.
POSPEŠEVANJE LEPE UMETNOSTI — Fulbrightova ustanova v ZDA podeljuje nadarjenim mladim umetnikom štipendije, da bi se izpopolnjevali v Evropi. Slika nam kaže gospodično Lee Brown, ko v ateljeju Belgijskega muzeja obnavlja neko sliko. Mlada slikarica je znana zaradi svoje izredne nadarje nosti in je zato dobila štipendijo
tudi za leto 1953-54
FRANCE MAGAJNA:
Samo za objokane ljudi
Mc)d civiliziranimi narodi velja še zmeraj pravilo, da se ne sme človek norčevati iz svojega bližnjega zaradi njegovih telesnih bih ali okvar; tako početje bi bilo okrutno, surovo 'in skrajno nekulturno. In res naletimo tu pa tam n« -redke primere, ko 'to prasvillo zares drži. Na žalost je pa menda zelo mnogo izjem, ki pravilo potrjujejo.
V Ameriki sem poznal Slovaka, ki je zaradi nesreče v premogovniku izgubil nogo. Nad kolenom so mu jo hillii odrezali. Družba, lastnica premogovnika, mu je potem oskrbela lepo umetno nogo ali protezo, kakor navadilo rečemo dandanes. Pravzaprav dve je dobil: ;eno leseno in močno okovano za štrapac, drugo pa- »elegantno«, iz phutovine za praznično dneve. Dali so mu potem tudi lalilkolnejšl .posel v jami: električno lokomotivo je vodil, ki je -vlačila v rudniku -vagončke noter in ven.
Premogarji v 'tasti jami so bili pretežno SlovaiLi. In skoro ni -bilo dneva, da se ne bi skupina teh zbrala okoli ipohabljenega »Vlakov-odje« in ga začela »gor pobirati«. V tistem času sem jaz slovaščino dobro razumel in jo tudi dokaj gladko klepetal' in kar mučno mi je bilo, ko sem poslušal »duhovite« opazke njegovih sorojalkov, ki so -obravnavali njegovo leseno nogo i Nekdo jo hotel naprimer vedeti, kako si zdravi na leseni nogi kurja- očesa; drugi je domneval, da ga na tisti nogi gotovo zalo mučijo ozebline; tretji je vpraševal, kako si pni rezu je nohte na tiistfi; četrti je bil radoveden, če si nogavico 2 žeblji pribije — in tako tja dalje v neskončnost. Pohabljeni možakar, sam ve-liik dovtipnež, je vse -le neslane norčijo dobrodušno sprejel in so celo krohota!, kadar je bila- domislica kolikor toliko originalna in duhovita.
Tudi mi Slovenci poznamo vsakovrstne »viice«, ki -gredo na raču-n o-k,varjenih trpinov. Ta sadistični »humor« je med nami kar lepo udomačen. Tarča so g lušči in slepci, grbav-ei in Ikruljevei — od vseh pa najbolj jeoljavoi. Na rovaš teli poslednjih bom povedal nekaj okrutnih šal, ki krožijo pred vsem p0 Ljubljana.
Pri Prešernovem spomeniku so približa tujec Ljubljančanu in ga pobaraj »Prosim, ali bi mi mogli pojasniti, kod naj grem, da pridem do Vošnjakove ulice?«
Ljubljančan, afeutao-fcronični jea-Ijan-ee, pa pravd: »Č-č-č-čnjte! St-st-st-ato dvajset t-M-iisoč ljudi jo v Ljn-ljuJj-ubljani, p-p-pa ravno m-m-¡m-menc greste vprašat!«
E
s: 3
Jeeljavec naleti na šepavca, ki je imel desno nogo za ped daljšo od leve, pa ga .prime slast, da bi se po-no.rčeval iz njega.
»P-p-prijatelj, jaz bi ti p-p-p-po-veda-1, k-k-k-kalko moraš h-h-lioiditi, da n-n-ne boš š-š-išepal.«
»No, pa povej!«
»Z-z-zmeraj bo-bo-hodi z le-le-levo nogo p-p-p o tro-tro-trotoarju, z de-de-desno pa po ce-ce-cesti!«
»Hvalai za dober svet, prijatelj! Jaz bi ti pa v zameno povedal, kaj moraš storiti, da ne boš več jecljal.«
»P-p-pa povej!«
»V Tivoli pojdi in obesi se za vrat ■na kako drevo!«
Pride jeeljavec v gostilno 'in vpraša natakarico:
»P-ip-prosim, ali imate klo-kJo-'klo-klobase?«
»Imamo, ampak tne tako dolge!«
V Ilirski Bistrici Služi jecljaveo pri kmetii. Dela nekaj na dvorišču iin pazi z -enim očesom na krave, ki se pasejo na bližnjem travniku. Poleg travnika je Velika njiva -koruze. Koruzi pravijo v Ilirski Bistrici »f.rmenta«. (Drugod jk> Krasu: • frmeiiton, fniientin, frmanton itd.). In opazi jeeljavec, da so krave zapustile travnik iin da delajo gromozansko pustošenje -na njivi koruze. Kakor blisk zdirja v -hišo poročat gospodarju:
»G-g--gospo-d-d-ar! K-k-krave so v irrrr-frrr-frrr-frrrr___«
»Pa kaj so štrlele ali kaj; zjecljaj se vendar enkrat!«
»K-k-krave so v frrr-frrr-frrr-men-ti!«-
Znano je, da mora napovedovalec = ali poročevalce v radio-od.dajni po- H staji imeti čim bolj čist in zvo- e čen ©las, .da izmore slovnične »finese« = jezika, da obvlada vsaj tekoče med- P narodne izraize in da zna skratka gladko govoriti brez sledu kaikc jec-Ij a.vostu.
Koraka Ljubljančan po Tavčarjevi uliiei in ko pride -tja do radio-od-dajne postaje, zagleda prijatelja jecljnv.ca, ki jo je bil pravkar pri-mahal na ulico skozi široki portal radii o postaje. 'Poln radove<lnosta po-čak-a i 11 vpraša:
»Halo, Janez! Kaj pa ti iščeš v radio postaji ?«
»V-v^v-veš, Tone, sem č-č-c-ču], dn ipo-^ro-p/oTpotireibiajejo r-r-r-ir-radio napo-v-iv-vedovalca iin setm š-š-S-.lel v-v-v-vprašat za s-s-s-službo.«
»Pa so ti jo dala ?«
N-n-n<iak! 'S-shso rekli, da mi je 11-n-n-nc dwd4dnjo, k-k-^ejer miSem vpi-pri-pii-pisan v par-par- partijo!a
Dovolj o jed j avtih.
I
s 5
1 E
E g
Danes jih bodo streljali.
Besede, ki jih je nekdo zašepetal med množico so bo bliskovito laznesie po mestu. V tej vesti ne bi bilo nit nenavadnega, saj je bilo streljanje partizanov in talcev na dnevnem redu. Toda med obsojenca sta bila tUdI deček m aekl.ca — komaj odrasla otroka.
Kdo bi razumel duše tistih, ki ju bodo streljali? streljata otroka saano zato, da se z očmi zakoplješ v nedolžno, kn in pmi-MS v sebi strast ubijanja ¡zaradi! ubijanja,? Tako so delali nekoč stari. Germani v dobi l^ohengrma -Aid stoletja cavilizacaje in kulture res niso prmesia nit lepšega m plemenitejšega v duše njihovih naslednikov?
Zaprli so j-Hi v neka stari samostani, Id so ga preuredili v jetmšmco. Skoraj sto iljudi so strpali v temačne prostore, polovica od nj£h so bdUi taloi JNa golih deskah so lezatu. vsevprek, pogrnjeni s cunjami ali starimi odo. jamu. Med njomd so bili tudi -taki, kti so jih šele pred nekaj urami natrgali iz druame in zaprli v ta brlog. Ker niso vedeli zakaj so tu, so se čutila nedolžne. Bili so videti celo nekam pomirjeni. Misimi so, da jih bodo spra-šali -in spustili.
Enemu med njimi se je na obrazu zrcalilo, da še ni okusil trpljenja. Imel je lepe črne kodre, vitko postavo 1» široka ramena. Pod murnoma, sanjavimi očmi se je bočilo vedro čelo. Majhna, drobna usta so se smehljala. Bil je iz ugledne -družine ta edtaec. Njegova dobra vojja ja jasno govorila, da na veliko mislil in da ne sluti nesreče ■ki je visela nad njim.
Njegov sosed je Ml mttad fant, poln življenja in ognja. Stisnil je zobe m molčati, Nekohko navzgor zavihan nos je izdajal temo ta kljubovataost. Medtem ko so drugi sedeta aia- pa polegli -po Kbun, je on-stal, kot bi nekaj nesluteno pričakoval.
Tretji je imel .tako -nežen obraz, da bi človek mislil, da je še otirok. Sanjavo je zrl .pred se in nekaj razmišljal. Verjetno so mu misli uhajale pod domači krov in pad njeno okno. Tudi on m siutul svoje usode. Četrti je bil resen mož. -Sem so -ga prignali zato, ker je užival velik ugled v vasi. Gledal je neprestano v vrata, kot bi pričakovan, da se foaao vsaK cas oupiua. Na obrazu se mu j® videdo, da sluti nesrečo ta da se zaveda resnosti položaja. iVendar najhujšega si ni .predstavljal.
Petii ta šesti sta bila še otroka. Skrila sta se za hrbta odraslih, da ju ne -hi bilo videti. Po -kratkih hlačkah ia po bosonogih petah si lahko spoznal, da so ju pobrali nekje na cesti, ko sta se podila za železnimi obroči.
Vstopili iso biriča. Eden je naglas bral imena, se m», lomamo oairal po svojih žrtvah m z migujajem roke ukazal da jih zvežejo in uklenejo v verige. Tudi otroka so uklonili. Zajokala sta na glas. Nekdo od biričev ju je sunil s ■kopitom in se pri tem prijemal za tolsti trebuh.
V zgodnjih jutranjih urah so jih gnali iz mesta k majhni vzpetini Ukazali so jim, da se morajo sezuti in. sleči jopiče. Medtem so se beriči strnili v krog in stiskali puške. Široka, tolsti obrazu so jim svetili, kakor bi si jih namazali z margarino. Usta so se jim širila f prezimljiv nasmeh ta sive, mačje oča so komaj čakal» trenutka, ko bo roka pritisnila na petelitna. To niso bili ljudje, ki izpolnjujejo svojo vojaško dolžnost, temveč skupina izbranih krvosesov.
Žrtve so bale zvrtinčene v klopec. Veriga se je vlekla od enega do drugega. Otroka sta gledala tako osuplo ie prestrašeno, da bi mogla presuniti sleherno človeško
«a

I
srce. Solze v očeh so se posuSüe. Skrila sta se za starejSc. ljudi in se 'tresla po vsem životu".
Starejši mož je Ml videti povsem mireai ta neobčut* IjiV. Stal je vzravnan in mimo čakal -strela. Prezirljivo je gledal -biriče. Potem se je približal otrokoma, kot bi j« hotel zaščititi s svojo postavo. Tudli mladenič, ki Je stal ob njem, je bil miren, Sanjaive oči so še vedno v priča* •kovanju ■gledale nekam v daljavo.
Le mladem«, ki ni doslej poznal trpljenja, je klonil z duhom. Zanj je bilo to breme preveliko. Njegov podolgovat obraz je bil spačen v smrtni grozi. Oči so izgubila nekdanji blesk dn bile vedno bolj motne. Globoki vadihi so mu trgali dušo.
Bíríói so namerili svoje cevi na títalke žrtev, Pote ta 'krik otrok sta se združila v eno. Nedolžna krt j* namočila zemljo.
Birifci so odšli, ne da bi se ozra na svoje žrtve, ffo vem koKko časa so si še Še močili svóje roké 3 krvje, toda prepričan sem, da mažčevamju niso uSli,
A. B,

v. s.
Pcw üudii [ptrm ß® wo F/mMfe© äfB°&m<&
Vrniti ¡g" w Kopru
K članku: „»Svobode«, prosvetna društva...'
