letnik CXIX • december 2017 12 • Razglasitev svetovnega dneva čebel še pred koncem leta 2017 • Preverjanje odpada varoj po zimskem zatiranju • Kranjske čebele iz Gorenjske na prvi čebelarski šoli na Dunaju Čeb elji vos ek z a satn ice – o dpr avlj anje osta nko v ak aric ido v in p ona red kov Pri gotovinskem nakupu čebelarske opreme nad 100,00 €, priznamo čebelarjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta. DELOVNI ČAS TRGOVINE 325 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 12/2017 letnik CXIX Letos mineva okroglih 70 let, odkar sem kot otrok prvič od blizu videl čebelnjak. Šumenje tisočih čebel in omamni vonj po medu, ki je vel iz lepo poslikanih panjev, sta me dobesedno začarala in kakšne pol ure sem samo strmel v do tedaj nepoznano lepoto. Ob tistem nebeškem prizoru je v meni dozorel trden sklep: tudi jaz bom imel čebele. Dolgih deset let sem moral čakati, da se mi je moja srčna želja končno uresničila. Vse poletne počitni- ce sem preživljal v vasi Strahomer pod Krimom. Ko sem se leta 1957 kot običajno prvi dan po končani šoli s kole- som spet pripeljal na dvorišče kmetije, mi je srce zaigralo od veselja. Na velikem sadnem vrtu se je raztezala skoraj 100 metrov dolga, v skladanice zložena vrsta panjev, ki so jih bili pripeljali čebelarji iz Ljubljane in okolice. Tisto leto je zamedila hoja že okrog 20. junija, medenje pa je potem trajalo neprekinjeno ves julij, ves avgust in še polovico septembra. To je bila hojeva letina stoletja, kakršna se do danes še ni ponovila. Čebelarji so točili po trikrat do štiri- krat in na koncu jim je že zmanjkovalo posod. Seveda so čebele tudi rojile. Po predhodnem dogovoru s čebelarji, da je lahko moj vsak roj, ki ga sam najdem in ogrebem, sem nekaj rojev vsadil v pripravljene prazne panje. Sledila so leta neizmernega veselja, saj je bilo delo s čebelami prava poezija. Razmnoževal sem čebelje druži- ne in širil svoje čebelarstvo, ki sem ga sčasoma preselil iz Ljubljane na posestvo svoje žene na Goriško. Akacija je medila skoraj vsako leto, in ker sem imel svoje stoji- šče v samem osrčju sestojev te medovite drevesne vrste, sem imel dobre donose. Po končani beri na akaciji sem peljal čebele na smrekovo ali hojevo pašo v Trnovski gozd ali pa v okolico Tolmina na lipo. Ta zadnja paša je bila ena najzanesljivejših, saj se v dvajsetih letih niti enkrat ni zgodilo, da bi pripeljal domov prazne panje. Slovenski čebelarji smo takrat pridelali več medu, kot je bila pora- ba na prebivalca naše republike. Na srečo smo imeli v Ljubljani trgovsko podjetje Medex, ki je po sprejemljivih cenah odkupovalo vse viške, tako da čebelarjem ni bilo treba skrbeti za prodajo in so se raje intenzivno posvečali tehniki čebelarjenja. Potem je prišlo leto 1980, ko so se v Sloveniji pojavile varoje. Ker zlasti starejši čebelarji in začetniki niso bili pripravljeni na novi izziv, so se začeli mnogi čebelnjaki prazniti. V našem glasilu je prenehala tako imenovana panjska vojna med zagovorniki nakladnega panja in na- šega standardnega žnideršiča, vedno več pa se je poja- vljalo raznih člankov o zatiranju varoj. Lastnih izkušenj nismo imeli, zato smo se ozirali po tujini, saj domača UVODNIK Drage čebelarke in čebelarji! veterinarska služba še ni bila tako organizirana, kot je danes. Spomnim se nekega našega veterinarja, ki mi je takrat rekel, da so čebelarji nenavadno iznajdljivi in ve- dno korak pred veterino. Naslednji udarec smo doživeli leta 1991. Slovenija je postala samostojna in demokratična država, kar nas je kot državljane sicer zelo razveselilo, toda prevažanje čebel preko hrvaške meje ni bilo več dovoljeno. Nena- doma nismo pridelali dovolj medu za domače potrebe in začeli smo ga celo uvažati. Danes se dogaja, da tr- govska podjetja v tuji lasti prodajajo med neznanega izvora po sumljivo nizkih cenah in tako marsikje kon- kurirajo domačim čebelarjem. Tudi čebelje paše niso več tako zanesljive, kakor so bile pred desetletji. Veliko je za izpad pridelave medu krivo slabo vreme, za katerega ne vemo, ali ga pogoju- jejo podnebne spremembe ali pa je spremenjeno vreme samo del naravnih ciklusov. V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo slovenski čebelarji invazijo še dveh novih, zelo nevarnih sovra- žnikov naših čebel: azijskega sršena in malega panjske- ga hrošča. Prvi se je od severozahoda Italije že precej približal Benetkam, drugi pa se počasi, a zanesljivo iz Kalabrije in Sicilije pomika proti severu države. V fran- coskih, španskih in tudi italijanskih čebelarskih glasilih prebiram alarmantne novice, kakšno škodo povzroča- jo azijski sršeni v čebelarstvih teh treh dežel. Vrstijo se obupni pozivi oblastem, naj nekaj ukrenejo in čebelarje zaščitijo, saj nekateri od tistih, ki jim je čebelarstvo po- glavitni vir preživetja, opuščajo svoj poklic. Iz vseh opisanih težav lahko sklepamo, da postaja čebela vedno bolj ogrožena živalska vrsta. Veseli nas, da bo v kratkem na pobudo Republike Slovenije Organiza- cija združenih narodov razglasila 20. maj za svetovni dan čebel in da je na vrsti že nova pobuda, da se čebelo razglasi za ogroženo vrsto. Če nam bo to uspelo doseči, lahko računamo na finančno pomoč iz okoljskih ukre- pov v obliki podpor na vsak naseljeni čebelji panj. Tako se bomo čebelarji, ljubiteljski in poklicni, lažje zoper- stavili starim in novim nevarnostim, ki ogrožajo obstoj čebel na zemlji. Franc Šivic 326 12/2017 letnik CXIX KAZALO INDEX letnik CXIX g Številka 12 g December 2017 g ISSN 0350-4697 PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure. justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/ Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 15. in 18. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure JSSČ: • Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica (v Čebelarskem centru Slovenije): ponedeljek od 10.00 do 14.00, četrtek od 8.00 do 12.00 ter od 13.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek, 18. decembra, od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petki v decembru - 1., 8., 15. in 22. od 8.00 do 10.00. EDITORIAL Franc Šivic ....................................................................................................................... 325 BEES' HEALTH Alenka Jurić, DVM: Checking varroa fall after winter treatment if bee colonies ........ 328 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Andreja Kandolf Borovšak, MSc, Aleksander Mikuš and Tomaž Svete: Beeswax, suitable for production of comb foundations ................................................. 329 Vlado Auguštin: Expert discussion on falsification of beeswax ................................... 330 Tanja Magdič: Marking stands and labelling bee products ..........................................331 Nataša Lilek: Honey labelling according to the place of production .................................. 332 Susan Cobey, DSc and Stanislav Plut: Impressions of the Carniolan bee from a visit to Slovenia ..... 333 Aleš Bozovičar: Measurement and calculation of cubital index of bees .............................. 335 Prof Robert Brus, DSc: Exceptional nectariferous trees in Slovenia (part I) ..................... 336 Prof emer dr. Andrej Šalehar, DSc: Carniolan bees from Gorenjska at the first beekeeping school in Vienna? ..................................................................... 337 Vlado Auguštin and Franc Šivic: Some impressions from the Apimondia Congress 2017 in Constantinople .................................................................................................. 339 Marko Borko and Franc Šivic: World news ....................................................................340 BEEKEEPER'S WORK Jože Sever: Beekeeper's tasks in December .................................................................. 