99
Slovensko gledališče v Kopru je B svojimi zadnjimi uprizoritvami dokazalo, da zmore vedno več in si zaradi tcja pridobiva simpatije takojšnjega slovenskega občinstva. Novi sezoni daje prav poseben pečat tudi to, da smo imeli v Kopru krstno predstavo Frelihove drame »Vrnil se je«. Pisatelj drame nastopa kot režiser svoje lastne književne novosti. Po uspeli krstni predstavi in ponovitvi njegove drame se je razvila med koprskimi Slovenci živahna razprava o gledaliških i-gralcih, režiji in o novi drami. Večina obiskovalcev gledališča v Kopru si je edina v tem, da je Emil irelih svojo dramo odlično reži-ral, nadalje, da so igralci zelo dobro izpeljali svoje vloge, na račun
majo še vseh jamstev za uspeli. Kritika bo potem opravila ostalo. Danes imamo že nekaj priznanih dramaturgov, ki so lepo zajemali snov iz NOB (Bor, Klopč:č, Pucova itd.), toda močno si želimo, da bi tudi vrste teh slovenskih umetnikov kar najbolj pomnožili!
ZNAČILNE POTEZE FRELIHOVE DRAME
Ko gledamo Frelihovo dramo »Vrnil se je«, se spomnimo, da je pisatelj obenem tudi režiser. Nere-žiser bi svoje zamisli morda izpeljal drugače, morda nc bi niti toliko računal na učinek med gledalci. V našem primeru se vse naglo razpleta po več ali manj dognani logi-
Prizor iz tretjega dejanja Frelihove drame »Vrnil se je«. (Janez Kiasmc — stane, Marga Filčeva — Sonja, Breda Urbičeva — mati)
pisateljevih zlmisli pa padajo tudi nekatere pikre. Nič ne de! Da smo lo začeli s širšo razpravo o gledališču, slovenski drami itd. Eno moramo Frelihu takoj priznati: v Kopru nam je odlično zrežiral dve drami in obenem sprožil cel plaz razprav prav v času ko si mar-Bikdo nI upal na dan s svojim mnenjem o igralcih in režiserjih, ko ni bilo v le-te niti pravega zaupanja (6e so prišli v Koper Tržačani, je bilo gledališče polno, če so nastopali domačini, pa skromen obisk) In se nam je že dozdevalo, da metle, ki obkroža gledališče, ne bo razgnala tako hitro niti najmočnejša burja. Prav res, koprski igralci zmorejo mnogo če imajo režiserja, ki jih zna voditi in dvigati. Zdi se zdaj, kakor da so se naši gledališki igralci prerodili. Saj ni bilo lahko vztrajati v dvorani, kjer si gledalce lahko preštel na prste! Prepričan sem, da se tisti neprijetni časi ne bodo več povrnili.
KAJ
JE Z NASO POVOJNO DRAMO?
Ce bi smatrali, da je zajela NOB tudi slehernega demokratičnega Slovenca, da je globoko pretresla ves slovenski narod in ga tudi preoblikovala ter izvedli nato zaključek, da se mora zaradi tega v po-vojnm leun bujno razrasti tudi naša dramska književnost, bi se močno motili. Sicer pa nam sama praksa točno pove, kje smo. Emil Frelih se je po vojni bavvil z marsičem, bil je tudi nekaj let na Češkem in si tamkaj razbijal glavo ne le z režijskmimi problemi, temveč Se z mnogimi drugimi tehnično-u-metniškimi zadevami. Kdo bi našel ▼ takem položaju čas za pisanje? NaSa dramska književnost jc rasla tudi po vojni, toda zaenkrat še v dokaj skromnih mejah. No, pot, po kateri hodimo, na je vendarle prava. Kar še ni prišlo, pride. Povojna doba ni bila v marsičem nič manj težka od NOB. Iz NOB bodo zajemali še pozni rodovi in zajemali bodo tudi iz burnih časov, ki so ji sledili. Naš človek ima za seboj bogata doživetja in umetnik jih bo uporabil zlasti tedaj, ko bo aa to položaj bolj ugoden, Frelih je začel pisati dramo in j« ic tudi napisal. Zdi se, da ni zadnja. Tako bodo prišli na dan 3 svojimi deli še drugi, ki se dr.ncs v svoji mislih še ne morejo dovolj zbrati. Menim, da jc treba vsrm tistim, ki imajo umetniški da--, pomagati. Nova dela naj gredo la oder, pa čeprav ni-
ki. Frelihova drama je lahko razumljiva, je prava ljudska igra. Sonja je imela moža Staneta v nemški internaciji. Je mlada in zdrava. Dobi sporočilo, da je mož umrl, toda ona še vedno čaka. Odkar se je poročila, si je močno želela, da bi dobila otroka. Ima dobrega prijatelja v dr. Franti in se ji že poraja misel, da bi lahko postal njen mož, toda vendarle ne gre preko meje prijateljstva. Svoji svakinji Jelki pogostoma izraža svojo bol in pričakuje nasveta, naj si poišče moža. Naleti na hud Jelkin odpor. Kmalu za tem se pojavi pri Sonji Viktor, ki prinese »dokaze« o Sta-netovi smrti. Sonja vanj zaupa, ker je z njenim možem delil grozote Mathausena. Z njim se poroči in dobi otroka. Novi mož Viktor je nasproti svoji ženi nečloveški in po letu skupnega življenja pride na dan, da je vohun sovražne države. Tu se jasno pokaže, da dr. Franta ni bil Sonjin ljubček, kakor je trdila Jelka, pač pa le iskren prijatelj in svetovalec. Sonja mu zaupa strašno vest. Drama doseže kmalu svoj višek, saj se pojavi Stane, Sonjin mož. Ona ga ne spozna takoj. In potem? Ima otroka in se boji, da bo Viktor (vohun Weimar) oba pokončal. Njen mož je beden in slep. Njen poseben položaj ji preprečuje, da bi se mu približala. Stane krene k materi in živi tamkaj še skupaj z Jelko. Viktorju so prišli na sled in ga ubijejo na meji. Sonja pride zdaj k Stanetu in ga prosi odpuščanja, on pa jo v živčni ra-zrvanosti odbije od sebe in nehote požene v smrt.
Stane bi bil tragedijo preprečil, če ne b? bil slep, saj Sonjo še vedno ljubi. Jelkina mati je verovala v poštenost Sonje in ni nasprotovala, da bi se Stane po Viktorjevi smrti vrnil k njej. Tudi ona bi bila preprečila tragedijo, čc bi bila blizu Staneta, ko ga je Sonja prosila odpuščanja. Svoje posebne misli, kt gredo iz skrajnosti v skrajonst, izkazuje Jelka. Sonjinega otroka prevzame Stanetova mati. Ob koncu drame — in šele zdaj v jasnejši luči — vstane pred nami lik sloven-sKe zene-mucemce, ki je najbolj tragična žrtev celotnega dogajanja.
Čeprav je drama zelo živa in napeta in za preprostega človeka zelo prepričljiva, boleha v gradnji in povezavi. med vzročnostjo ter dejanji. Samemu Stanetu nimamo kaj očitati. Sonje ni pahnil v smrt hote. Kriva jc bolezen (duševna ra-zrvanost) in njegova slepota. Sonja
je bila vedno poštena žena. Da se je vdala Viktorju, jc tudi razumljivo. Njej lahko očitamo le, da ni pobegnila skupaj z dr. Fran to in otrokom, ko je zvedela, da je njen mož, ki ga ni niti ljubila, gestapo-vec. Tega ni storila. Njeno bivanje doma pri otroku, ko je že zvedela, kaj je njen mož, ni utemeljeno. Zamisel z uro, ki jo Viktor kot eden izmed komandantov taborišča u-krade Stanetu tik pred odhodom v plinske celice, je sicer utemeljena, vendarle ne preveč prepričljiva. Kaj je bilo takemu komandantu za uro, saj jih jc lahko dobil še na druge načine ducatc in še več. Viktor (Adolf) se je lahko tudi spominjal, komu jo je vzel in si tako poiskal podatke o Stanetu. Y Slovenijo je lahko šel, ker je doma iz Koroške in je torej poznal slovenski jezik (kar ni verjetno, če pomislimo na nemški šovinizem na Koroškem). Ko poslušamo Sonjo, ne doumemo, zakaj Viktor ne mara otroka. Morda zaradi tega, ker bi ga to oviralo v njegovem vohunskem delu, ali pa zato, ker gre za poživinjenega gestapovca? Toda, Viktor si je lahko tudi zamišljal, da je Stane še živ, ali pa celo vedel za to. Iz komandanta taborišča je postal vohun in dobro je vedel, kaj se je tam okrog vse dogodilo. Gledalec lahko torej marsikaj ugiba.
V drami se vse do dobra razvozla šele ob koncu. Tu in tam imamo vtis, da bi moral pisatelj posamezna dejanja tesneje povezati z napori slovenskega ljudstva v letin 1945-47. Takrat se je le malo govorilo o gospodarskih načrtih (z njimi naj bi se bavii Viktor), pač pa je bila v ospredju akcija za obnovo razrušene domovine. Isto velja tudi za ugotovitev, da neka tovarna »že izdeluje izdelke, ki smo jih morali do zdaj uvažati«, kar naj bi bilo v letu 1947. Izraz »črna maša« ni v skladu z doživljanjem naših ljudi po letu 1945.
KAJ SI OBETAMO OD FRELIHOVE DRAME
Ne bi mogli trditi, da ima njegova drama visoke umetniške vrline. Pozna se ji, da ni plod dolgega razmišljanja, da so nekateri členi kar s s!lo povezani skupaj. Ce bi
(Konec na 11. strani)
V	članku, ki je izšel pod tem na-•'ovom v 51. štev, »Slovenskega Jadrana«, je pisec posredoval bralcem 1 judskoprosvetno delo m življenje v koprskem okraju po podatkih, ki jih je dobil na Zvezi prosvetnih društev v Kopru.
V	odstavkih »Več dela in manj govorjenja« in »Brez papirnatih društev nc gre« prav posebno graja Svobodo« v Kopru in jo primerja s ŠmaTjnmi, za katere bojda velja ito, kar je izjavil za koprsko »Svobodo«. Po podatkih Zveze Slovenskih ijrrosvetnih društev je pisec najbolj ožigosal koprsko »Svobodo, to pa na način, ki jc hkrati žaljiv in zlonameren. V članku opravičuje sekcije, ka v resnici sploh ne delajo (dramska skupina, lutkovni oder tex godalni orkester), niti z eno samo besedico pa ne omenja našega pevskega zbora, kakor da ga sploh ni. Zato smo primorani sami posredovati resnico o našem delu tako bralcem »Slovenskega Jadrana«, kakor tud^ Zveza pirosvetniib društev v Kopru, ki najbrž nikoli ni napravila kakega kulturnega sprehoda k vajam in mnogoštevilnim nastopom pevskega odseka in niiti ne ve, da jc pevska sekcija imela v letošnjem letu moški din ženski zbor ter moški oktet. Tako se nam pri branju navedenega članka nehote vzbuja misel, da veljajo besede »več dela in manj govorjenja« predvsem za Zvezo prosvetnih društev.
Da prikažemo delo našega pevskega zbora, naj navedemo samo nekaj dejstev. V letu dni od ustanovitve pevskega zbora je število planov naraslo od 22 na 32 kar je nedvomno znak uspešnega razvoja. Pevske vaje tega odseka so se vršile skozi vse leto redno dvakrat na teden, po potrebi pa tudi trikrat ali štirikrat. V času svojega obstoja je pevski zbor sodeloval prav pri vseh proslavah in komemoraoijah. Poseben trud pa je vložil, ravno po navodilih »Prosvetno zveze«, v priprarvah za množični nastop pevskih društev na Okrogli-ca.
Poleg sodelovanja na vseh kultur-noprosvcitaih prireditvah v Kopru je zbor opravil še naslednje nastope: oitvoritev kulturnega doma v Loparju, koncert v zdravilišču Ankaran, odkritje spomenika padlim borcem na Koczjanah, prekop padlih bor-ccv v Beoitokih, proslava Dneva vstaje na Socerbu, proslava gasilskega dneva v Sečovljah, tekmovanje zbo-irov in množični nastop v Čežarjih-Pobegih (kjer je zbor zasedel prvo
Filmski drobiž doma in po svetu
Cez nekaj dni bo stekel nov slo-v Ameriki in nekaterih drugih de-
venski film »Vesna«. Tako stopa mlada slovenska filmska umetnost pred javnost s svojim šestim celovečernim umetniškim filmom, za katerega je napisal scenarij pesnik Matej Bor, knjigo snemanja pa ¡je priredil češki režiser Frantrišek Cap.
Ce lahko verjamemo glasovom iz slovenske prestolnice, bo »Vesna« navdušila in pridobila zase mlado in staro. Mladi bodo na platnu srečali samega sebe, starejši pa bodo ob vedri zgodbi poromali v svojo mladost... Kakor znano, je režiser Cap dodelil glavne vloge Metki Gabrijelčičevi, Stanetu Sever ju, Franetu Trefaltu, Janezu Čuku in Juretu Furlanu, v filmu pa nastopata tudi France Milčinski in Elvi-ra Kraljeva.