341 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 343 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 346 ADS 352 IN MEMORIAM 355 Razglasitev svetovnega dneva čebel in sprejem pri predsedniku Republike Slovenije Kot veste, si Slovenija dobra tri leta prizadeva za razglasitev svetovnega dneva čebel. Obeta se, da bo ta sredi decembra spre- jet na plenarnem zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku. V času od rojstva ideje do danes je bilo potrebne mnogo angažiranosti tako s strani Čebelarske zveze Slovenije kot tudi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS ter drugih političnih in nepolitičnih deležnikov. V dogovoru s predsedni- kom Republike Slovenije, g. Borutom Pahorjem, bo ta sprejel de- legacijo, ki se bo udeležila generalne skupščine OZN, po vrnitvi iz New Yorka. Točen datum sprejema v predsedniški palači še ni znan. Dogodka se boste po predhodni najavi lahko udeležili tudi vi. ČZS bo pred tem organizirala tudi sprejem delegacije na samem Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Predlagamo, da se udeležite obeh dogodkov in tako izkažete zahvalo za vsa prizade- vanja in čast, da smo Slovenci zares narod naprednih čebelarjev. Veseli bomo, če boste dogodka pospremili tudi s praporom svo- jega društva. Najavo na posamezen dogodek ali oba sprejema po e-pošti ga. Barbara Dimc, barbara.dimc@czs.si. Ko bomo izvedeli za točna termina obeh dogodkov, bomo prijavljene ob- vestili po e-pošti in informacijo objavili na spletni strani ČZS. Lidija Senič, vodja služb ČZS, in Marko Alauf, podpredsednik ČZS Darilo z vrednostjo Naročila: nobeesnolife@gmail.com, 040/431 930 UVODNIK Franc Šivic ....................................................................................................................... 325 ZDRAVJE ČEBEL Alenka Jurić, dr. vet. med.: Preverjanje odpada varoj po zimskem zdravljenju pri čebeljih družinah ...................................................................................................... 328 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Mag. Andreja Kandolf Borovšak, Aleksander Mikuš in Tomaž Svete: Vosek, primeren za izdelavo satnic ................................................................................................................. 329 Vlado Auguštin: Strokovna razprava o ponarejenosti čebeljega voska ...................... 330 Tanja Magdič: Označevanje stojnice in čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov ..........................................................................................................................331 Nataša Lilek: Označevanje medu glede na kraj pridelave ................................................. 332 Dr. Susan Cobey in Stanislav Plut: Vtisi o kranjski čebeli z obiska v Sloveniji ..................... 333 Aleš Bozovičar: Merjenje in izračunavanje kubitalnega indeksa pri čebelah ....................... 335 Prof. dr. Robert Brus: Izjemna medovita drevesa na Slovenskem (I. del) .................... 336 Zasl. prof. dr. Andrej Šalehar: Kranjske čebele z Gorenjske na prvi čebelarski šoli na Dunaju? ..................................................................................................................... 337 Vlado Auguštin in Franc Šivic: Nekaj utrinkov s kongresa Apimondie 2017 v Carigradu .... 339 Marko Borko in Franc Šivic: Novice iz sveta ..................................................................340 DELO ČEBELARJA Jože Sever: Čebelarjeva opravila v decembru ............................................................... 341 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 343 OBVESTILA ČZS 346 OGLASI 352 V SPOMIN 355 12/2017 letnik CXIX 327 VOŠČILO Čebelarska zveza Slovenije želi vsem čebelarkam in čebelarjem vesele božične praznike in ponosen vstop v praznično leto 2018! Fo to : K ris zt iá n Sá ri Medena potica za božič Prve slovenske potice so bile sadne, z nadevom iz stolčenega suhega sadja in medu. Suho sadje za potice so na peči ali v peči posušili in nato v možnarjih ali v mlinskih stopah stolkli v moko. Sladkali so z medom, ki je bil stoletja edino sladilo. Poleg sadja so kot nadev uporabljali še orehe, lešnike, bučne peške in pehtran. Rozine so na kmete prišle zelo pozno. Nadev je bil lahko tudi slan. Potico je v pisnih virih prvi omenil Janez Vajkard Valvazor, in sicer v Slavi vojvodine Kranjske. Iz opisa je razvidno, da je bila prva potica nadevana z orehi in medom, ponekod s skuto. Včasih so jih zvijali na pose- ben način. Testo so razvaljali v obliki kroga in ga po vsej površini namazali z nadevom. V sredini so zarezali križ, katerega kraki so bili dolgi 12 cm. Potico so začeli zvijati iz sredine proti zunanjemu robu, vsak trikotnik zase. Nastal je dolg tanek zvitek, ki so ga prerezali in polagali v model v obliki kače, zvitek na zvitek. Potica je na toplem vzhaja- la, nato pa se je pekla v krušni peči. Že od nekdaj so jo povezovali z božičem. SESTAVINE Kvašeno testo: 500 g pšenične bele moke, 70 g sladkorja, 30 g kvasa, 60 g masla, 4–5 jajčnih rumenjakov, 2–3 dl mlačnega mleka, ščep soli, 1 jušna žlica sladkorja, 1 jušna žlica tekočega medu. Medeno-orehov nadev: 150 g tekočega medu, 600 g mletih orehov, 1–2 dl mlačnega mleka, 2 jajci, ščep mletega cimeta, ščep mletih klinčkov, ščep stolčenih nageljnovih žbic, vaniljev sladkor, naribana limonina lupina, ½ dl ruma za aromo. Premaz: mleko in jajce. PRIPRAVA Testo: Moki, ki smo jo hranili na sobni temperaturi, dodamo rumenjake, sladkor, stopljen med in rum. Mleko segrejemo in raztopimo maslo. Dodamo mešanico soli, mleka in kvasa. Zmešamo srednje gosto testo, ga zgnetemo, pokrijemo in pustimo vzhajati čez noč. Nadev: Med zelo počasi stopimo v vodni kopeli. Ko je stopljen, ga odstavimo, primešamo maslo in približno polovico mletih orehov (ki jih lahko nadomestimo s piškotnimi ali kruhovimi drobtinami). Vse skupaj zalijemo z mlekom. Na koncu dodamo še začimbe in jajci. Priprava na peko: Tradicionalno se je potico peklo v okroglih lončenih modelih. Dolžino razvaljanega testa določimo tako, da izmerimo premer modela in pomnožimo z dva. Testo, ki je počivalo čez noč, zjutraj še enkrat premesimo, tanko razvaljamo, nanj namažemo medeni nadev in potresemo s preostankom mle- tih orehov. Testo tesno zvijemo, položimo v namaščen modelček in ga postavimo na toplo, da še enkrat vzhaja. Medena potica je težja in vzhaja počasneje. Pred peko kolač premažemo z zmesjo mleka in jajc. Pečemo v pečici, ogreti na 175 °C, pribl. 45 min. Avtorica recepta: mag. Urška Intihar Fo to : m ag . U rš ka In tih ar Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si 12/2017 letnik CXIX328 ZDRAVJE ČEBEL Na Grafu 1 sta prikazani število odmrlih in število preži- velih varoj ob pričakovani 95-% učinkovitosti zdravljenja pri čebeljih družinah brez zalege. Pri vsaki družini posebej je zelo priporočljivo preverja- ti, koliko varoj je odpadlo po zdravljenju. Za kontrolo od- padlih varoj je najbolje uporabiti testne vložke z zaščitno mrežo, ki prekrivajo celotno dno panja. Preverjanje traja najmanj dva tedna. Prvo preverjanje se opravi po 24 do 48 urah, v nadaljevanju pa še najmanj dvakrat v presledku se- dem dni. Podatke je najbolje zabeležiti v dnevnik veteri- narskih posegov. Z Grafa 1 lahko med drugim razberemo, da ob pričakova- ni 95-% učinkovitosti zdravljenja čebeljih družin brez zale- ge v primeru odpada 100 varoj preživi zdravljenje pet varoj in da je v primeru odpada 200 varoj preživelo 10 varoj. Če je po zadnjem zdravljenju odpadlo 500 oz. 1000 varoj, jih je ostalo v družini v prvem primeru 25 in v drugem primeru 50. Preživele varoje lahko nadaljujejo svoj razvoj ob prvem zaleganju matice. Na podlagi pridobljenih podatkov o številu odpadlih varoj po zadnjem zdravljenju čebeljih družin, ki nimajo zalege, lahko izračunamo število preživelih varoj za vsako čebeljo družino posebej in ocenimo pričakovano obreme- njenost čebeljih družin z varojami v prihodnjem letu, saj je ta najbolj odvisna od števila preživelih varoj po zadnjem zimskem zdravljenju. Na Grafu 2 je prikazano pričakovano število varoj v prihodnjem letu ob pričakovanih ugodnih pogojih za razvoj čebeljih družin glede na število varoj, ki po zadnjem zimskem zdravljenju niso odmrle in bodo na- daljevale svoj razvoj v mesecu februarju. Čebelja družina naj bi lahko prenesla do 40 varoj pozi- mi in med aktivno sezono od 1000 do 1500 varoj, v prime- ru okuženosti z različnimi drugimi patogeni pa je lahko ta prag bistveno nižji. Z grafov lahko razberemo, da v primeru odpada do 100 varoj po zadnjem zimskem zdravljenju ostane v družini 5 varoj (Graf 1), ki imajo lahko ob ugodnih pogojih približ- no 1300 potomk varoj v oktobru oz. v septembru (Graf 2), kar pomeni dosežen prag škodljivosti. V primerih odpada več kot 100 varoj po zadnjem zdravljenju pa je ta prag ško- dljivosti dosežen že veliko prej, enako velja tudi pri odpadu manj kot 100 varoj po zadnjem zdravljenju v primeru zgo- dnejšega spomladanskega razvoja, pri reinvazijah ali okuž- bi z drugimi patogeni. Zimsko zdravljenje čebeljih družin proti varozi moramo opraviti čim prej, to je že v novembru ali decembru. S pravočasnim in učinkovitim zdravljenjem se čebele razbremenijo varoj in drugih patogenov, kar ugodno vpliva na njiho- vo zdravje in dolgoživost. Pri natančni uporabi zdravila pri čebeljih družinah brez zalege se lahko pričakuje približno 95-% učinkovitost zdravljenja. Na podlagi števila odmrlih varoj po zadnjem zdravljenju lahko izračunamo število varoj, ki je ostalo v čebelji družini. Preverjanje odpada varoj po zimskem zdravljenju pri čebeljih družinah Preverjanje odpada varoj po zimskem zdravljenju pri čebeljih družinah Alenka Jurić, dr. vet. med., UL VF Nacionalni veterinarski inštitut, Enota Celje Zimsko zdravljenje čebeljih družin proti varozi moramo opraviti čim prej, to je že v novembru ali decembru. S pravočasnim in učinkovitim zdravljenjem se ebele razbremenijo varoj in drugih patogenov, kar vpliva ugodno na njihovo zdravje in dolgoživost. Pri natančni uporabi zdravila pri čebeljih družinah brez zalege se lahko pričakuje okrog 95% učinkovitost zdravljenja. Na podlagi števila odmrlih varoj po zadnjem zdravljenju lahko izračunamo števil varoj, ki je ostalo v čebelji družini. V grafu 1 je prikazano število odmrlih in število preživelih varoj ob pričakovani 95% učinkovitosti zdravljenja pri čebeljih družinah brez zalege. Graf 1: Število odmrlih varoj in število preživelih varoj pri čebeljih družinah brez zalege po zadnjem zimskem zdravljenju ob pričakovani 95% učinkovitosti. Pri vsaki družini posebej je zelo priporočljivo preverjati, koliko varoj je odpadlo po zdravljenju. Za kontrolo odpadlih varoj se je najbolje posluževati testnih vložkov z zaščitno mrežo , ki prekrivajo celotno dno panja. Preverjanje traja najmanj 2 tedna. Prvo preverjanje se opravi po 24 do 48 urah, v nadaljevanju pa še najmanj dvakrat v presledku 7 dni. Podatke je najbolje zabeležiti v Dnevnik veterinarskih posegov. Iz grafa 1 lahko med drugim razberemo, da ob pričakovani 95% učinkovitosti zdravljenja čebeljih družin brez zalege v primeru odpada 100 varoj preživi zdravljenje 5 varoj in da je v primeru odpada 200 varoj preživelo 10 varoj. Če je po zadnjem zdravljenju odpadlo 500 oz. 1000 varoj, jih je ostalo v družini v prvem primeru 25 in v drugem primeru 50. Preživele varoje lahko nadaljujejo svoj razvoj ob prvem zaleganju matice. 100 120 140 160 170 200 300 400 500 600 1000 5 6 7 8 9 10 15 20 25 30 50 0 200 400 600 800 1000 1200 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Graf 1: Število odmrlih varoj in število preživelih varoj pri čebeljih družinah brez zalege po zadnjem zimskem zdravljenju ob pričakovani 95-% učinkovitosti Na podlagi pridobljenih podatkov o številu odpadlih varoj po zadnjem zdravljenju čebeljih družin, ki nimajo zalege, lahko izračunamo število preživelih varoj za vsako čebeljo družino posebej in ocenimo pričakovano obremenjenost čebeljih družin z varojami v prihodnjem letu, saj je le ta najbolj odvisna od števila preživelih varoj po zadnjem zimskem zdravljenju. V grafu 2 je prikazano pričakovano število varoj v prihodnjem letu ob pričakovanih ugodnih pogojih za razvoj čebeljih družin z ozirom na število varoj, ki po zadnjem zimskem zdravljenju niso odmrle in bodo nadaljevale svoj razvoj v mesecu februarju. Graf 2: Število pričakovanih varoj v čebelji družini z ozirom na število preživelih varoj po zadnjem zimskem zdravljenju v obdobju od marca do oktobra. Čebelja družina naj bi lahko prenesla do 40 varoj pozimi in med aktivno sezono okrog 1000 do 1500 varoj, v primeru okuženosti z različnimi drugimi patogeni, pa je lahko ta prag bistveno nižji. Iz grafov lahko razberemo, da v primeru odpada do 100 varoj po zadnjem zimskem zdravljenju ostane v družini 5 varoj (graf 1), ki imajo lahko ob ugodnih pogojih okrog 1300 potomk varoj v oktobru oz. v septembru (graf 2), kar pomeni dosežen prag škodljivosti. V primerih odpada več kot 100 varoj po zadnjem zdravljenju pa je ta prag škodljivosti dosežen že veliko prej, enako velja tudi pri odpadu manj kot 100 varoj po zadnjem zdravljenju v primeru zgodnješega spomladanskega razvoja, pri einvazijah ali okužbi z drugimi patogeni. 160 320 480 640 800 960 1600 320 640 960 1280 1600 1920 3200 640 1280 1920 2560 3200 3840 6400 1280 2560 3840 5120 6400 7680 12800 0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 5 10 15 20 25 30 50 oktober september avgust julij junij maj april marec Graf 2: Pričakovano število varoj v čebelji družini glede na število preživelih varoj po zadnjem zimskem zdravljenju v obdobju od marca do oktobra. Alenka Jurić, dr. vet. med. UL VF Nacionalni veterinarski inštitut, enota Celje alenka.juric@vf.uni-lj.si 12/2017 letnik CXIX 329 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Med ne sme vsebovati ostankov zdravil nad mejo, ki jo predpisuje zakonodaja. Pri zatiranju varoj se sati iz medi- šča odstranijo, med pa se ne toči iz morebiti prestavljenih satov iz plodišča, ki so bili pod vplivom zdravil. Pri tem mo- ramo skrbeti tudi za redno menjavo satja, pri čemer poskr- bimo, da v panj vstavljamo satnice, ki ne vsebujejo ostankov v koncentracijah, ki bi prehajale iz voska v med. Satnice, ki jih lahko kupimo na našem tržišču in nimajo potrdila, da so bodisi iz ekološke pridelave bodisi so očiščene akaricidov, lahko poleg drugih snovi vsebujejo tudi nekaj miligramov/ kg kumafosa pa tudi nedovoljeno snov klorfenvinfos. V letu 2017 je bilo v okviru javnega naročila Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Analiza čebeljih pridelkov analiziranih 20 vzorcev voska. Dva vzorca voska kumafosa nista vsebovala, 50 % vzorcev voska je vsebovalo več kot 1 mg/kg kumafosa, kar je po nekaterih podatkih iz literature vrednost, ko začne kumafos iz voska prehajati v čebelje pridelke (Wallner, 1992). Najvišja vsebnost kumafo- sa v vzorcu voska je bila 13,3 mg/kg (Lilek in sod., 2017), kar pomeni, da so bile vrednosti kumafosa v primerjavi s po- dobno raziskavo iz leta 2014 (Kozmus in sod., 2014) nekoli- ko višje. Kumafos se po panju širi nepredvidljivo in po upo- rabi ostaja v njem dlje časa, več let (Auguštin in sod., 2017). Čebelarji so pogosto nad vsebnostjo kumafosa v svojem vosku neprijetno presenečeni, posebej tisti, ki po enkratni uporabi Checkmita izdelujejo satnice iz lastnega voska. Proizvajalci satnic ne morejo proizvesti satnic brez ostan- kov, če smo jim čebelarji prinesli onesnažen vosek, zato so v podjetju Samson iz Kamnika vpeljali metodo, s katero jim je uspelo iz voska ostanke dodobra odstraniti. V letu 2016 so zbrali in očistili približno eno tono voska. Pred čišče- njem je vosek poleg drugih pesticidov vseboval 4,1 mg/kg kumafosa, ter 0,189 mg/kg klorfenvinfosa (preglednica). Čiš čenje je bilo v skoraj 93 % uspešno za kumafos in v 46 % za klorfenvinfos, tako da je očiščen vosek vseboval 0,29 mg/kg kumafosa ter 0,10 mg/kg klorfenvinfosa, kar pomeni vre- dnost manj kot 1 mg/kg. Čiščenje voska v prvi fazi temelji na mehanskem čišče- nju – filtraciji – v več stopnjah, kjer se temeljito odstrani- jo mehanske nečistoče, nato se tretira vosek z naravnimi mineralnimi in rastlinskimi filtracijskimi in adsorpcijski- mi materiali, ki fizikalno vežejo kemijske nečistoče, in na koncu se ponovi filtracija voska, s katero odstranimo na adsorpcijske materiale vezane nečistoče. Pri čiščenju se ne dodaja nikakršnih kemikalij. Po vsaki fazi je barva voska svetlejša, tako da je po zadnji fazi le še ble- do rumene barve. Po čiščenju se vzorec voska analizira na set desetih najpogostejših