•
Premiera filma »Dalmatinska svadba« je bila 26. novembra v Hannovru. Nemški tisk je ta nem-ško-jugoslovanski film zelo dobro sprejel. Po Hannovru je bila premiera »Dalmatinske svadbe« tudi v mnogih drugih nemških mestih. Največji uspeli je film doživel v Bielefeldu, kjer je ostala premier-na ekipa dva dni.
Nemški ilustrirani časopisi so posvetili ob tej priložnosti cele strani igri, dosedanjemu igralskemu delu in pojavi naše filmske umetnice Selme Karlovac. Nemški listi govore o »vrhunski zvezdi Balkana«, »prvi igralki jugoslovanske kinematografije«, »ognjeviti, temperamentni in temnopolti hčeri Jadrana«, »jadranskemu cvetu« itd. Kmalu bo ^Dalmatinska svadba« stekla pri nas, tako da si bomo o njej tudi
mi lahko ustvarili svoje mnenje
•
Angleško filmsko občinstvo se ne zagreje tako hitro za to ali) ono filmsko zvezdnico, kot je to navada
želah. Poročila pravijo, da se za angleško zvezdnico GIynis Johns, ki nastopa pri J. Arthur Ranku, v njeni domovini niso prej navdu-
šili, dokler je niso na platnu spoznali s te plati, kot prikazuje naša slika,
»
Angleški film »Kruto morje«, ki je bil na festivalu v Edinburgu odlikovan s prvo nagrado, opisuje napore angleške mornarice, ki je med drugo svetovno vojno varovala žJe življenjske na Atlantiku. Režiser Charles Frend je posnel film po znanem delu Nicholasa Monsa-rata, ki je prevedeno že v več jezikov.
mesto), kulturna prireditev v O.spu i.11 velika proslava na Okroglici. Naj omenimo še to, da bo zbor priredil v začetku prihodnjega leta celovečerni koncert. Vse to je zbor opravil v enem letu svojega življenja, torej: »veliko petja in trudopolnega dela, brez govorjenja!«
Kljub temu, da obstaja pevski zbor v Kopru komaj leto dni, lahk« trdimo, da ga nc poznajo samo ljudje v Kopru iti bližnjih vaseh, ampak tudi izven našega okraja. V podkrepitev navajamo dobesedno odstavek iz članka »S kolesom od Sežane do Kopra« tov. Žvana Jaše, (ki je verjetno iz Sežane). Članek je izšel v 35 štev. »Slovenskega Jadrana« dne 28. VIII. 1953 in se glasi: »Poleg koprskega gledališča se spodbudno razvijajo tudi druga k/ultumoprosvetna društva, od katerih naj omenim zlasti pevski zbor,, ki je po svoji umetniški kvaliteti znan šiTom Krasa in Slovenske' Istre!«
Odbor pevskega odseka DPD »Svobodaa — Koper
Ljubljanske kulturne novice
V drugi polovici novembra je izšla pri Mladinski knjigi zbirka pesmi Alojza Gradnika z naslovom »Narobe svet in druge pesmi za mladino«. Čeprav je Gradnik že dolgo vrsto let nazaj polnil predale mladinskih knjižnic s prevodi mladinskih pesmi, vendar vse do itzada te knjige ne bi mogli prav nič reči o njegovi izvirni mladinski pesmi.
Zbirka svebuje 33 samostojnih pesmi, sledi »Letim venec«, ki jih ima dvanajst, za vsak mesec eno, ter končno še dvajset ugank — štiri vrstičnih, le ena šestvrstična. Ce opozorimo, da imata najkrajši pesmi po 12 verzov, a najdaljša 100, tedaj vidimo, da niso to drobne, kratke pesmice, kot smo jih že kar preveč vajeni; 28 pesmi je ilustriranih. Za zunanjo in notranjo o--premo je poskrbel Marij Pregelj, ki je opravil kar okusno dela
Preveč bi bilo, če bi hoteli podrobneje govoriti o teh pesmicah,, morda bo dovolj, da opozorimo na. nekatere najboljše: zelo dobra je prva »Narobe svet«, ki pravzaprav utemeljuje naslov zbirke same, lepa »Požar na Savi«, nihče od otrok ne bo pozabil »Mojškre Ma-re«, »Treh lovcev«, »Boštjana Na-robč«, »Živalskega semnja«. Druge so morda nekoliko zahtevnejše in' se bodo mlade glavice bistrile, če jih bodo hotele le malo razumeti.. Enako bo z ugankami, ki so res — trdi lešnM.
Knjiga je vsekakor lep, prelep, dar, ki ga je pesnik Gradnik poklonil naši mladini.
M. Brecelj
Zadnje tedne je v Ljubljani neverjetno močno zadihalo slikarsko življenje. V Moderni galeriji sta ae Stane Kregar in Riko Debenjak skupaj predstavila v veOikih dvoranah, v desni dvorani pa je razstava »Partizanske umetnosti«, na kateri so zastopani naši vidnejši Jakac, Klemenčič, Pirnat, Gerlovi-čeva, Globočnik itd. Zraven so tudi razstavljena vsa sredstva — primitivna, s katerimi so ti umetniki ustvarjali v partizanih. Obiskovalci tujih narodnosti — Angleži, (Francozi,' Belgijci,, Danci, Nemci in Italijani, ki so si ogledali ta del razstave, so se naravnost čudili u-metniški višini in kvantumu, ki so ga dosegii naši umetniki. Pripomnili so še, da njihovi narodi nimajo skoraj nič ali zelo malo takega, kar bi bilo nastalo med osvobodilnim bojem.
V	Umetniški zadntgi razstavlja o-koli 15 olj Alojz Kogovšek, v Mali galeriji pa je trenutno Pfeiferjeva fotografska razstava.
V	dneh pred obletnico Cankarjeve smrti je bilo več spominskih večerov. V Drami so igrali »Hlapce:', v Mestnem gledališču pa je J. Tiran recitiral Cankarjeve tekste.
V	narodni in inuverzitetni knjižnici je odprta razstava Zolajevih knjig. Te dni je izšel tudi »Almanah Zveze književnVov Jugoslavije za 1953«, ki nam bo dal jasno, Čeprav morda ne preveč točno sliko o literarnem ustvarjanju pri nas.
Vsekakor so ti zadnji dnevi v 'letu kar nasičeni s prikazovanje!» duhovnih vrednot,.
( M. E.)
11 Minulimi
ŽIVAHNO DELOVANJE ŽENSKIH DRUŠTEV V TOLMINSKEM OKRAJU
V zadnjem času so se vršile o-Icrajne in občinske ženske konference ¡po tolminskem okraju. Izredno visoka udeležba na vseh sestankih .nam dokazuje, kako živo se žene zanimajo ea svoja društva. Po sklepih zadnjega kongresa AF2 Jugoslavije so pristopile k delu ter so svoje site vključile na področje, ki jim je najbolj pri srcu. Tako so v Idrija ustanovile žensko društvo, ki so ga imenovale po znani padli borki Štefki Majmik-Talt j ani. Društvo ima več različnih krožkov. V Mostu na Soči so ustanovile »Društvo Baptrednih gospodinj«, ki ima tudi reč odsekov. V Spodnji Idriji, Cer-netn, Kobaridu, Bovcu, Breginju ln TodMunu imajo »Društvo prijateljev mladine«, v Grahovem »Solo in dom«; vasi Otalež, Jaane, Plužn« in Lazeč pa imajo skupno društvo. Vajst Zakriž, Jesenice, Orehek in Ravne imajo zopet svoje »Društvo prijateljev mladine«.
Trenutno je najbolj aktivno »Dru-jštvo prijateljev mladine« v Tolminu, ki so ga ustanovili že pred letom dni, resnično aaživelo pa je pred dobrim mesecem. Poleg tega se tolminske žene ustanovile tudi' krožek aa napredno gospodinjstvo, za komunalna vprašanja, krožek, ki .skrb« aa dijaški in mladinski dom ter za adravstvemo prosveto. Sredi novembra so že začeli z dvema tečajema, in sicer za umetno vezenje ter razna predavanja (zdravstvena, ¿kmetijska, nega dojenčka, vzgoja in podobno). Tečaj obiskuje čez 50 žena in mladink, vodi pa ga Kavčič Marija s pomočjo Gabršček Mar rije, čipkarskega pa strokovna učiteljica Primožič Milica. Čipkarski tečaj poseča 18 žena in deklet, za-kljičale ga bodo z razstavo, ki jo bodo priredile za 8jnarec, praznik žena.
Tudi v Bovcu dela žensko društvo, še to zimo bodo pričeli s čipkarskim tečajem.
Po vaseh so se žene združile največ v »Zveze zadiužnic«, tako v Cezsoči, Kobaridu in Planoti. Drugod so še priprave za zborovanje žena.
Kljub temu, da se vam mudi, bi iradi še pripravili neko sladko jed. V ta namen stepate v sldedi jajca a sladkorjem. Masa se bo veliko prej spenila, če boste postavili skle. do v večjo posodo, napolnjeno % vrečo vodo in tam mešali.
V	vseh mestih in vaseh tolminskega okraja se tudi pripravljajo na proslavo Novoletne jeilke. V ta namen so se povezali iniciativni odbori, Socdaiističriai zveza šole itn kulturne ustanove. Vse otroke bodo pogostili in obdarovali- Vojnim sirotam in socialno ogroženim bodo delili predvsem praktična darila (o-bleko, obutev, šolske potrebščine). V ta namen je prispevala denar Zveza borcev in nekatera tolminska podjetja.
V	Spodnji Idriji bodo organizirala skupno proslavo Novoletne jelke. V ta namen bodo pripravili za otroke pravljične in partiaanske kotičke, aa odrasle pa taborne ognje.
V	nedeiljo ima »Društvo prijateljev mladine« v Tolminu kulturno prireditev, katere čisti dohiček j« namenjen za Novoletno jelko.
V	času, ko se ustanavljajo najrazličnejša ženska društva, padajo tudi najraaličnej&i predlogi. Tako so prišle tudi žene na Tolminskem rta pametno misel. V teh krajih namreč gojijo .precej ovac in predelu-mi napravami — kolovrati. Rabili jejo volno na star način in s stari-bi dva mili j ona dinarjev, da bi kupili dva moderna stroja na prede-nje in aa barvanje tenke volne. S zaposlene ženske delovne silo, obe-tem bi tudi dobiilo dala precej nemem pa bi lahko pri vodni ljudje več zaslužili, kajti domače predena volna se slabo prodaja. Ljudje upajo, da bo OLO v Tolminu o tem razmišljal in jim priskočil na pomoč.	S. A.
TEČAJ ZA BODOČE
UiJSPOmNJJK V IGA VASI
Organizacija APZ v Iga vasi je priredila za dekleta gospodinjski tečaj, ki se je začel že 1. oktobra in bo trajal do 8. januarja. Tečaj poseča 23 deklet iz okoliških vasi. Poleg kuhinjske umetnosti se učijo tudi raandh ročnih del in poslušajo splošnoizobraževalna predavanja. Predavatelji prihajajo iz Starega trga, KZ v Iga vasi pa pomaga po svojih močeh. Ob zaključku razstave bo razstava in kratek spored, ki ga bodo izvajale gojenke tečaja,
L. B.
V ILIRSKI BISTRICI SO USTANOVILI SIVUJSKO SOLO
ženska organizacij a v Ilirski Bistrici je dala pobudo aa ustanovitev šiviljske šole, da bi se zaposlile predvsem ttiste mladinke, ¡ki po končani ¡nižji gimnaziji, (nimajo možnosti nadaljnjega študija. Namen šole je dati absolventom teoretično in praktično kvalifikacijo. Šola sprejema dekleta od 14 do 18 leta starosti z nižjo gimnazijo in malo maturo. Pouk na šiviljski šoli traja 3 leta, nakar dobi učenka diplomo o zaključnem izpitu.
Nekateri starši so mislili, da je to le nekak tečaj in zato se je prvo leto vpisalo nad 150 kandidatk. Sola pa jih je lahko sprejela le 68, Začeli so z dvema šivalnima strojema, prostori niso odgovarjali, delavnica je bila sicer ločena od .učilnic, toda stranke so sprejemali kar v delavnici. Vsak začetek pa je težak in take šole s tolikim številom učenk v naši državi ni bilo.