onesnaževalcev, ki se kopičijo v vosku. Potrošniki medu so vse zahtevnejši v medu ne pričakujejo nobenih ostankov zdravil. Da bomo lahko ponudili med brez ostankov, je poleg tega, da dosledno upoštevamo navodila vete- rinarjev ter proizvajalcev zdravil, treba skrbeti tudi za redno menjavo satja. Če je vosek, ki je namenjen pridobivanju medu, onesnažen z akaricidi, zdravili, ki jih uporabljamo za zati- ranje varoj, se lahko ti znajdejo tudi v medu in drugih čebeljih pridelkih. Vosek, primeren za izdelavo satnic Preglednica: Vsebnost ostankov pesticidov v vosku pred in po čiščenju. Pesticid Vsebnost pesticida pred čiščenjem (mg/kg) Vsebnost pesticida po čiščenjem (mg/kg) Odstotek zmanjšane vsebnosti ostankov (%)* 2,4-dimetilfenilformamid 0,068 0,003 95,59 cimiazol < LOQ ** < LOQ < LOQ klorfenvinfos 0,189 0,102 46,03 propargit 0,021 0,004 80,95 tetradifon < LOQ < LOQ < LOQ akrinatrin < LOQ < LOQ < LOQ kumafos 4,105 0,29 92,94 fluvalinat 0,471 0,19 59,66 flumetrin 0,013 0,004 69,23 *Prikazuje, za koliko odstotkov se je vsebnost posameznega pesticida zmanjšala po čiščenju glede na vsebnost pred čiščenjem. **Pomeni, da pesticida v vosku niso našli (pod mejo kvantifikacije). Barva voska po različnih fazah čiščenja (levo neočiščen, desno očiščen) 12/2017 letnik CXIX330 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V ČD Ljubljana Moste - Polje je več čebelarjev oddalo vo- sek v čiščenje, v letu 2016 so zbrali 110 kg voska. Predsednik društva, g. Tomaž Svete, o tej društveni akciji pravi: »Oči- ščen vosek so nam vrnili ravno v času, ko smo v panje vstav ljali satnice. Opravil sem razgovore z večino čebelarjev in niti eden ni podal negativne informacije, da bi čebelje družine zavračale sa- tnice iz tega voska, niti ni navedel kakršne koli druge negativne reakcije. Nekaj pripomb je bilo le na ceno opravljenega postopka čiščenja voska, se pa osebno in tudi v imenu sodelujočih čebelarjev zahvaljujem podjetju Samson za natančno izdane papirje in lično pakiranje.« Čebelarji, znebimo se ostankov v naših čebeljih pridel- kih. Uporabljajmo zdravila, ki ne puščajo ostankov, in v panje vstavljajmo satnice iz prečiščenega voska ali satnice iz ekološke pridelave. Cena čiščenja voska po kg, po odbiti 15-% masi voska na račun nečistoč in voska, vezanega na filtre, filtracijska in adsorpcijska sredstva, je 3 EUR za kg očiščenega voska. Če bi čebelarji želeli, da se vosek predela v satnice, se poleg 3 EUR za čiščenje doplača še 2 EUR za izdelavo enega kg satnic. Na voljo so AŽ-, LR-, 2/3 LR-satni- ce. Iz enega kilograma voska dobite pribl. 11 kosov AŽ- oz. LR-satnic ali 15–16 kosov 2/3 LR-satnic. Mag. Andreja Kandolf Borovšak1, Aleksander Mikuš2 in Tomaž Svete3 1 svetovalka JSSČ za varno hrano, 2 Samson, 3 predsednik ČD Ljubljana Moste - Polje andreja.kandolf@czs.si Viri: Auguštin, V., Kandolf Borovšak, A., Kozmus, P., Lilek, N. (2017): Poročilo o vplivu tehnologije čebelarjenja na čebelje družine in kakovost medu. Po- ročilo v skladu z uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017–2019. Čebelarska zveza Slovenije. Kozmus, P., Auguštin, V., Samec, T., Lilek, N., Kandolf, A., Šešerko, M. (2014): Poročilo o izvedbi raziskav »Kontrole medu in čebeljih pridelkov«. Sklop 3: Kontrola ostankov v čebeljih pridelkih v skladu z uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2014–2016. Čebelarska zveza Slovenije, Erico d.o.o. Lilek, N., Bedek, M., Glinšek, A. (2017): Poročilo o izvajanju programa pod- pore laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov 2017. Sklop 3: Analiza cvetnega prahu, propolisa in voska na ostanke kemičnih sredstev za zatiranje varoje. Wallner, K. (1992): Diffusion varroazider Wirkstoffe aud dem Wachs in den Honig. Apidologie, 23, str. 387−389. Na razpravi, v kateri so sodelovali čebelarji in izdelovalci satnic iz Slovenije, sem predstavil pomen voska za čebelar- stvo. Poudaril sem, da si brez voska sodobnega čebelarstva pravzaprav ni mogoče zamisliti, saj je satje sestavni del če- beljega panja. V njem čebele gojijo zalego, hkrati pa je satje tudi posoda za skladiščenje medičine, medu in cvetnega prahu. Tudi od kakovosti satja je v veliki meri odvisen nor- malen razvoj čebelje družine. Čebelarjem sem svetoval, naj si ob čebelnjak postavijo tudi sončni talilnik, ki naj ga upo- rabljajo kot osrednjo pripravo za taljenje satja in pri taljenju vseh vrst voščenih odpadkov, prizidkov, medenih pokrov- cev, gradilnega satja in podobnega voščenega materiala. Predstavil sem tudi drugo opremo za taljenje voska. Doc. dr. sc. Lidija Svečnjak z Agronomske fakultete iz Za- greba je predstavila problematiko ponarejanja voska. Na sve- tovnem tržišču obstaja več kot 15 različnih snovi različnega porekla, s katerimi ponarejajo vosek. Med njimi so goveji in ovčji loj, cerezin, parafin, stearinska kislina in druge snovi. Ponarejenost voska je brez laboratorijskih analiz zelo težko dokazati, medtem ko čebele ponarejen vosek hitro opazijo: iz takšnega voska izdelane satnice namreč ne zdržijo teže – raztegnejo se in deformirajo, čebele pa panj zapustijo. V svojem predavanju je predstavila infrardečo (IR) spek- troskopijo, s katero ugotavljajo, ali so čebeljemu vosku do- dane snovi, ki jih tam ne bi smelo biti. Infrardeča spektro- ČZS, JSSČ, je v sredo, 18. oktobra 2017, ob 17. uri v Centru biotehnike in turizma Grm Novo me- sto organizirala strokovno razpravo o kakovosti opreme za pridobivanje čebeljega voska in pro- blematiki njegove ponarejenosti. Strokovna razprava o ponarejenosti čebeljega voska Fo to : L id ija Sv eč nj ak 12/2017 letnik CXIX 331 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dr. Svečnjak: Poceni satnice iz naše soseščine običajno vsebujejo več kot 70 % parafina. skopija (IR-spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo. Del spektra resonančno vzbu- di nihanja atomov v molekuli, s čimer pride do absorpcije svetlobe. S pomočjo te metode se z veliko natančnostjo ugotovi, ali je vosek ponarejen. Dr. Svečnjak se pri svoji praksi naj- večkrat srečuje s satnicami, ki vsebujejo visoke vsebnosti parafina. Za potrebe posveta je z zgoraj omenjeno metodo brezplačno analizirala osem vzorcev satnic s slovenskega tržišča – za kar se ji še enkrat najlepše zahvaljujemo. Te so bile razen dveh vzorcev (minimalne količine parafina) brez prisotnosti ponaredkov. Dr. Svečnjak je čebelarjem sveto- vala, naj se izogibajo nakupa poceni satnic iz naše sosešči- ne, saj te običajno vsebujejo več kot 70 % parafina. Med razpravo so se izobli- kovali zaključki, da je treba pri Evropski komisiji sprožiti inicia- tivo za izdelavo pravilnika o ka- kovosti voska in satnic in na pod- lagi tega izvajati kontrolo voska. Glede na to, da na slovenskem tržišču ni veliko ponarejenega voska in s tem satnic, je treba vlo- žiti še več energije v reševanje druge težave, to je zmanjševanje vsebnosti ostankov sredstev za zatiranje varoj v vosku. Vlado Auguštin svetovalec JSSČ za tehnologijo vlado.augustin@czs.si Nemški čebelarji: »S satnicami nekaj ni v redu« Že nekaj časa ugotavljajo čebelarji v Nemčiji pa tudi v Franciji, Belgiji, Nizozemski in Italiji, da s satnicami, ki so na tržišču teh držav, nekaj ni v redu. Ko jih dodajo čebe- lam, jih te nerade gradijo, pogosto se tudi sesedejo in velik del zalege v njih odmre. Zato so se v uredništvu nemške čebelarske revije Deutsches Bienen Journal odločili, da pri desetih največjih nemških predelovalcih čebeljega vo- ska kupijo satnice in jih pošljejo pristojnim institucijam v preiskavo. Rezultati laboratorijskih analiz so potrdili sum, da gre kar v šestih vzorcih za ponarejene satnice, v katerih so bili primešani parafin, stearin in različni oglji- kovodiki, ki jih pridobivajo iz nafte. V enem vzorcu satnic proizvajalca Gold Imkerei GbR so našli kar 25 % teh snovi. Nekoliko nižji odstotek stearina in ogljikovodikov so našli pri firmi Werner Seip Biozentrum, kjer so povedali, da so vosek nabavili pri belgijskem trgovcu Bijenhof. Doslej še ni znano, od kod je ponarejeni vosek prišel, sumijo pa, da je bil verjetno uvožen iz Kitajske. Pri omenjenih vzorcih so bile narejene tudi analize na ostanke akaricidov. Te so našli v vseh satnicah. Največ je bilo ostankov fluvalinata, kumafosa in timola. Medtem ko slednji sčasoma izhlapi iz satnic, pa druga dva ostaneta in bi ju bilo treba odstraniti s posebnimi postopki. Sicer pa bodo večino neustreznih satnic uporabili za izdelavo sveč. Franc Šivic Vir: Spiewok, S. (2017): Mittelwände im Test. Deutsches Bienen Journal, št. 9, september 2017, str. 6. Na izdelku mora biti označena njegova cena. Ceno je mo- goče označiti tudi na drugačen način, vendar tako, da ne obstaja možnost zamenjave s ceno drugega blaga. Prodajna cena izdelka je cena za enoto izdelka ali za določeno količino izdelka skupaj z davkom in vsemi drugimi dajatvami. Izdel- ki, ki jih prodajamo nepakirane oz. v razsutem stanju, mo- rajo imeti označeno le ceno za enoto izdelka (npr. 5 €/kg). Prodajna cena in cena za enoto izdelka sta označeni či- tljivo, če je velikost številk najmanj 3 mm. Pri označevanju cen v obliki cenika sta prodajna cena in cena za enoto iz- delka označeni čitljivo, če je velikost številk najmanj 5 mm. Deklaracija je namenjena porabniku. Vsebuje osnovne podatke o proizvodu, proizvajalcu in dobavitelju kot tudi o tistem, ki je odgovoren za proizvod na trgu. Zahteve, vsebi- na in obseg deklaracije so za posamezne skupine proizvo- Smo v času, ko je prodaja čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov na vrhuncu. Šte- vilni čebelarji jih tržijo na stojnicah ob različnih dogodkih ali lokalnih tržnicah. Poleg zakonskih predpisov, ki urejajo označevanje pridelkov in izdelkov, obstajajo predpisi, ki urejajo označe- vanje na stojnici. Na stojnici morata biti nave- dena ime kmetije (čebelarstva) in njen naslov. Označevanje stojnice in čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov 12/2017 letnik CXIX332 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Osnovnemu imenu MED lahko dodamo nekatere doda- tne oznake. Med lahko označimo po izvoru, kar pomeni, da lahko na nalepko zapišemo, ali gre za med cvetličnega oz. nektarnega izvora ali za med gozdnega ali manovega izvora. Pri določitvi izvora medu lahko čebelarjem pomagajo teren- ski svetovalci, ki so opremljeni z ustreznimi instrumenti in lahko na terenu glede na izmerjeno električno prevodnost medu določijo njegov izvor. Med lahko označimo tudi po načinu pridobivanja, in sicer kot točeni med, samotok, prešani med, med v satju …, najpogosteje pa čebelarji upo- rabljamo poimenovanje medu po botaničnem izvoru, kar pomeni, da med označimo npr. kot akacijev, kostanjev, li- pov, smrekov … Seveda morajo v tem primeru določeni vrsti ustrezati tudi fizikalno-kemijske, senzorične in mikroskop- ske lastnosti, zato velja biti previden pri določanju vrste. V primeru negotovosti pa se lahko obrnete na laboratorij ČZS. Informacija o vrsti medu je za potrošnika zelo koristna, tudi z ekonomskega vidika dosega vrstni med na trgu viš- je cene, zahteva pa tudi znanje čebelarja, da svoje čebelje družine primerno pripravi za izkoriščanje določene paše. Eden izmed načinov poimenovanja medu, ki sicer ni po- gosto uporabljen, pa je poimenovanje medu po regionalnem, Med, ki ga čebelarji damo v prodajo, mora biti pravilno označen. Poleg tega, da čebelarji po- znamo splošno zakonodajo glede označevanja živil (Uredba 1169/2011 o zagotavljanju infor- macij o živilih potrošnikom, Pravilnik o količi- nah predpakiranih živil, Pravilnik o Slovenskem medu z zaščiteno geografsko označbo), mora- mo poznati tudi Pravilnik o medu, ki določa iz- raze za poimenovanje našega pridelka. Označevanje medu glede na kraj pridelave OBVESTILO – Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Vzorce medu iz sistema SMGO, ki so starejši od enega leta, lahko oddate v brezplačno analizo na vsebnost HMF. Poročilo o porabi prelepk za leto 2017 je treba oddati do 31. 12. 2017. SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO oktobra 2017 Število članov, ki so izstopili oktobra 2017 Število vseh članov SMGO oktobra 2017 4 0 349 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa. lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. Tanja Magdič svetovalka JSSČ za ekonomiko tanja.magdic@czs.si dov določeni v posameznih podzakonskih aktih, v njih pa je prav tako podrobneje določeno, kako ravnati v posameznih primerih. Pridelki in izdelki morajo biti pakirani v embalažo, ki je primerna za živila (na zahtevo kupca izda izjavo o ustre- znosti proizvajalec embalaže). Prav tako naj bi proizvajalec jamčil, da embalaža ustreza okoljski zakonodaji. Tehtanje nepakiranih proizvodov v razsutem stanju mora potekati na umerjenih in overovljenih tehtnicah. Vsi pridelki in izdelki, ki se dajejo v promet, morajo biti označeni v skladu z veljavno zakonodajo: v skladu s Pravilnikom o medu (Ur. l. RS, 4/11, 9/15), Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom, Pravilni- kom o količinah predpakiranih izdelkov (Ur. l. RS, 110/02, 26/05) in drugimi pravilniki, ki določajo označevanje pre- ostalih proizvodov. Nadzor izvajajo državni organi. Fo to : A rh iv V er us , d .o. o. 12/2017 letnik CXIX 333 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE geografskem ali topografskem poreklu, če med izhaja v celoti z navedenega območja. Potrošniki so vse bolj ozaveščeni in jih zanima, kje točno je bil med pridelan (ne samo država porekla), zato čebelarje vse bolj zanima možnost poimenovanja medu po geografskem poreklu. Če med izhaja z določenega geografske- ga področja, ga lahko poimenujete npr. koroški med, tolminski med, med iz osrednje Slovenije, primorski med itd. Če je med pridelan na območju, ki je poznano kot gorato, nižinsko, lahko zapišete tudi gorski med, nižinski med itd. Med se lahko poimenuje tudi po posebnih merilih kako- vosti, če ste vključeni v katero izmed zaščitenih shem višje kakovosti medu. Zaščitena imena, ki jih lahko uporabljajo le čebelarji, ki so vključeni v sisteme višje kakovosti, so Slovenski med, Kraški med in Kočevski gozdni med. Dovoljen zapis je tudi Ekološki med, če imate certificiran takšen način pridelave. Tudi če ste ali nameravate postati član kakovostne she- me Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, lahko med poimenujete po geografskem poreklu. V tem primeru dokazujete višjo kakovost s prelepko, na kateri piše Sloven- ski med in vsebuje evropski simbol zaščitene geografske označbe. Za ime izdelka pa lahko uporabite geografsko poimenovanje, ki mu sledi navedba ene izmed botaničnih vrst oz. tipov medu, ki so zaščiteni v tem sistemu (akacijev, cvetlični, kostanjev, lipov, smrekov, gozdni ali hojev med). V nobenem primeru pa čebelarji, ki niso del sistema zaščitenih shem, ne smejo uporabljati imen Slovenski med, Kočevski gozdni med, Kraški med, četudi med izhaja z omenje- nega področja. Pri označevanju medu ne smemo pozabiti na prelepko, ki zagotavlja originalno zaprtost našega izdelka. Če izdeluje- te svoje nalepke za med ali imate še kakšno vprašanje glede pravilnega označevanja medu in tudi drugih čebeljih pridel- kov, se lahko obrnete na svetovalki za varno hrano ČZS. Nataša Lilek svetovalka JSSČ za varno hrano natasa.lilek@czs.si Staro ime za med je STRD in velikokrat čebelarji na nalepkah za med zapišejo tudi to poimenovanje (npr. Koroška strd itd.). Zapis besede STRD na nalepki za med je dovoljen, če je poleg tega navedeno tudi poi- menovanje MED. Legendarne lastnosti kranjske čebele v njeni domovini V veliko veselje mi je bilo obiskati domovino kranjske če- bele in spoznati čebelarje s čebelarsko tradicijo, ki sega prav v petnajsto stoletje. Slovenski čebelarji so zelo ponosni na svojo domačo čebeljo podvrsto in jo vestno ščitijo s prepo- vedjo uvoza drugih podvrst. Videti je, kot da čebelnjak stoji pred vsako kmetijo ali hišo na podeželju. In vsak je okrašen s poslikanimi panjskimi končnicami, ki so značilne za slo- vensko čebelarstvo. Motivi panjskih končnic so res neverje- tni, najdemo lahko tradicionalne in tudi bolj moderne. Skrb za ohranjanje in razvoj kranjske čebele je navdušu- joča. ČZS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no RS ter KIS si s skupnimi močmi prizadevajo zagotavlja- ti zdravo, rasno