Za šolsko leto 1953/54 so sprejemali učenke iz vseh krajev Slovenije in celo iz Hrvatske ter Bosna in Hercegovine. Solo vzdržuje ljudski odbor mestne občine Ilirska Bistrica. Zdaj imajo tri delavnice, moško, žensko in za konfekcijo, le-
Založba „Mladinske knjige" iz Ljubljane
JE PRIPRAVILA ZA NOVOLETNO JELKO DVE NOVI SLIKANICI, IN SICER:
„Mižek Figea gr® po svetis"
in Anice Cemejeve:
„SREDI DOMOVINE'*
NOVE KNJIGE: Tone Seliškar: »DEDEK SOM« Juš Kozak: »ALEŠ« Miško Kranjec: »RAD SEM JIH IMEL« Fran Milčinski: »MLADA BREDA IN DRUGE PRAVLJICE« Francois Rabelais: »GARGANTUA IN PANTAGRUEL«
Charles Dickens: »VELIKO PRIČAKOVANJE«, »TISOČ IN ENA NOČ« Alfred Fritz: »ASTROPOLA« (počitnice na medplanetarni postaji po letu 2000).
VSE NAVEDENE KNJIGE LAHKO DOBITE V VSEH KNJIGARNAH!
Mili® prazniki - sli ste že mislili, Majj tote darovali


/po urejeno sprejemnico s posebnim vhodom in 8 lastnih šivalnih strojev poleg ostalega inverrtarj.a. Imajo tudi dobre mojstre, vendar premalo za visoko število vajeni. Strokovna kader a vso resnostjo in potrpežljivostjo prenaša svoje cnanjt in izkušnje na učenke.
Na šoli ne zanemarjajo tudi kul-¡turno-prosvetnega dela. Pripravljajo pevske nastope tn igre. Uprav» šole je poskrbela, da bodo letos šlo absolventke na strokovno ekskuml-jo po naših tekstilnih tovarnah in predilnicah.	M. K.
£m žli.....
f f f
/ \ g"'' / J-
I I	Ji' t
i' M \ •
i-
w «s a i
i; i p f
Jt J1"
Preprosta bluza in športno krilo, primerna Sa vsako priliko. Model druge bluze je za bolj svečane priložnosti, posebno če je izdelana iz čiste svile.
DROBNI NASVETI
OKROG NOVOLETNE JELKE
STARE OREHE boste prav tako Olupili kot sveže, če jih boste pri--bližno 12 ur namakali v slani vodi.
KOLAČI on razno dobro pecivo bo ostalo dolgo sveže, če ga shranite v zaprti pločevinasti posodi, v kateri je razrezano jabolko.
ROZINE nam v testu ne bodo padle na dno, če jih bomo, potem ko smo jih umile, povaljale v moki.
PEČENJE se nam mora posrečiti, če smo se ravnale po preizkušenem navodilu in nismo delale samo po občutku.
MANDELJNE lepše režemo in se tudi ne razpočijo, če desko, na kateri jih sekljamo, potresemo s sladkorjem.
PLOČEVINASTE POSODE od pečenja lepo očistimo, ko so še vroče, in sicer s papirjem din soljo, nazadnje pa jih še zdrgnemo z oljem.
MADEŽE na rokah in na obleki, ki smo jih dobili pri krašenju novoletne jelke brez truda očistimo z malo bencina ali špirita.
SVEČKE na jelki nam bodo zgorele do konca, če jih na spodnjem koncu, ki pride v držalce, ovijemo z negorljivim stanjolpapirjem. Ce imamo premajhna držalca za svečke, jih ne obrezujemo z nožem, ampak jih držimo nekaj časa v vroči vodi, potem pa s prsta oblikujemo v zaželeno debelost.
VOSEK nam včasih pokapa pohištvo ali obleko. S pohištva ga nikoli ne strgamo z nožem ali kakim drugim ostrim predmetom, ampak očistimo madež s platneno krpico in nekaj olja. Madež dz obleke pa odpravimo, če pod in nad njega položimo pivnik in prelikamo z vročim likainikom; pri tem pivnik 'premikamo.
Nekaj nekomu darovati je posebna umetnost. Lahko se nam zgodi, da bo najlepše darilo pripravilo prav malo veselja, če ne bomo znali najti primerne oblike darovanja, nasprotno pa lahko z malenkostjo človeka resnično osrečimo. Torej važen je način darovanja, važno pa je tudi, kaj darujemo. Pri zadnjem igra veliko vlogo naša denarnica. Prav vedno pa mislite pri. darilih, da bodo ne samo lepa, ampak tudi koristna. Mogoče vam je težko izbrati in se nemorete odločiti, kaj naj darujete? Povedali vam bomo nekaj nasvetov, ki vam bodo mogoče v teh dneh, ki nas še ločijo do praBnlkov, pomagali do izbire:
ZA OTROKE:
Za prav majhne kupite živopisa-no ropotnljico, ki mu bo pripravila veliko veselja. Če ima že ¡robčke, izberite kaj takega, kar bo lahko gri-zel in si brusil srbečo čeljust. Za otroka, ki že hodi, kupite rdečepisa-■ano žogo, ki jo bo kotalil in lovil; tako se bo učil hoditi V starosti od enega do treh let darujte pajace, živali, slikanice, predmete, ki se premikajo, skratka vse tisto, kar razvija otrokovo fantaaijo.
Za otroke od štirih do šestih let že lahko ločite igrače z oztrom na otrokov spol: punčkam darujte lutke in predmete, ki predstavljajo sobno al! kuhinjsko pohištvo, dečkom pa vlak, avto in nezlomljive tehnične igrače za sestavljanje. Knjige, ki jir darujemo, lahko že vsebujejo kratke verze ali pravljice. Od sedmih do desetih let darujemo lahko sanke, smučke ali drsalke, obroče in kolesa, pribor za namizni tenis, žoge za brcanje in seveda knjige.
PrazRiki so pred durmi
NADEVI ZA POTICE M ZA KVASNO TESTO
OREHOV NADEV: Prekuhamo 14 dkg sladkorja z 1 dl vode in miril) amo skorjo polovice limone ali pomaranče, lolamo 21 dkg zmletih orehov teT 5 dkg rozin. Vse skupaj dobro zmešamo, še enkrat prekuhamo (pri tem pridno mešamo) ter pustimo, da se skladi. Z ohlajenim nadevom polnimo poljiuhne oblike kvasnesa testa ali potico.
MAKOV NADEV: Prekuhamo 12-dkg sladkorja s koščkom vanulije in 3 dl mleka. Medlem atolčemo pol lirtra maka ter ga zmešamo s preku-hariim mlekom in sladkorjem, še enkrat preTremo ter odstavimo s štedilnika. Ko je še vrelo, dodamo 5 dkg suhih fig, ki smo jih zrezale na tenke rezance ter 5 dkg očiščenih režim, še enkrat dobro premešamo in shladimo. Namesto sladkorja lahko vzamemo tudi med. Obema nadevoma pa lahko dodamo nekaj dobrega ruma.
SIROV NADEV: 25dkg navadnega kravjega sira pasiramo skozi gosto sito. dodamo 4 rumenjake in 14 dkg vanilijcTcgn sladkorja ali isto količino sladkorno moke in nariba-mo skorjo od polovice limone. Vse skupaj dobro mešamo, dokler ne po-Btane gladka krema. Potem dodamo 7 dkg rozin in 3 dkg olupi j enih in emleitih mandeljnov.
Vsi predmeti, ki jih darujemo, naj imajo svoj namen, bodisi da otroka zabavajo, mu budijo fanta-Eijo in ga učijo misliti, bodisi d» mu utrjujejo zdravje ta ga vzgajajo. In še nekaj: ne darujemo nikdar več igrač hkrati.
DARILA ZA ŽENO
Veliko težje je najti primerno darilo za otroka kot za ženo. žem lahko darujete: moderno eerpo in volne ali jerseja, okrasne predmet«, knjige, navadno ali potovalno torbico, pas iz nsnja ali semiša, volna ali volnene stvari, nogavice, orat večerno torbico, lepo denarnico, na-kmpovalno torbo, okrasne predmet« za stanovanje, servise, komnetična sredstva, parfeme itd. Vse te predmete dobimo navadne ln dražje, odvisno je pač, s koliko denarja razpolagamo. Ce smo z njun dobro naloženi, bomo mogoče lahko fcnpUi celo zapestno uro ali kak knmea predmet.
DARILA ZA MOŽE:
Med najrazličnejšimi predmeti, ki pridejo v poštev, vam bomo načtett nekatere: steklenica kolon jake rade, dežnik, moderni vžigalnik, rokavice ali pulover, vetrni jopič, ognjene platnice za knjigo, pisaln« mapo ali pribor, pustolovske aB športne romane, elegantno kravato, usnjeno listnico ali mošnjiček s» ključe, nor usnjen trak ea uro itd.
Najboljša darilla bo tista, ki bodo ugajala in ki ne obremenjujejo preveč naših finančnih možnosti Pri teh nasvetih pa morate seveda poštevati osebni cikus in potrebe ob-darovanca. Treba bo le malo pobrskati po spominu ta gotovo se boste spomnili, kake mimogrede iar®-čene želje, potrebe, ki ste jo sam» opazili, mogoče »konjička« ¡afli podobno. Ko hodite po ulicah, pa is« mimogrede oarite tudi v izložbe, bi vam bodo pomagale pri izbiri.
Ce redite doma, kunce aii pa jih večkrat kupujete, ste gotovo že obžalovali, da ne morete uporabiti s iipdom zajčjih kožic, ko bi Ten-dar tako prav prišle aa otroške pla-ščke ali pa vsa za predpoateljn« preproge. Zato rani bomo povedali, kako si jih sami ustrojite: ko zajca oderete, odstranite ■ notranje strani maščobo, ki je v kepicah ta v večjih žilah. Kožo položite s dlako na večjo ravno desko ali na tla, nasujte na kožo mešanico galuna v prahu, soli ta pšetničnih otrobor ter pokrijte s drugo desko. To ob-itežite itn pustite tri do štiri.tedne. Trda kožica se bo odluščila ta koža z dlako bo mehka in uporabna kol kuno.
* • *
Kako preizkusimo kvas? Če ja vržemo r kozarec mrzle vodo in plava na Trhu, je še uporaben. Njegov učinek pa povečamo, če ga namočimo v mlačnem mleku, ki smo mo
dodali košček sladkorja.
* * *
Poceni kurjavo lahko dobimo, os zmešamo premogov prah a žaganjem, ga zgnetemo v namočeno ilovico in s ¡tekočim premogovim katranom. Ii ite mase aamesimo opeke in jih posušimo.

m
mm
lili Pilil"
* •»
Plaščki za naše male deklice: prvi je oprijet in s krznenim ovratnikom. Drugi je praktičen športni p lašček z našitim sedlom in žepi, tretji pa s raglan rokavi in prav ta ko našitimi žepi.
IVAN ALBREHT:
Bilo je v davnih časih. Takrat je bila zemlja vse drugačna, kal je dame«. Ljudi ni bilo in zato so kraljevale živali. Kot pravi pravljica, so tedaj živedi po gozdovih volkovi, v ivodab pa je plavallo veliko rib. Bilo jih je toliko, da so se komaj sprehajale po rečnih strugah. V morje takrat niso marale, ker jimni (prijiala slana voda.
Takrat pa se je nekaj zgodilo. Volkovi, so so naveličali enoličnega življenja v gozdovih. Ni jim bilo dovolj, da so strahovali in morili gozdne prcbivalce. Sklenili so, da se lotijo tud;i rib. In res, začeli so loviti ribe in jib učiti življenja na suhem. Včasih so jih tudi položili v kak potoček, da bi dalj časa živele.
Pri tem prilagojevanju je seveda mnogo rib poginilo. Preobrazba so ni vršila tako hitro, kot so volkovi želeli. Kroitke ribice so se celo upirale, čc nc drugače, pa so zadirale BToje osttre koščiee požrešnim volkovom v grlo in želodec. Toda po dolgih lc.tili so so ribico vendarle za-

• -4?
čelo spreminjati. Počasi so jam začele rasti noge, luskine so izginile in telo je prekrila tenka koža, k; se na soncu ni hitro posušila. Tudi delale so lahko na suhem. Toda povsem se niso prilagodile nikoli. Jajčeca so še vedno legle v vodo in epi oh so se ■ v vodi dobro počutile.
Te preobražene ribe so se začele imenovati dvoživke in danes jih poznamo pod imenom žabe.
Tako pripoveduje pravljica o nastanku žab. O ribah pa pravd, da se je njihovo Število po rekah, zelo Fkrčilo. veliko pa jih je tudi zapustilo bistre reke in se preselilo ▼ slana morja.