čisto in kakovostno populacijo. Podobne podpore si v ZDA ne moremo prestavljati. Slovenski čebelarji so nas toplo pozdravili, nam odprli svoje čebelnjake in nas pogosto pogostili kar s požirkom domače medice. Ponudba njihovih čebelarskih izdelkov je izjemno raznolika. Od pijač do kozmetike, sveč iz čebeljega voska in seveda različnih vrst medu. Na vsaki lokalni tržni- ci tako lahko najdemo vsaj enega čebelarja z bogato ponud- bo čebelarskih izdelkov. Takoj smo opazili legendarne lastnosti kranjske čebele, kot sta mirnost in dobra prezimitev. Pri nabiranju trotov na satih zaščitne opreme največkrat sploh nismo potrebo- vali. Redko smo uporabili kadilnik ali pa le trak dimaka. Zaradi razgibanega reliefa, visokih gora in zahtevnega alp- skega podnebja lepih slovenskih Alp se je kranjska čebela prilagodila na dolge zime. Ima hiter spomladanski razvoj, 22. junija letos je bila s pomočjo dr. Aleša Gregor- ca na delovnem obisku Slovenije ameriška ekipa iz Univerze Washington State, na čelu z dr. Susan Cobey. Z njo so bili še prof. dr. Walter Shep pard, dr. Brandon Hopkins in Jackie Park-Burris, ena izmed večjih vzrejevalk matic v Kaliforniji. Dr. Su- san Cobey je vodilna strokovnjakinja s področja umetne oprašitve čebeljih matic, zato smo sku- paj s čebelarskim oddelkom Kmetijskega inšti- tuta Slovenije (KIS) želeli čim bolj izkoristiti njen obisk in na neposreden način pridobiti čim več znanja in koristnih informacij. Po končanem obi- sku sem jo zaprosil, da zapiše vtise z obiska v Slo- veniji, ki jih sedaj objavljamo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali pri izvedbi obiska in pripravi prispevka. Stanislav Plut Vtisi o kranjski čebeli z obiska v Sloveniji 12/2017 letnik CXIX334 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Delovni dan se je začel na plemenilni postaji Rog-Ponikve, kjer smo nabrali trote. Fo to : S ta ni sla v P lu t dobro izkorišča spomladansko pašo in med kratko pašno sezono nabere veliko medu za dolgo zimo. Prav te lastnosti so nas zanimale in prekrasne čebelje družine je bilo veselje pogledati. Osiromašena genetska pestrost čebel v ZDA Nekrižanih čebel v ZDA skoraj ni. Italijanska in kranjska čebela sta med seboj zelo križani, saj izoliranih območij ne najdemo. Do prihoda Evropejcev medonosne čebele v Ame- riki ni bilo. Prve čebele starega sveta so s seboj prinašali naseljenci iz Evrope tam od leta 1600 pa vse do leta 1922. Takrat pa je v ZDA v veljavo stopil čebelarski zakon, ki je zaradi pršičavosti prepovedal vsakršen uvoz čebel. Vsa če- belarska industrija se je zato razvila iz takratnih čebel. Naše populacije so v tem času izgubile precej svoje ge- netske pestrosti. Eden izmed vzrokov sta intenzivno vzre- janje čebeljih matic iz relativno majhnega števila matičar- jev ter propad divje živečih čebel zaradi varoj. Zelo perečo težavo predstavljajo tudi naključni tok genov, spremenjene frekvence genov in parjenje v ozkem sorodstvu. Naraščajoča kmetijska pridelava v ZDA je zelo odvisna od tržnega opraševanja. Že samo kalifornijski nasadi mandljev zasedejo večino čebeljih družin, ki so pozno pozimi in na začetku pomladi v ZDA na razpolago. Kalifornija proizvede kar 80 % vseh svetovnih mandljev in čebele za njihovo opra- ševanje tja dovažajo iz prav vseh kotičkov države. Močna čebelarska industrija je za kmetijstvo bistvenega pomena, zato čebelarji in raziskovalci še naprej iščejo trajnostne re- šitve za varno in učinkovito vzdrževanje čebeljega fonda. In prav vzdrževanje genetske pestrosti je ključnega pomena. Prve družine kranjskih čebel so v ZDA prispele leta 1877. Zaradi nenadzorovanega parjenja in prepovedi uvoza je kranjsko sivko v Ameriki zelo težko vzrejati kot čistokrv- no. Še največ uspeha pri tem ima skupina profesionalnih vzrejevalcev, ki vzdržuje linijo Kranjica novega sveta (New WorldCarnica, NWC), in sama sem vodja tega programa. Linijo smo zasnovali leta 1981 in brez vnosa novih genov jo vzdržujemo z uporabo umetnega osemenjevanja. Prvotne družine smo nakupili po vseh ZDA in Kanadi, nato pa smo s povratnim križanjem učvrstili tradicionalne lastnosti kranjske sivke, saj je bil uvoz svežih linij prepovedan. Sivke iz Slovenije osvežile linije kranjske čebele v ZDA Svojo linijo NWC smo si že dlje časa želeli osvežiti z uvo- zom čiste vrste Apis mellifera carnica iz Evrope. Za to smo potrebovali uvozno dovoljenje, ki pa ga sprva nismo dobi- li. Tako kot v Evropi so tudi v ZDA številne čebelje družine propadle zaradi varoj. Zaradi tega se je zdravstveno stanje čebel poslabšalo, hkrati pa je povpraševanje po opraševanju še vedno skokovito naraščalo. Nekaj čebelarskih strokov- njakov, Steve Sheppard, Brandon Hopkins in moja malen- kost, smo zato staknili glave in kmalu smo uspeli pridobiti dovoljenje za uvoz trotovega semena več čebeljih podvrst iz Evrope, prav z namenom osvežitve krvi in izboljšanja ge- netske pestrosti domačih čebel. Sama sem se osredotočila na kranjsko čebelo. Leta 2011, potem ko sva pridobila vsa dovoljenja, sva s Hopkinsom s pomočjo in pod vodstvom dr. Aleša Gregorca pripotova- la v Slovenijo in zbrala prve vzorce. Drugo zbiranje smo s Stevom Sheppardom in z dr. Gregorcem opravili leta 2017. Izredno smo hvaležni za vzorce, ki smo jih zbrali v petih če- belnjakih. Prve vzorce smo dobili na ČZS na Brdu pri Luko- vici pri Mitji Nakrstu. V čebelnjak smo postavili mikroskop, polovili trote in odvzeli seme. Naša naslednja postaja je bila pri Stanetu Plutu iz Semiča na plemenilni postaji Rog-Po- nikve. V Semiču smo se srečali tudi z domačimi čebelarji in jim pripravili kratko predavanje. Naslednje vzorce smo zbrali pri čebelarjih Juriju Gregorcu in Eriku Luznarju iz Begunj na Gorenjskem. Imeti dostop do takšnega genet- skega materiala sredi tako čudovitih krajev je bilo resnič- Pozorno smo spremljali postopek zbiranja semena in umetne osemenitve matice, kjer ni manjkalo vprašanj, in bogatejši smo za marsikatero izkušnjo. Fo to : S ta ni sla v P lu t 12/2017 letnik CXIX 335 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE no doživetje, ki mu ni para. Nazadnje pa smo obiskali in odvzeli nekaj vzorcev še v čebelarstvu Braneta Kozinca iz Lesc. Kozinc vzdržuje in selekcionira linije, ki so bile zasno- vane že davnega leta 1947. Mlade matice praši v odročni alp- ski dolinici, obkroženi z visokimi gorskimi vrhovi. Izlet po Sloveniji je kar prehitro minil, mi pa smo ime- li še eno veliko skrb – dragoceni tovor je bilo treba varno spraviti domov. Trotovo seme pri sobni temperaturi zdrži približno teden dni, zato smo imeli časa pravzaprav dovolj. Seme smo pred transportom seveda zamrznili v tekočem dušiku in ga tako shranili za daljše obdobje. Nekaj semena smo doma takoj vključili v linijo NWC in z njim osemenili nekaj mladih matic. Skladno s predpisi so morale nekaj dni preživeti v karanteni in prav ob nastajanju tega prispevka smo jih dodali novim družinam. Komaj čakamo, da bomo z njimi lahko začeli vzrejati. Kot matičarje jih bomo nastavili v vzrejni sezoni 2018 in njihove osemenjene hčere poslali našim vzrejevalcem, da bodo lahko z njimi vzrejali. Zahvala Na koncu bi se radi toplo zahvalili Alešu Gregorcu za go- stoljubje in organizacijo našega obiska, Stanetu Plutu za odojka in seveda vse kranjske trote. Posebej se zahvaljujemo tudi Mitji Nakrstu, Juriju Gregorcu, Eriku Luznarju in Bra- netu Kozincu, ki so nas spustili v svoje čebelnjake. Za vso podporo se zahvaljujemo tudi čebelarski skupini KIS. Res vsem hvala za prijaznost in hvala za ves trud, ki ga namenjate zaščiti kranjske čebele in ohranjanju čebelarstva v Sloveniji! Dr. Susan Cobey Prevod in priredba: Eva Cukjati in Peter Podgoršek Kranjsko čebelo oz. kranjsko sivko (Apis mellifera carnica) uvrščamo v jugovzhodno evropsko skupino čebel. To je čebe- la z izrazito dolgim rilčkom in v primerjavi z drugimi podvr- stami precej temna. Na oprsju ima rjavkaste dlačice, obroč- ki na zadku pa so usnjeno rjave barve z včasih nakazanimi svetlejšimi pegami na prvem obročku. Med čebelarji je zelo priljubljena in je druga najbolj razširjenja podvrsta čebel na svetu, takoj za italijansko čebelo (Apis mellifera ligustica). Za ločevanje podvrst čebel so čebelarji najprej uporabljali barvo čebel, ki je najočitnejša lastnost in jo v osnovi upo- rabljamo še danes. Kasneje, z napredovanjem računalniške tehnologije se je uveljavilo merjenje določenih morfoloških lastnosti, s tem pa natančnejše razvrščanje podvrst čebel. Na podlagi ožiljenosti kril lahko merimo in izračunavamo številne lastnosti. V našem primeru se bomo osredotočili zgolj na merjenje in računanje kubitalne- ga indeksa. Kubitalni indeks predstavlja razmerje med dvema odsekoma žil na spo- dnjem robu prvega para čebeljih kril (Ki = a/b). Z rdečimi od- seki je označeno na spodnji sliki. V nadaljevanju lahko vidite, kolikšne so vrednosti kubital- nega indeksa pri evropskih podvrstah čebel. Pri kranjski če- beli znaša kubitalni indeks od 2,4 do 3,0, pri italijanski čebeli od 2,1 do 2,9 ter pri temni čebeli (Apis mellifera mellifera) od 1,5 do 2,1. Ko primerjamo kubitalni indeks pri evropskih ra- sah čebel, lahko vidimo, da razlike med kranjsko čebelo in italijansko čebelo skoraj ni. To za nas ne predstavlja težav, saj ju lahko ločimo že na podlagi obarvanosti obročkov na zadku. Razlika v obarvanosti obročkov je dobro vidna že pri križancu med kranjsko in italijansko čebelo v primerjavi s kranjsko čebelo. Zato je primerjava na podlagi kubitalnega indeksa smiselna le med temno čebelo in kranjsko čebelo, saj ju po morfoloških znakih težje ločimo. Še težje ju ločimo takrat, ko je že prišlo do križanja teh dveh pasem. Merjenje in izračunavanje kubitalnega indeksa pri čebelah Določanje kubitalnega indeksa bomo prihodnjo če- belarsko sezono izvajali tudi na ČZS. Analiza bo brez- plačna. Vsi tisti, ki boste pri svojih čebeljih družinah želeli preveriti morebitno prisotnost temne čebele, se obrnite na terenske svetovalce na svojem območju, ki se bodo oglasili pri vas in vzeli vzorec čebel za analizo. Podatke za stik terenskih svetovalcev najdete na: www. czs.si/content/B2, lahko pa jih dobite tudi pri Tomažu Samcu na tel. št. 01/729 61 18, 040/436 518 ali e-naslovu: tomaz.samec@czs.si. Povečava spodnjega roba prvega para čebeljih kril z označenimi odseki za izračun kubitalnega indeksa Fo to : A rh iv Č ZS Aleš Bozovičar svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja ales.bozovicar@czs.si A B 12/2017 letnik CXIX336 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Slovenija je dežela z bogato in dobro ohranjeno naravno dediščino. Svetovno znan je naš podzemni svet z endemič- no favno, značilnost nadzemnega sveta so raznovrstne na- ravne razmere ter bogata živalstvo in rastlinstvo. Na podro- čju drevesne naravne dediščine se Slovenija lahko postavlja z nekaj drevesi, ki so izjemna tudi v evropskem merilu. To po eni strani omogočajo dobre naravne razmere, po drugi strani pa je to posledica naše dolge in bogate naravovarstve- ne tradicije, ki traja že vsaj od leta 1892, ko je deželna vlada za Kranjsko zavarovala tiso in šest let pozneje še blagajev volčin in planiko. Hkrati je to gotovo ogledalo odnosa ljudi do tovrstne dediščine, ki ga lepo ponazarja zapis botanika Alfonza Pavlina iz leta 1906: »Sicer pa je na Kranjskem mnogo starih lip in ker ljudstvo z njimi tako ali tako ravna kot z naravni- mi spomeniki, so komajda potrebne varstva.« Za ohranitev dre- vesne dediščine v gozdu pa so brez dvoma najzaslužnejši gozdarji, saj naravovarstveni duh tudi njihovo delo preveva že skoraj poldrugo stoletje. Organizirano smo prvič zbirali podatke o izjemnih dre- vesih že leta 1914, ko je tedanje avstrijsko ministrstvo za po- ljedelstvo ravnateljem državnih in zakladnih gozdov izdalo poziv z navodilom glede inventarizacije in varstva naravnih spomenikov. Sledilo je še več podobnih akcij; eno največjih z naslovom Najdebelejše drevo v domačem kraju so izpeljali leta 1978 s pomočjo bralcev tedanje revije Pionir. Za eviden- tiranje izjemnih dreves, za spremljanje njihovega stanja in za njihovo ohranjanje danes skrbita predvsem Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave. Pravna osnova za razglasitev in varovanje drevesne na- ravne dediščine, tako imenovanih drevesnih naravnih vre- dnot, sta Zakon o ohranjanju narave iz leta 2004 in Pravil- nik o zvrsteh naravnih vrednot iz leta 2004. Opredeljevanje in razvrščanje drevesnih naravnih vrednot na vrednote državnega in vrednote lokalnega pomena temeljita na več strokovnih merilih, med katerimi so najlaže opredeljive in zato najpogosteje uporabljene mere drevesa, torej obseg debla v prsni višini in višina drevesa. Pri vrednotenju izje- mnih dreves lahko upoštevamo še izjemno starost drevesa, vendar je to pogosto nemogoče natančno ugotoviti, včasih lahko upoštevamo tudi izjemno obliko ter velik ekosistem- ski, znanstveno-raziskovalni ali pričevalni pomen. Seznam izjemnih dreves je del Registra naravnih vrednot, ki ga vodi in dopolnjuje Zavod RS za varstvo narave. Na seznamu je 434 drevesnih naravnih vrednot državnega in 2592 vrednot lokalnega pomena. S primernim ravnanjem smo dolžni ohranjati izjemna drevesa in jim zagotavljati primerne ra- stne razmere. V gozdnem prostoru jih lahko zagotavljamo z odstranjevanjem sosednjih dreves, če je to potrebno, s še zlasti skrbnim izvajanjem gozdarskih del v njihovi bližini in z ustreznim varovanjem tal, zunaj gozda pa se v največji možni meri izogibamo poškodbam drevesa, tlačenju tal v njegovi bližini ali celo njihovem tlakovanju. Potrebno vzdr- ževanje in obrezovanje drevesa izvajamo samo pod stro- kovnim vodstvom. Tokrat vam na kratko predstavljam šest izjemnih sloven- skih medovitih dreves, s pomočjo katerih si boste lahko vsaj približno ustvarili vtis, kako bogata je naša drevesna narav- na dediščina. 1. Sgermova smreka na Pohorju Višina: 62,26 m, obseg: 390 cm Drevo smreke (Picea abies) izjemnih mer raste na sever- nih pobočjih Pohorja v bližini Ribnice na Pohorju. Do njene prve natančne izme- re, ki smo jo opravili leta 1995, je le malok- do verjel, da tudi pri nas drevesa zrastejo čez 50 metrov visoko. Takrat smo ji s po- močjo teodolita na- merili višino natan- ko 61,7 m, nazadnje pa je bila s pomočjo merskega traku, ki ga je z vrha drevesa spustil plezalec, iz- merjena leta 2012. Takrat so ji izmerili višino 62,26 m in pr- Drevesa so najmogočnejša živa bitja na Zemlji in drevo je človeku od nekdaj predstavljalo simbol življenja. Zaradi dolge življenjske dobe je drevo edino živo bitje, ki povezuje človeške generacije, izjemna drevesa pa so tista, ki pri ljudeh zbujajo še posebno občudovanje in spo- štovanje. Med človekom in drevesom se je skozi zgodovino spletla posebna vez, človek je dre- vesa sadil, negoval in varoval zaradi uporabne vrednosti, estetskih vidikov in verovanja. Izje- mna drevesa so od nekdaj ponos dobrih gospo- darjev, ki so jih ohranili skozi več rodov in s tem pokazali svoj posebni odnos do narave. Izjemna medovita drevesa na Slovenskem (I. del) Sgermova smreka na Pohorju je najvišje avtohtono evropsko drevo. Fo to : R ob er t B ru s 12/2017 letnik CXIX 337 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE sni obseg 390 cm. S tem je Sgermova smreka ne samo daleč najvišje slovensko, ampak tudi najvišje avtohtono evropsko drevo. Smreko že več rodov družina Sgerm varuje kot dru- žinsko srebrnino in je nanjo upravičeno ponosna. Avtohtoni evropski drevesi, višji od Sgermove smreke, sta bili pred tem izmerjeni samo še v pragozdu Peručica v Bosni, od koder so daljnega leta 1954 poročali o 65 m visoki jelki in 63 m visoki smreki. Žal podrobni podatki o načinu in zanesljivosti teh meritev ne obstajajo. Ker pozneje teh dreves niso več ome- njali, je precej verjetno, da ju danes ni več. 2. Gašperjev kostanj v Močilnem Obseg: 1093 cm, višina: 15 m Gašperjev kostanj pri domačiji Gašperja Kiška v vasi Mo- čilno nad Radečami je ne samo najdebelejši pravi kostanj (Castanea sativa) v Sloveniji, ampak sploh naše najdebelejše drevo. Njegovo prostornino ocenjujejo na 36 m3, starost pa na več kot 300 let. Njegovo deblo se, tako kot pri večini de- belih kostanjev, v višini dveh metrov razcepi v več vrhov, v tem primeru v štiri, od katerih se srednji suši. Nekatera debla so votla in v njih je več duplin, v katerih gnezdijo sove. Drevo je okuženo z več vrstami gliv, med njimi tudi s kosta- njevim rakom, a je za zdaj kljub temu razmeroma vitalno in vsako leto obilno rodi. Na tipičnih kislih kostanjevih ra- stiščih v okoliških gozdovih skupaj z bukvijo in rdečim bo- rom raste seveda še mnogo kostanja, v podrasti pa slastne debele borovnice. 