Čc berete zgodovino, boste, videli, da so se pozneje tudi nekateri ljudje vedli tako kot tisti volkov,; — uničiti so hoteli druge narode. Slabotni narodi so pri tem podlegli, neka-iteri so postali dvoživke, velika večina pa je ostala neuklonljiva in se je borila za svoj obstanek. Med temi zadnjimi je tudi naš slovenski narod, ki se je skozi stoletja junaško in vztrajno boril za svojo zemljo in svobodo.	Branko Rot
LEV N.TOLSTOJ:
Mužifc in povodni mož
Mužiku je padla v reko sekira. Od žalosti je sedel na breg in začel plakati.
Povodni mož ga je slišal, zasmilil se mu je mužik in mu je zato prinesel iz reke zlato sekiro in rekel:
j)Je rto tvoja sekira?«
Mužik mu je odgovoril: »Ne, ni moja.«
Povodni mož je prinesel drugo -srebrno sekiro.
Mužik je zopet odgovoril: »Ne, to ni moja sekira.«
Tedaj je povodni mož prinesel pravo.
Miuižiik je rakci: »Vidiš, to je moja sekira.«
In povodni mož je podaril mužiku vse tr.i sekire za njegovo pravičnost.
Doma jc mužik pokazal tovarišem sekire in povedal, kaj se mu je zgodilo.
In iglej! Eden od mužikov jc sklenil, da bo storil isto. Sel jc k reki, vrgel nalašč v vodo svojo sekiro, sedel k bregu in zaplakal.
Povodni mož jc prinesel zlato sekiro in vprašal:
»Je to tvoja sekira?«
Mužik se je razveselil in zaklieal: »Moja, moja!«
Toda povodni mož mu ni dal zlate sekire, miti njogo ve lastne mu ni vrnil zavoljo nepravičnosti.
Kdo je najboljši pevec ?
Prepirali so se stari mlinček za kavo, vodovodna pipa in vrata, kdo od njih najlepše poje.
»Moj glas je najlepši,« reče mlinček, »kar poslušajte, kako lepo mi škrnriplje, škrrriplje v grrrlu.«
»Prav nič pameti nimaš,« se po-smehne vodovodna pipa, »poslušajte mene! Ali ste slišali koga, M lepše poje?«
»Kako sta smešna, z menoj bi rada tekmovala!« se oglase vrata. »Karrr naprrrej pojem brzzz, vrrrzz. Moj glas je vsekakor najlepši in najnežnejši.«
Takrat pa pride oče v kuhinjo in se razjezi.
»Ali bo že mir, kdo bo pa poslušal to razgrajanje?«
In zapre vodovodno pipo, z vijakom pritrdi mlinček, kuhinjska vrata pa namaže z oljem. In bil je mir.
CL ]	C
rifar
i' m \
' ¡I i'
HJ i j
• l!iH|
Veče
r

Drugi pridejo na vrsto prihodnjič! V tej številki tudi ne bom še objavil rešitev rebusa in zamotanke, ker sem prejel malo pravilnih rešitev, obljubil pa sem nagrado. Torej na delo, nagrada še vedno čaka. Vse rešitve bodo v novoletni številki, prav tako ime nagrajenca!
Duda, duda, duda, zunaj burja huda, vije, cvili, piska in na dver pritiska. Rada bi se grela, za pečjo sedela. Buta, rjove, tuli, z drevja mah pomuli, strašno jezna vpije, v skale se zarije. Zdaj slovo že jemlje, v kamenju zadremlje. * Se mi spat ležimo, »lahko noč« recimo.
VELIK/ KVADRAT
12 3 12 3
GRZETIC OSKAR, učenec 4. razreda osn. šole 5z PODGORJA, je lepo opisal svoj doživljaj s čebelami. V kratkem ga bom priobčil, da iboste vsi videla, kako zna Oskar travnati s čebelami
O otvoritvi nove šole je pisala BARAGA IRENKA, učenka 3. razreda osn. šole na RAKEKU. Tudi ita spis boste kmalu brali v našem kotičku.
Prisrčne pozdrave nam vsem skupaj pošilja BREZEC ANICA iz STUDENCA in pravi1 še, da je od veselja kar zaplesala, ko je čitala svoje vrstice v pionirskem kotičku. Vsem pionirjem želi še nadalje veliko u-speha. Anica je tudi pravilno rešila križanko.
Pravilno rešitev križanxe je poslala ABRAM MARIJA, učenka 4. razreda iz SLAVINE. Prav lepo pozdravlja mene in vse naše male pionirje, ki pridno dopisujejo v naš kotiček.
Tudi Marijina sošolka 'iz SLAVINE, MOŽINA MARIJA, piše, da so jih obiskali naši književniki in jim brali lepe pravljice in pesmi. Ma-
CIC JOŽE, ki pravi, da se je končno opogumil in da bi mi rad sporočil veselo novico, da je pri njih prvič zagorela električna luč. Ob tej priliki so imeli lepo slavnost, na kateri so nastopili tudi pionirji z igro »Jurček in trije razbojniki«. Prav dobro so se odrezalL Jože je obljubil, da se bo še oglasil, kadar bo kaj novega.
ZLATOPER ANTON iz BACE pri Mostu na Soči se že tako dolgo ni oglasil, da sem mislil, da je na nas popolnoma pozabil. No, zdaj je poslal rešiitev križanke, toda križanka je bila za odrasle in tudi ne prav lahka, tako da ka¿r dvomim, naj mi Tone ne zameri, da jo je rešil brez tuje pomoči. Naj bo kakorkoli, ne vem več, koliko je Tone star in mogoče mu delam krivico. Tiste smešne pa kar pošlji, se bomo vsaj malo nasmejali!
Pa imamo zopet novo malo do-pdsničarko, ki zna celo pesniti To
2 3 1
					
	I-			II.	
					
					
	III.			IV.	
1					
je STAVANJA IVA iz DOLAN pri
ia Manj a se pise, da se prav vsipjTki, ki nas vse skupaj prav lepo pionirji iz Slavme lepo zahvaljuje- pozdravlja in je poslala pesmico
Zgornji veliM kvadrat je sestavljen dz štirih manjših kvadratov, ki so med seboj ločeni z debelejšimi črtami. V vsak kvadrat vpišite po tati besede, ki imajo vodoravno in navpično isti pomen.
I.	kvadrat: 1. najlepši mesec v le-
tu, 2. oče, 3. osebni zaimek.
II.	kvadrat: 1. grška črka, 2. bo-
dica na veji, 3. žensko ime.
III.	kvadrat: 1. brez nje bi bile je-
di neokusne, 2. žuželke, 3. gradbeni material.
IV.	kvadrat: 1. alkoholna pijača, ki
je za mladega človeka strup, 2. vrtna hišica, 3. šahovski izraz.
Vse štiri, kvadrate pa povezuje beseda, ki je sestavljena iz štirih črk. Dobite jo v poljih z rimskimi številkami. Kaj pa pomeni, mi boste sporočili skupaj z rešitvami. Sedaj pa na delo!
jo za prejeto darilo. Ce boste v .Slavini, ljubi moji, še tako pridni, ikot ste bili do sedaj, se vas bo prav gotovo spomnil tudi dedek Mraz.
Zelo razveselilo me je pismo KOROŠEC IVANA iz JERSANOVEGA.
Porekli boste mogoče, da je naš Ivan še majhen, saj hodi komaj v I. razred gimnazije. Toda kako se boste začudil, če vam zaupam, da je Ivan pomagal napeljevati elektriko v njihovo vas in da je prav posebno pozorno opazoval strokovnjaka, ki jim je napeljali luč v hišo. Spraševal ga je to in ono in zdaj se že kar spozna na to veliko umetnost, ki ji pravimo električni tok. To je junak, mar ne? Upam, da se bo še kaj oglasil in povedal, koliko lepše je zdaj ob dolgih večerih, ko imajo v hiši luč. 0 otvoritvi nove šole na RAKEKU je pisala tudi JUVANCIC TINKA, učenka 3. razreda. Njen spis bomo združili s tistim Baraga Irenke in tako bodo vsi naši pionirji vedeli, kakšno lepo slovesnost so imeli na Rakeku.
Mislil sem že, da je GRBAC STANA iz POSTOJNE pozabila na strica Miho. Toda v svojem pisemcu piše, da redno z velikim veseljem prebira našo pionirsko stran v Slovenskem Jadranu in da jo veseli, da se vsaj po imenih seznani z najrazličnejšimi pionirji po naši Primorski. Prav lepo pozdravlja ON-dino Majcen iz Trsta, ki, upam, bere te vrstice. Naša Stanka je napisala la-atek spis o Trstu, ki ga bom objavil pozneje.
Zelo lepo pismo mi je pisal naš novi mali dopisnik iz RAKITOVCA pri PODGOliJU. To je SIIKLAV-
»Jaz sem mala Roža«. Upamo, da se bo še kaj oglasila saj hodi že v 6. razred osnovne šole.
Oglasili so se tudi učenci 3. razreda osn. šole v SLAVINI, in sicer: BOŠTJANCIC IVANKA, BLAZEK FRANC, KRISTAN SILVO, ZEN-KO ERMINA, SABEC IVAN, CE-SNIK FRANC in DEDEK JELKA. Vsi so napisali tudi kratko pisemce. Ivanka piše, da vsak teden komaj čaka, da pride naš časopis. Blažek Franc se oglaša prvič in pravi, da se dobro uči. Le tako naprej, Franci, pa te bo stric zelo vesel. Prvič piše 'tudi naš mali Silvo, pa kar odkrito prizna, da včasto. pionirji tudi nagajajo, toda zatrjujejo tudi, da pomagajo staršem. V Slavini imajo lepo šolo, pravi še Silvo, in kotiček strica Mihe zelo-radi berejo. Tudi Ermina se pohvali, da ji gre v šoli kar dobro; Er- • mina 'ima posebno rada večere, ko ji očka pripoveduje pravljice. Prav tako kot Franc in Silvo, piše prvič tudi Ivan, M se zelo boji, da bi njegovo pismo romalo v koš. Zelo rad Sita naš kotiček, zato mu je Slovenski Jadran posebno pri srcu. Do zdaj nam česnik Franc še ni pisal, toda ker vsak teden bere imena svojih znancev in sošolcev, se je tudi sam opogumil in napisal pisemce. Doma ima Francek malega bratca, ki mu večkrat nagaja pri učenju. In še Jelka nam je poslala, lepe pozdrave in pravi, da se pridno uči. V njihovem razredu jih je 12,. od tega samo 3 deklice. Pionirji v Slavini posebno radi rešujejo uganke, zato jih je tudi Jelka nekaj poslala. Prav gotovo jih objavim, ljuba Jelka! Poslati pa moraš tudi rešitve !
vojni dopisnik v Evropi. Ker njegov list ni imel finančnih sredstev, da bi mu sam omogočil potovanje v nove neznane dežele, se je Mason sporazumel še z dvema velikima novinarskima agencijama ter odpotoval maja 1948, — uradno kot poročevalec »Evening Posta« iz Pencoasta ■—, na Kitajsko, kjer je takrat divjala državljanska vojna med Kuomintangom in revolucionarji lVIao Tse Tunga. Kot pri kuomiutanškem štabu registrirani ameriški dopisnik je večkrat prisostvoval
BOJAN SINKO
hi jo je kupil v bližnjem kiosku, z desnico pa si je z belim robcem venomer brisal usta, čelo in vrat. Polkovnik Kudr-njacev mu tega opravila ni zaman naložil. Kljub ventilatorju, Ivi je brnel pred njim na mizi, je bilo vroče, da mu je pot curkoma lil z obraza. K sreči so bile hotelske kleti založene Z raznimi ledenimi pijačami in z eno izmed njih, ki je doslej še ni poznal, si je pravkar gasil žejo po obilnem zajtrku.
Potovanje z »Vokohamo« je bila zanj že preteklost, čeprav se je šele pred nekaj urami izkrcal v Siniapuru. Japonski kapitan mu v Manili res ni lagal, ko je obljubil, da bo ladja petnajstega avgusta zjutraj pristala v pristanišču na najjužnejši točki Malajskega polotoka.
Na ladji ni kajpak nihče slutil, kdo je v resnici potnik z imenom Stuart Mason in po čigavem nalogu potuje. Njegovi papirji so bili v redu, angleščino pa je Ivan Oblak obvladal (tako dobro, da ne bi mogel niti patentirani Američan podvomiti. v njegovo ameriško poreklo, niti sam Stuart Mason ne, — če bi še živel —, ki mu je s svojim imenom omogočil to skrivnostno potovanje.
Resnični Stuart Mason, novinar »Evening Posta« iz Pen-coasta, država Massachussets, se je namreč pred dobrim letom naveličal dolgočasnega malomeščanskega življenja in dela pri pokrajinskem listu. Zahotelo se mu jc zopet življenja, kakršnega se je navadil med drugo svetovno vojno kot
tudi bojem v prvi črti in njegova zanimiva poročila so ameriški bralci z zanimanjem čitali.
Januarja 1949 se je pero Stuarta Masona nenadoma posušilo. Ko so Mao Tsc Tungove čete zavzemale vseučiliško četrt Peldnga, se je Mason v svoji poklicni vnemi zadržal v kleti vseučiliške knjižnice vse do prihoda revolucionarjev, da bi čim verneje opisal potek zgodovinskih bojev za Peking. Med beleženjem dogodkov ni niti opazil, da se je medtem bojna sreča nenadoma obrnila v prid revolucionarjev, ki so ga ujeli še z beležnico in nalivnim peresom v roki. Njegovo
sklicevanje na ameriško državljanstvo ni rodilo plodu, nagnali so ga skupno z ujetimi vojaki Kuomintanga na neko veliko dvorišče v vseučiliški četrti Pekinga. Tudi njegovo nadaljnje sklicevanje na ameriško državljanstvo je bilo brezuspešno, narobe, neki komisar ga je obtožil celo vohunstva in njegovo ujetništvo se je spremenilo v zapor.
V ječi se je Mason grenko kesal in preklinjal svojo nemirno novinarsko kri, ki ga je zapeljala v nesrečo. Nekega dne sta ga obiskala v ječi v spremstvu kitajskega dva sovjetska častnika. Kitajski častnik mu je odvzel vse dokumente, zemljevide in beležnice, — nalivnih peres že zdavnaj ni več imel —•, in jih izročil sovjetskima častnikoma. Njegove dokumente so prepeljali v Moskvo, kjer so prišli v roke izvedencev v posebnem uradu obveščevalne centrale. Le-tem jc bilo ponarejanje potnih listov, pripomb in uradnih iz-prememb vsakega konzulata katere koli države na svetu vsakdanje opravilo. Tukaj so tudi nelepili druge slike in ponarejali nove osebne popise. Oskrbljeni s takšnimi potnimi listi so odhajali moskovski agenti po svetu.
Enaka usoda je doletela tudi potni list Staarta Masona, sicer nc bi z njim v žepu Ivan Oblak petnajstega avgusta 1949 sedel v zajtrkovalnici hotela »Kraljica Viktorija« v Singapuru, si neprenehoma brisal z belim robcem usta, čelo ia vrat, si gasil svojo egiptovsko žejo z ledeno pijačo in na videz prebiral knjigo, v resnici pa pričakoval prihod neznanca.
Torej je bil Ivan Oblak ali Stuart Mason moskovski agent?
Bil jc moskovski agent, toda vsekakor agent posebne vrste.
Naslednje februarsko jutro 1949 po obisku obeh sovjetskih častnikov so resničnemu Stuartu Masonu sporočili, da je zaradi vohunstva v korist ameriških imperialistov obsojen na smrt. Smrtna kazen je bila izvršena takoj po zanj tako usodepolnem sporočilu. Tako je postal novinar Stuart Mason žrtev svoje nemirne narave, poklicne vneme in političnih nasprotij med velesilami.
i.. /^w,, \-.r -j
-	SMHS&nsA r
MaročiSnicca zes ¡raove ra®¡r©CMÍk®
Narošam tednik »Slovenski Jndxan« na naslov:
Ime las priimek .......
Bivališče : .......................
Pošta
Narošnhro bom plačaj, ko prejmeni vašo položnico!
Dne ...................................j...............................
(Lastnoročni podpis)
l/tok 1954-
b» kot doslej Vaš dober prijatelj
LEPA SLOVENSKA KNJIGA
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD
Vam je pripravil v svojih zbirkah za leto 1954 izbor najlepših knjig in Vam jih nudi na odplačilo v mesečnih obrokih po znatno nižjih naročniških cenah Vsa pojasnila dobite v knjigarnah ali pri založbi
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI poštni predal 163
UPKAVA »SLOVENSKEGA JADRANA« OBVEŠČA VSA PODJETJA, USTANOVE, SOLE IN DRUGE ORGANIZACIJE, DA IMA NA ZALOGI ŠE NEKAJ IZVODOV KNJIG
PD

KNJIGA JE ZELO PRIPOROČLJIVA ZA OBDARITEV MLADINE ZA NOVOLETNO JELKO. POSAMEZNI IZVOD STANE DIN. 90 —
Priprave za proslavo Novoletne jelke
M POSTOJNSKEM
Iniciativni odbor za proslavo No-volente jelke za postojnsko občino se je zedrnil, da obdari vse otroke od 4. do 10. leta starosti. Pozivu za prispevke se je do zdaj odzvalo 38 podjetij.
Gledališče za Slovensko Primor-je pripravlja za naše najmlajše »Veliko potovanje«, ki ga bo predvajalo dne 31. t. m. v Domu kulture. Prireditve naj se udeleži vsa šolska mladina s starši, za najmlajše pa bo prireditev v otroškem vrtcu.
Podobne prireditve in obdaritve bodo tudi v drugih krajih postojnskega okraja.	Milojka
V K0P8U
Iniciativni odbor sa proslavo Novoletne jelke v Kopru se resno trudi, da bi svojo nalogo izpolnil v čšm večje veselje naših otrok in v zadovoljstvo odraslih.
Po glavni1 prireditvi, ki bo 30. t. m. popoldne v koprskem ljudskem gledališču, bodo delili otrokom pakete v stojn Cah, ki bodo nameščene pod streho okoli gledališča in glavnega trga. Vsaka baza bo imela svojo stojnico s posebnim znakom, vsak otrok pa bo dobil kartonček z znamenjem svoje baze. Paketi bodo različni, po otrokovi starosti; prav vsak bo vseboval kako darilo trajne
Zaradi ugotovitve 'tehničnega stanja .motornih vozil na področju koprskega okraja in pravilnega izvajanja odredbe komandanta VUJLA št. 69 o razširitvi veljavnosti Uredbe vlade FLRJ o prometu na javnih cestah {Uradni .list VUJLA št. 8/69 z dne 18. 10. 1952), oddelek za notranje zadeve OLO Koper
POZIVA
lastnike motornih nosil v promestu in izven prometa, da jih prijavijo
za tehnični pregled za leto 1954.
I.
Vsi lastniki oziroma koristniki motornih vozil v prometu ali izven prometa so jih dolžni prijaviti oddelku za notranje zadeve OLO Koper do 9, januarja 1954.
Tiskovine za prijavo Kodo delili, pri oddelku za notranje zadeve OLO Koper od 5. januarja do 9. januarja 1954.
Tehnična komisija bo pregledovala • motorna vozila v Kopru od 11. januarja do 19. januarja 1954.
II.
'Lastniki oziroma koristniki, ki ne bodo prijavili motornih vozil, jih ne iboido smeli uporabljati po 19. januarju 1954.
Kršitelji bodo kaznovana po veljavnih predpisih.
Smrt fašizmu —■ svobodo ljudstva! Načelnik oddelka: Stane Kovač 1-r.
Kupim angleške konjeniške hlače, usnjen suknjič, sedlo, Naslov v upravi.
vrednosti. Stojnice in obdaritev bodo organizirale baze, pomagala pa jim bodo naša podjetja, ki so zainteresirana tudi' na tem, da pred in po obdaritvi prodajajo na stojnicah svoje blago. Seveda bodo glavni trg, stojnice in ceste 'primerno okrašene in razsvetljene, kar bo tudi pripomoglo k slavnostnemu razpoloženju in veselju.
Dedek Mraz v Portorožu
V	dneh 28., 29. in 30. decembra bo na vrtu hotela Palače v Portorožu otroški sejem. Deset stojnic lokalnih gospodarskih podjetij bo razstavilo svoje iblago, strelska družina bo imela svoje strelišče, partizani svoje taborišče. Glavni vrtni vhod bo razsvetljen, prav tako velika jelka ob stavbi hotela, pod katero bosta igrali menjaje godba JLA in znana godba iz Sv. Lucije, Sejem bo odprt vsak dan od 14. do 18. ure.
Dedek Mraz bo že v ponedeljek zjutraj začel obiskovati naše šolarje n šolarke ter otroke v vrtcih. Razdelil jfm bo bone, s katerimi bodo lahko na sejmu kupili, kar bodo hoteli. Zato otroci tako nestrpno čakajo Dedka in sejma.
Za letošnje novoletno jelko so se oddolžili naši delavski sveti po svojih močeh, naše ljudstvo pa v celoti še ni .izpolnilo svoje naloge in dolžnosti do otrok. Se vedno je čas, da lahko prinesejo na sedeže baz SZDL ali ASI2;Z svoje prispevke in tako napravijo veselje svojim an drugim otrokom.	Vir
VREMSKI BRITOF
V	petek je bil v Vremski dolini velik sejm plemenske živitae. Prignanih je b:lo 30 glav živine iz okoliških vasi in Brknov. Deževno vreme je bilo vzrok, da .marsikateri gospodar ni prignal živine in je prišel samo gledat. Kupci so bili iz južnih delov naše države dn kot so povedal/1, samiii privatniki. Kot taki seveda niso ponujali . visokih cen. Kupčija se zato ni mogla razviti. Kuioili' so samo štiri krave s tf-leta. LsstniM so zahtevali za krave do 120.000 drn. kunci pa sp obljubljali največ 95.000 d;tn. Končni spirazum je bil od 65.000 do 80.000 ditiarjev.
Kmetje so kupce vab&i na dom,, pa jim je tovariš iz okraja povedal,, da tega ne smejo, ker je razglašen, • seiem.	• ■'
Bilo bi prav, če bi po večjih sre-diiščih vpeljali take sejme, kjer .bi po konkurenčnih cenah prodajali-.tudi mali in srednji kmetje.
■ Kraševec SEMEDELA	' ~ t'.\
V	SemedeK-žusterni obstaja pevski zbor. ki je prejšnja leta za silo delal. Letos ga ni bilo mogoče prebuditi, ker se odborniki sklicujejo na občni zbor. že večkrat je bilo govorjeno, da se bo občni zbor le vršil, pa je vse ostalo le v besedah. Skrajni čas je, da se občni zbor
skliče in da začne delati tudi pevski zbor.	Člani
ILIRSKA BISTRICA
Pretekli torek so nas obiskali naši književniki: France Bevk, Mara Fucova, Vera Albrehtova itn Tone Pavček. V nabčito polni kino dvorani, so brali šolska miad&hii nekaj svojih del, ki j!:h je mladina, pozorno poslušala, Ob slovesu so književniki obljubi®, da bodo še prišli. V načrtu je 'literarni večer za odrasie s sodelovanjem SKUD.
Priprave za Novoletno jelko so r največjem teku. Za mladino osnovne šola je zbranih 45.000 din, sa nižjo gimnaeJijo pa 60.000 din. Dedek Mraz bo obdarili z najpotrebnejšim perilom in šolskimi potrebščinami otroke. Po obdarovanju bo pogostitev v šoli.	M. S.
GRADIŠČE
V Gradišču gradijo poslopja, ki č'ne. Tako je v gradnji osemletna bodo služila vsem prebivalcem ob-šola, ki je zalo potrebna, ker ves velik okodriš ni imel do sedaj nobene višje šole. V načrtu je gradnja Zdravstvenega doma, ki bo veliko koristil vsem ljudem.
2e lani smo dobili električno razsvetljavo, sedaj pa je v zaključni fazi napeljava elektrike še v ostale vals'. Tako bodo do konca, zima do-b'le vse vasi občine elektriko.
Na igriču nad vasjo je borov gozd, ki je med nairfodfnMsvobodiino borbo služil našim pq.rtfe.anpm za skrivališče. Ta-m ni bilo vode, zato je mladina vsako jutzro .prej kot se je .naredil dan. vzela škafe in .nesla borcem vode. Mnogi naši borci se bodo spomnili na ta kraj, ko bodo brali te vrstice.	Ivan Udovič
„Vrnil se je" v Konrn
(Nadaljevan jp z 8. strani) pisatelj orame oapravu neKaiere vrzeli, ki niso v skladu z logiko, bi drama pridobila na vrednosti. Prepričan pa sem, da lahko postane njegova drama dobra ljudska igra, saj ji ne manjka nestrosti in doseže na odm ves zaželeni učinek.
O igralcih na.i dodam še svoie mnenje, da sta Klasinc (Stane) in Filčeva (Son.ia) dobro izpeljala svoji vlogi, da sta poDolnoma ustrezala Zeg» (dr. Franta) in Urbičeva (mati) v manjših vlogah, da je bila Skrbuišfcova (Jelka) premalo preprosta, bila je preveč velemestna. čeprav ie jasno, da se je vse skupaj dogajalo v manjšem mestu kie na štajerskem ali pa Gorenjskem. Evgen Frelih si je izbral vlogo, ki mn odgovarja in jo je zadovoljivo izpeljal.
Take in podobne igre kakor je Frelihova, izražajo t nekem ugledu stanje, v katerem živimo. Manjka jim še marsikaj, toda ljudstvo jih sprejema z veseljem, ker v njili vendarle vidi del svojega lastnega boja in težav v polminnli dobi.
Ko je po udarcu na gong radijski napovedovalec sporočil da je ura devet, se je Ivan nenadoma zdrznil. K njegovi mizi je prisedla svetlolasa dama s kakor nebesni svod modrimi očmi, čeprav ni niti opazil, kdaj je vstopila.
»Thinker?« so skoraj neslišno zašepetale njene kakor češnje rdeče ustnice.
»Reporter!«
Ivan Oblak je začudeno strmel vanjo. Ta svetlolasa dama je torej tajinstveni neznanec, ki ga je pričakoval in zaradi katerega je moral na vrat in nos odleteti iz Pekinga, sredi noči s padalom odskočiti iz letala, se plaziti kakor zver po ncananem otoku, vkrcati na podmornico, potovati z njo pod morsko gladino do obale pri japonskem mestu Nagasaki in nato z japonskim poltovoronim parnikom v Singapur!
In te oči?
Ali jih ni že nekje videl?
Približal se je rjavi natakar in vljudno vprašal v polomljeni govorici britanskih priseljencev, s čim naj postreže.
»Hvala, naenkrat z ničemer!« je odgovorila neznana lepotica v brezhibni angleščini. S poklonom se je natakar odstranil.
Ta glas! Ali ga ni že nekje slišal?
Gotovo sc mu od vročine blede, te dame z nenavadno svetlimi lasmi ni srečal še nikoli v življenju.
»Ali ste že najeli sobo?«
Barva n'enega glasu je bila mnogo premehka za rojeno Angležinjo a?£ Američanko, navzlic iemu, da njeni angleščini ni bilo kaj oporekati.
»Ne še, prispel sem šele pred nekaj urami.«
»Well! Najemite jo kar v tem hotelu. Počakajte me v svoji sob', čez četrt ure pridem za vami. Tamkaj naju ne bo nihče inoiil med pogovorom. Važna sporočila imam za vas.«
Poklical ie natakarja, plačal in se priklonil neznanki, ki si je sedaj naročila limonado z ledom.
Lažni Stuart ftlason se je uravkar vrnil iz kopahrce v sobo, kjer si ie nekoliko esvežil obraz pod tekočo vodo. K srečj je bila njegova soba na osojni strani, tako da je bila
varna pred pripekajočimi sončnimi žarki, kakor tudi njen balkonček, od koder se mu je nudil očarljiv pogled na ves severni del tega tropskega velemesta. Ko je zaprl za seboj vrata kopalnice, ga je izza okrogle mizice pozdravil nasimeli zagonetne plavolaske, zaradi katere je moral odpotovati iz Pekinga po tako čudni jioti v Singapur.
»Saj dovolite, da se nekoliko uredim?«
F M	V- j
	& j
	
Neznanka se je zresnila in izginila v kopalnici, še preden jc utegnil odgovoriti na njeno prošnjo. Sicer pa njene besede niso n"ti najmanj zvenele kot prošnja. Slišati jih je bilo kot kakšno suhoparno sporočilo po uradni dolžnosti, izrečeno v naglici.
Spustil se je v globok naslonjač, pošiljal pod strop goste oblake dima in čakal povratka svoje neznane obiskovalke.
Ni mu bilo treba dolgo čakati. Vrata kojjalniee so se odprla in na pragu je stala črnolasa Agatja Semjonovna
Popova, najbližja sodelavka polkovnika Josipa Fjodoroviča Kudrnjaceva!
Spreletel ga je čuden občutek, ki mu je za trenutek ohromil roke in noge. S palcem in kazalcem leve roke se je vseipnil v dlan desnice, da bi ugotovil, če je sploh buden in če se mu vse skupaj ne sanja.
Res, bila je ona, ki ga je tisto jutro po njegovem prihodu v Peking poklicala k polkovniku Kudrnjacevu. Tudi njene rumene čepice v predsobi polkovnikove pisarne se je spomnil. Le kako je prispela v Singapur, saj jc po njegovem odskoku iz letala nad otokom Ta-kin-tan v Rumenem morju odletela nazaj proti Pekingu?
Ali mu ni mogla sporočiti tega, kar je nameravala storiti v tej sobi, že v Pekingu in prištediti njemu ter prav gotovo tudi sebi vratolomno potovanje v Singapnr? Sicer pa bi prej pričakoval, da se bo neznana plavolaska vrnila iz kopalnice v zapeljivem negližeju, kakor pa v osebi ernolase Agatje Semjonovne Popove.
Zakaj je bila potrebna knjiga in brisanje ust, čela in vratu ob srečanju, saj ji je b;l vendar znan?
Ali so ga samo preizkušali, kako izpolnjuje dobljeae ukaze?
V njegovi glavi je rojilo nešteto vprašanj, na katera si ni vedel odgovoriti.
Ivan Oblak ali Stuart Mason št. 2 seveda ni mogel vedeti, da je imela tajnica in najožja sodelavka konzula in poveljnika izpostave NKVD v Pekinga, polkovnika Josipa Fjodoroviča Kudrnjaceva, ki je bil obenem tudi šef sovjetske tajne službe na Daljnnjem Vzhodu, važno vlo:--o v sovjetski tajni službi in da so jo sovjetski agenti poznali pod imenom Irena. Zato tudi ni vedel, da je njun sestanek pod sireho častitljivega britanskega hotela Ie del njenih opravkov v Singapuru, Ce hi le slutil, da je prispela Agatja Semjonovna Popova v Singapur celih oseminštirideset ur pred njegovim prihodom, bi Se boli napenjal svoje skoraj že vročične možgane, da bi uganiti kalnih prevozniih -¡sreslster po je morala poslnževati na svoji poti: kopenskih, mračnih ali pomorskih. Mogoče celo vseh treh?
TtLtSNA YZGOIÁ • ŠPOII • $ AH
V nedeljo so odigrali drugo kolo ^pomladanskega dela iLržavneiga nogometnega prvenstva, s čimer so dejansko zaključili letošnjo nogometno sezono. Nogometaši ibodo imeli sedaj mesec in rpol odmora, 15. februarja se bodo znova apustiili v borbo 2a točke. Razmeiroma kratek presledek med jesenskim in spomladanskim delom prvenstva so določili zato. ker je pred našo nogometno reprezentanco svetovno prvenstvo v Švici in s tem v zvezi seveda obsežne priprave. Po zadnjih vcateb se bo naša nogometna reprezentanca pripravljala za svetovno prvenstvo v ¡Ljubljani — seveda ce si bo to pravico priborila še v preostalih kvalifikacijskih tekmah z Grčijo in Izraelom,
Nas zanima predvsc.m usoda edine-(gs slovenskega predstavnika v zvezmi nogometni ligi. V nedeljo so Odre-do vri sprejeli na svojem igrišču odlično moštvo Spartaka iz Subotice in igrali z njim neodločeno 1:1. Tekma sama ni bila na posebni višini, ker je megleno vreme precej oviralo igralce. Ljubljančani so bili večino tekme v premoči iu hi vsekakor zaslužili zmago. T.a tekma (kakor tudi nekatere prejšnje) je pokazala, da ra-.-polaga ¡Odred s solidnim inošlvotn, ki ga pa spremlja precejšnja smola. Upajmo, da se bo ta smola spomladi preselila še h kakšnemu dragemu klubu in da ho Odred končno le ostal
T ligi-	,
Odred razpolaga trerouitno .z netca-,tMai odličnimi igralci, med katerimi -moramo zlasti omeniti Toplaka iin Bclcerja v na/padu ter Zum-barja. Lesjaka iu Pelicona v obrambi. Tali pet igralcev je v zadnjih [tekmah pokazalo največ znanja in boifcenosti in predstavljajo dušo moštva. Treba pa bo nujno misliti na nekatere spremembe, alasiti v napadu, kjer sta Toplak in Belcer precej boljša od drugih igralcev. To je seveda stvar trenerja, ,-in upajmo, da jo bo uspešno rešil. Kot vse kaze, ie Odred konično le prebolel vse nevšečnosti novinca t prvi ligi in se b® «pomladi bo-riil z drugimi moštvi kot eaik z enakimi.
Hajduk 15 12 0 3 31:17 21 Dmia.ru» 15 10 3 2 35:12 23 PKfai. 15 11 1 3 50:20 23 CrT.nrezda 15 10 3 2 27:14 23 Vojvodina 15 9 3 3 42:23 21 Spartak 15 7 3 5 28:23 1-7 . Prolcter 1-5 3 7 5 18:29 13 i Var-dar 15 3 6 6 21:22 12 BSK	15 4 4 7 25:27 12
Sajrijev» 15 5 2 8 11:25 12 Raidiički 15 3 3 9 16 :26 9 Lokomotiva 15 2 4 9 18:26 8 OBRED 15 2 3 10 22:43 7 Rabo !n ički 15 2 2 11 13:50 6
Prod smučarsko sezono
Vse dosedanje smučarske, priprave po svetu in pri nas kažejo, da stojimo pred zelo razgibano smučarsko seaono. Tudi naša smučarska podzveza v Idriji je letos pripravila vse potrebno za naše sodelovanje, na <lo-< mečih tekmovanjih in tudi v republiškem merilu. Dalje pa verjetno tudi letos še ne bomo prišli.
Pri morska podzveza ima sicer re-
gistrirana samo 4 društva •(Rudar iz Idrije, Železničar iz Nove Gorice, Branik iz Solkana in Matajur iz Livka), vendar se bo oprla na TVD j>Partizan«, kjer se smučarstvo goji. vedno bolj intenzivno in množično in kjer bomo gotovo v kratki dobi dobili nove smučarske kadre. Stari kadri počasi popuščajo drug za drugim, vmes pa je velika praznina. ki nam jo je zapustila italijanska okupacija in vojna leta. Lani pa je že stopilo v ospredje neJtnj mladih moči, ki so pokazale veliko nadarjenost iu ki mnogo obetajo in tako smo lahko dosegli tudi na republiških tekmovanjih prve uspete. Čeprav več teh mladincev služi sedaj vojaški rok, smo prepričani, da bo letošnja sezona odkrila še večje štefjilo mladincev in mladink. Vso pažnjo bomo morali posvetiti ženski mladini, ki. je pri. nas zelo šibka, ker bomo tu lahko dosegli najprej vidnejše uspehe. Nekaj mladih moči so lani odkrili na Livku, pa tudi Gorica ne bo dosti zaostajala za njim. če jih bo pravilno vključila v tekmovanja. Idrija je t' tem pogledu na slabšem in je prav to njena najbolj šibka točka, kjer ji bodo druga društva prišla najprej do živega.
Ko to pišemo, se še oziramo v nebo, ker< snega še ni, oziroma ga je premalo. Željno ga pričakuje vsa Evropa in smučarji so mnenja, da mora vsak čas začeti in da bodo tudi. letos imeli najboljšo sezono. Pri tem pa ne smemo pozabiti na besede norveškega trenerja, ki ga pomanjkanje snega prav nič ne moti. Za tekmovanje na smučeh je po-
trebna priprava »na suhem« in na to morajo misliti tudi naši. smučarji, Dosedanjo krepitev v telovadnicah naj zamenjajo s teki v priredi. Kar roko na srce: v tem poglerlu smo po nemarnosti mnogo zamudil' in je skrajni čas, da to nadoknadimo.
Primorska ima samo enega registriranega sodnika (tovariša Vončino Karla iz Gorice), zato je. podzveza ukrenila potrebno, da si ustvarimo tudi svoj kvalificirani, kader na belih poljanah. Starejši smučarji naj torej takoj primejo v roke »Tekmovalni pravilnik«, ki ga je še mogoče nabaviti v Ljubljani in ki jim bo služil, za pripravo na dvodnevni sodniški tečaj, ki bo v Idriji. Računamo s koncem leta, tako da bodo naše tekme sodili že izprašani sodniki, in ne bo več pritožb.
Koledar letošnje sezone smo že objavili. Prva točka je tako rekoč že na vrsti: čim zapade prvi sneg, bo treba izvesti društvena prvenstva, da bomo takoj v začetku poznali moc naših tekmovalcev. Pozneje ne bo več mnogo časa, ker bodo 10. januarja že okrajna prvenstva. 16. in 17. januarja pa že 11. podzvezno prvenstvo v Idriji.	L. S.
Aurora - Piran k-kih-1)
V	torek popoldne sta se v Kopru srečali najboljši nogometni en-ajsto-riei jugoslovansko cone STO koprska Aurora in Piran. Tekma, ki je -bila v počastitev Dneva armade, se je končala neodločeno 4:4.
Vodilni gol so zabili gostje v prvih minuitah igre po krivdi domače obrambe. -Aurora se je takoj otiresla pritiska .in začela z lepimi kombinacijami, ki so ji prinesle zasluženo visoko vodstvo.
V	druigem polčasu se je slika na igrišču povsem spremenila. Gostje, ki so dobili pojačanije v Segali, so potisnili domačine povsem v obrambo in zasluženo izenačili. Glede, na potek igre bi celo zaslužili zmago. Verjetno je rezultat prvega polčasa nekoliko uspaval domačine, ki so ves drugi polčas igrali zmedeno ter «ii.ro uiti enkrat resneje ogrozili vrat P irančanov.

SLOVENSKEGA JADRANA
Svetovni rekorder Emil. Zatopek se bo udeležil silvestrskega teka v San Paolu. Našega Mihaliča čaka torej huda preizkušnja
Ojej, kako so ljudje »pošteni«, sem se zaskrbljen počehljal za u-šesom onidan, ko mi je odgovorni urednik »Slovenskega Jadrana« izročil grozdno pismo nekega He-Ijodorja iz Idrije. V pismu p še med drugim: »Z ozirom na to, da so v tem članku neresnične stvari ...«
»Ti stari Barba Vane, zdaj si pa v šmiru! 2e sive lase nosiš na glavi, pa še »lažeš.« Le glej, da ne boš še glave zapravil.« Tako nekako sem premišljeval in že hotel poslati k vragu moje novinarske sposobnosti. Pa sem se spomnil, da. sem že prej prejemal take grožnje in nisem odnehal. J a, kaj pa mislite, da sem šušma-r? Barba Vane je sicer star, toda — je glas ljudstva! Na splošno mu 'ljudje zelo radi zaupajo svoje težave, tegobe in potožijo nad krivicami. Zato pa ne bo vrgel puške v koruzo, če od -nekje zagrmi nevihta... če se od nekje oglasi človek, ki mu je Vane pogledal v njegove »poštene« račune.
Kako prav je bilo, da sem jo zadnjič hitro pobraisal iz Idrije, ko sem zbiTal podatke o »tečajih«. To sem videl iz tega, ker so me pri »Kurivo<(-prometu hoteli kar z gorjačo namazati. Ne razumem, zakaj so bili -tako hudi name, saj nisem o njihovem podjetju napisal n'ti tega, da nekaterim odjemalcem prodajajo za prvovrstna drva tudi taka, ki po poštenosti isodiijo med drugovrstna, ker so vmes palice in še celo nekaj jelo-vega lesa, To sem na lastne oči 'videl v kleti Vajenske šole pri, tovarišu Božiču. Mojegta mnenja so bili tudi strokovnjaki, O podjetju sem hotel povedati samo to, da imajo na odločujočem položaju tov. Heijodorj-a Grudna, kateremu pa sem ime poslovenil. Saj imamo Slovenci tako lepa in naša imena in ni treba, da bi se
KOP ER
San torijeva 26 - Poštni preda! 2
SOBOTA 26. XII.: 13.45 Lahka in zabavni a iglasba: 14.15 Sport doma in -po svetu: 14.-10 Domači zvoki; 17.00 Obisk pri mojstrih -glasbene umetnosti; 17.30 Od Drave do Drine, spored jugoslovanskih narodnih pesmi; 18.15 Zabavni -orkestri: 21.30 Izbrano cvetje z domače grede; 22.00 Z mikrofonom po ¡Primorski: Sežana. — NEDELJA" 27. XII.: 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce: 9.00 Z okroglo in poskočno v nedeljsko jutTo: 13.45 Glasba po željah: 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Sežana: 16.00 -Pojo pevski zbori prosvetnih društev s Primorskega in Tržaškega: 18-30 Nedeljski prome.nadni koncert. - - PONEDELJEK 28. XII.: 11.30 Našim ženam: 13.45 Lahka 'iin zabavna glasba; 14.40 Domači zvoki; 17.30 Matija Bravni-čar: Kurent, simfonična pesnitev; 18.15 Iz pisane bisage, za dobro voljo. — TO-REIv :4. XII,: 13.45 Lahka in zabavna glasba; 14.30 Kulturni razgledi; 14.45 Pojo in igrajo: Slovenski oktcit. vaški kvintet, '.kmečki trio in 'tolminski ženski oktet: 17.00 Igra Stoj an Stenovic s svojo kapelo; 17.37 Solisti in zbori .izvajajo narodne pesmi in plese Jugoslavije : 18.15 Max Brneli: Koncert za violino in orkester št. 1 iv G-molu op. 26: 18.38 Zabavna glasba jugoslovanskih skladateljev. Igra veliki zabavni orkester Radia Zagreb; 20.00 J. Massenet: Wcrther. izvajajo soli-

dičili s katoliško klasnko. Kar zadeva očitek, da pišem »neresnične stvari« pa lahko dam samo tole pojasnilo:
Ni res, da je b'l tovariš »Zlati sonček iz VojskegaM obsojen na polletni »tečaj«, pač pa je res — da je bil obsojen na petnajst mesecev napora, an eta je otjsoaoa postala pravnomočna. To »neresnico« mi, bo pa, upam, j a oprostil! Star sem že in tudi precej naglušen. To mi tudi moja Juca večkrat očita. Toda čeprav sem star, sem vendar slišal, da so bili ljudje v Idriji zadovoljn', ko so to zvedeli. Ce bi bil jaz, Vane, molčal, pa bi govorili: »Vidite, kako molči in skriva, ker je obsojeni visoka, oseba.« Zgubili bi zaupanje v ljudsko oblast, tako pa jo sedaj — še bolj cenijo.
Mislim, da je s tem ustreženo tov: Grudnu. ASi sem jaz kriv, če je bil razrešen kot -ljudski poslanec? A'M sem jaz kriv, če ljudje govorijo o nekem prašiču, ki ga je baje dal rediti starim m onemoglim...?! Ce bo pomiloščen, nimam prav nič proti.
V Tolminu sem zvedel, da se tisti »srček« in njeni zagovorniki zelo jezijo, ker sem pred časom povedal o tistih načrtih za zadružni dom v šebreljah. Ker sem star on izkušenj lahko priporočim, »Punčka zlata, le nikar se preveč ne jezi! To škoduje srcu, ličkam in teku. Viš, punčka, da nisem tako prej. V-iš, punčka, da nisem tako slab človek. Čeprav sem star, vendar vidim skrite reči.,.
Prav je, če vam povem, kako me ljudje »štemajo«. Od Sv, Lu-riije pri Portorožu mi je Momfi Butara poslal pismo s tole vsebino:
»Jaz morem ti nekaj povedati, da tukaj pri Sv. Luciji vsi so jezni ses tabo in govorijo, da ker si se napravo dosti denara sje obrno se;-- Kapitalisti. Povsat kolovratiš
in zabadaš nus, ma kamr je potreba, se ne obrneš. Pr.di pogledat k Sv. Luciji v torklo, kaj delajo ses kmeto. Enkrat so bili špikolan-td, pasa jemali 8 pr sto za njihovo mito. Zdaj ker ni več špikolantov pa jamejo 10 persto in tudi nogel-ce in jeh prodajo v P.ran v fabri-ko salvetti po tri dinare kg in lani so vzeli še 30 dinarov pri vsakem kvintali olk za popravilo tor-kle. Tako, da tabogi kmet mora biti zmiraj suženj.
V Kortah t-ud-i tisti lastniki od torkle kakor so bogaboječi če gre-jo kspovedi in če povejo da jemljejo tudi oni 10 prsto in tudi No-glice. Zato se ne spominjajo, da napravijo greh. Kmetje so mi rekli, da oni so zadovolni dati nogli-ce v tovarno ma teti denar gamo-rajo sami potegnit in pane po tri dinare kg, oni so zadovolni po dva dinara, da dobijo za hlače, ki raztrgajo kadar -pobirajo olke.
Tako ti Vane študiram in si zmeram tam pokopru, gledi za rešit to zadevo in če ne boš postavo nomesto tostvar tebonio vrgli ses službe in bomo postavili Pepeta Kolodriska na tvoje mesto. Ti ses tvojo juco boš mogo delat škova-cin v Bržanih ...«
° Tako vidite -moji dragi bravci, da je zadeva resna. Od ene strani mi grozijo s tožbami, od druge pa, da me bodo vrgli iz službe. Vane pa vam bo ostal vedno zvest in vas kot vedno prav lepo pozdravlja.	Vaš Vane
ČITAJTE IN ŠIRITE
Stm&n&ki
sli, zbor in orkester ljubljanske opere; 22.00 Vabimo na ples. — SREDA 30. XiI'I.: 11.00 Šolska iu,ra: Mati narava pripoveduje; 13.45 Lahka -in zabavna glasba: 18.15 Za vsakogar ne-kaj: 20.45 Klavir v iritmu; 21.00 S knjižno police: Steinbeck: »Polen-tarska polica«; 21.30 Festival zabavne ¡rlasbe; 22.30 Jugoslovanske narodne pesmi. — ČETRTEK 31. XII.: 13.45 Lahka ¡n zabavna glasba; 14.40 Ko staro leto gre iod vas, naj gode klarinet in bas; 17.00 Na staro leto, nekaj starih melodij; 18.15 P. I. Čajkovski: Italijanski caprieeio op. 45: 17.37 Narodne pesmi iz P-rizrena in okolice; 18.30 Glasbena kronika na staro leto: 23.05 V pričakovanju novega leta; 23.45 Iz starega v novo leto. zabavna .in plesna glasba: 2.00 Zaključek oddaje.
BirSžaeika
V o d o r a v n o : I. severnoameriška stepa, 8. književnik, pisatelj, 9. arabski knezi, 10. šestnajsta in dvajseta črka. 12. kip maliikovailcev, 13. majhna žival, 15. vrsta vrbe žafajke, 16. plasti. 18. vrsta ogljikovodika, 19. prddlog, 21. vodna žival, 22. oz> ralni zaimek, -tudi prislov- 23. glavni štovnik, 24. tuje žensko ime, 25. čustven pesnik. 26. nekdanja državna 'tvorba na našrm ozemlju. 28. glavno mesto Perzije.
Navpično: 1. zimsko oblačilo, 2. japonska dolžinska mera, 3. grške črke, 4. -neodločen izid šahovske partije, 5. kemična prvina, 6. umetno skrajšanje obdobij v življenju rastlin, 7. najslavnejši hunski poglavar, 11. ročni okrasek, 14. prevozno sredstvo, 17. osebni zaimek, 18. puščav-n.iik. samotar ('tujka) 20. gorata pokrajina v Burmi, 22. prenašalee povelj in sporočil, 24. evropske denarno enote. 25. neparen, 27. vzpodbudna besedica.
Ia	2	3	4	5	ó	7 j¡ 3
				--	i í	
		9				
p	it	m	12		! !	
113			liiijil!	IS	i 1	
i"			17			
				lil üüii«	19	29
21			ijiiiill iiiiüii	22		
23		ijij	2i			
	[s:HH:	25				
20	27					
28	i					3
REŠITEV križanke iz prejšnje številke
Vodoravn-o: 1. Maraton, 7. ameba, 8. -lepe, 9. ko, 11. Lion, 13. kis, 15. N, Li, 16. akordi, 18. antika, 20. one, 21. jok, 22. beta, 24. kc, 25. I. C. 26. viri, 28. Salaj, 29. opereta.
Navpično: 1. Malaka, 2. A-merikanec, 3. rep, 4. Abel, 5. ta, 6. neoni, 9. kolikokrat, 12. indij, 14, sonet, 17. rt, 19. akacija, 20. obilo, 23. Avar, 27. ile, 28. se.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2