3. Najevska lipa na Ludranskem vrhu Obseg: 1080 cm, višina: 24 m Najevska lipa, ki raste v bližini kme- tije Najovnik na Lu- dranskem Vrhu nad Črno na Koroškem, je kljub široko uve- ljavljenemu imenu lipa v resnici lipovec (Tilia cordata). Dolga leta je bila najdebe- lejše slovensko dre- vo, dokler ga ni pred dobrim desetletjem v obsegu nekoliko prehitel Gašperjev kostanj. Še vedno pa Najevska lipa osta- ja eno naših najbolj znanih dreves. Toli- ko kot o njej smo pri nas pisali o malokaterem drevesu, k popularnosti pa najbrž precej prispeva vsakoletno ljudsko zborovanje z gosti iz političnega življenja. Deblo Najevske lipe sestavlja več poganjkov, ki so sedaj zraščeni. Obseg debla je bil še za meter večji, dokler ni pred dobrimi tremi desetletji del starega debla na zadnji strani propadel. Drevo je votlo, vendar skrbno negovano in za svojo starost v zado- voljivem zdravstvenem stanju. Najevska lipa, eno najbolj znanih slovenskih dreves Gašperjev kostanj, najdebelejše drevo v Sloveniji Fo to : R ob er t B ru s Fo to : R ob er t B ru s prof. dr. Robert Brus Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Robert.Brus@bf.uni-lj.si O čebelnih panjih na prvi čebelarski šoli so objavljeni prvi podatki v reviji Anzeigen (1771) – slika 1. V številnih slovenskih in tujih objavah je o prvi če- belarski šoli v Augartnu na Dunaju, ki jo je ustano- vila leta 1769 cesarica Marija Terezija in ki je začela izvajati pouk spomladi leta 1770, veliko napisane- ga. Redkokdaj pa najdemo v teh zapisih podatke, koliko čebelnih panjev s čebelami so imeli v šol- skem čebelnjaku in od kje so jih dobili. Na ta vpra- šanja bomo iskali odgovore v tem sestavku. Kranjske čebele z Gorenjske na prvi čebelarski šoli na Dunaju? 12/2017 letnik CXIX338 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Slika 2 – Prosti prevod: »Samo 16 svojih čebelnih panjev je vzel, kakor pripoveduje- jo, s seboj na Dunaj. Vendar vse do leta 1769 mu je bilo v ospredju kot glavno opravilo šolanje.« Zasl. prof. dr. Andrej Šalehar Andrej.Salehar@bf.uni-lj.si Viri: Anton Janša. Obris njegovega življenja. str. 1−5. V: Anton Janša. Popolni nauk o čebelarstvu. Prevod Frančišek Rojina. Ljubljana 1906, 139 strani. IV. Von der Landwirtschaft. Bienenzucht. 1 (1771) 7, str. 54–56. Allergnädi- gst-privilegirte Anzeigen aus sämmtlich kais. königlichen Erbländern. Janša, A., Weipl, T. (1925): Abhandlung vom Schwärmen der Bienen. Einleitung über Janscha von Theodor Weipl. Dunaj, 71 strani. Melicher, L. J. (1768): Die Bienenzucht in der Weltausstellung zu Paris 1867. Wien, 187 str. Mihelič, S. (1934): Anton Janša. Slovenski čebelar. Njegovo življenje, delo in doba. Ljubljana, 163 strani. Navratil, I. (1883): Anton Janša, slavni kranjski čebelar. V: Spomenik o šestoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem. Matica Slovenska, Ljubljana, str. 139–166. Okorn, J. (1940): Anton Janscha. Schweizerische Bienen-Zeitung, let. 63, št. 9, str. 527–532. Perc, M. (1925a): Anton Janscha: erster kaiser. königl. Lehrer der Bienenzucht in Wien: 1775–1925. Celje, 23 strani. Raič, S. (1934): Anton Janša. Njegovo življenje in delovanje. Ljubljana, 8 strani. Rihar, J. (1994): Ob 220. obletnici Antona Janše. Slovenski čebelar, let. 96, št. 1-4, str. 20–22, 56–57, 83–85 in 111–112. Ruttner, F. (2003): Naturgeschichte der Honigbienen. 2. izdaja, 357 strani. Konec tega leta so imeli že 66 panjev (v povprečju je bilo 3,1 roja na panj), ki so vsi uspešno prezimili, in njihovo šte- vilo je do 8. julija 1771 naraslo na 180 panjev. Navratil (1883)1 navaja, da je imel Janša leta 1770 16 panjev, leta 1771 že 66 in leta 1772 pa celo 300 panjev. Isti avtor poroča, da v za- puščinskem zapisniku po njegovi smrti leta 1773 piše, da je Janša zapustil 194 panjev. Melicher (1868) piše: »Že v času Marije Terezije je prof. Janša pripeljal na Dunaj kranjske čebele in jih uspešno gojil.« V poznej- ših objavah: Rojina (1906), Perc (1925), Weipl (1925), Raič (1934), Rihar (1994) in drugi navajajo enake, morda točnej- še, podobne podatke o številu čebelnih panjev na čebelarski šoli v Augartnu na Dunaju. V vseh primerih pa je začetno število čebelnih panjev vedno enako, to je 16 panjev. Za po- jasnitev tega je pomembna objava Perca (1925), ki je kot prvi zapisal – slika 2: Pred razpravo o tem zapisu je treba dodati še mnenje Miheliča (1934), ki v svoji knjigi Anton Janša, Slovenski čebe- lar piše: »[K]je je dobil čebele in kdo mu je izdelal panje, ki tedaj na Dunaju še niso bili v navadi, ni znano. Tudi ne vemo, ali jih je moral kupiti sam ali mu jih je kupila družba. Vemo le, da so bili kasneje tako panji kakor čebele njegova last ...« Enako kot Perc je istega leta zapisal tudi Weipl (1925), da je Janša iz domovine pripeljal 16 panjev, ki jih je oskrboval v prostem času. Mnenje, da je Janša vzel s seboj na Dunaj 16 čebelnih panjev, so povzeli tudi drugi. O tem podrobneje piše tudi Ruttner (2003): »Znano je, da je Janša iz svoje domo- vine Gorenjske s seboj pripeljal 16 čebelnih panjev, ko je leta 1766 prispel na Dunaj na študij na bakrorezno in risarsko šolo. Družine je po za tiste čase jamastih cestah pripeljal z lastnim vzmetenim vozom. Janševa pot od Breznice do Dunaja je bil prvi najdaljši prevoz čebelnih panjev v nemški zgodovini čebelarjenja. Vemo pa tudi, da je že pred dvesto leti Janša redno vozil čebele na pašo, in sicer na ajdovo pašo na Moravskem.« Več podatkov, s katerimi bi še dodatno potrdili, da je Janša pripeljal čebelje panje in čebele z rodne Breznice, nismo odkrili. Dodajmo še sporočilo Navratila (1883), ki je pri pregledu dunajskih arhivov ugotovil, da je bil Jan- ša sprejet za čebelarja pri gospodarski družbi na Dunaju 3. maja 1769 in da je začel čebelariti v Meidlingu v drugi polovici leta 1769, potem ko mu je cesarica Marija Tere- zija dovolila, da lahko poleg študija na risarski šoli opra- vlja tudi delo čebelarja. Janša je jeseni odpeljal čebele na ajdovo pašo na Moravsko polje. Tako poroča tudi Okorn (1940). Nikjer žal ne piše, kje je dobil čebele, lahko pa iz tega sklepamo, da je Janša tudi na Dunaju ohranjal po- vezavo s čebelami in čebelarstvom. Posredno to potrjuje zapis v Anzeignu (1771), zapisano je, da je za poučevanje čebelarjenja na čebelarski šoli v Augartnu na Dunaju Janša že v prvem letu (1770) sam nabavil čebelje panje s čebelami. Janša naj bi po predstavljenih zapisih v prvem poglavju pripeljal s seboj na Dunaj v kranjskih panjih kranjske čebele, ki so s svojo znano rojivostjo omogočale hitro povečevanje števila čebelnih panjev v šolskem čebel- njaku, to poročajo tudi številni avtorji. Čebelni panji in čebele so bili Janševa last. Po do zdaj znanih podatkih lahko z zelo veliko verjetno- stjo zaključimo, da so imeli v čebelnjaku na prvi čebelarski šoli v Augartnu na Dunaju v kranjskih panjih kranjske če- bele z Gorenjske. Tu so jih spoznavali številni Janševi učen- ci in od tu so se kranjske čebele lahko tudi širile po drugih avstrijskih in ogrskih deželah. Slika 1 – Prosti prevod: »Janša je svoj pouk začel spomladi leta 1770 v Augartnu in za učne namene, da bi poslušalcem pokazal praktična rokovanja pri čebelarjenju, je sam nabavil 16 panjev.« 12/2017 letnik CXIX 339 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE O apitehničnih ukrepih in zdravilu Aluen Cap Martin Gabriel s čebelarskega inštituta v Kirchhainu je v svojem predavanju predstavil učinkovito uporabo apiteh- ničnih ukrepov za zatiranje varoj, in sicer metodo izrezova- nje zalege in prekinjanje zaleganja matice. Ta apitehnična ukrepa sta slovenskim čebelarjem že dobro poznana, saj je bila metoda prekinitve zaleganja matice že leta 2013 pred- stavljena na posvetu ApiSlovenija v Celju, prav tako o tem načinu zatiranja varoj predavamo na vseh izobraževanjih o apitehničnih ukrepih. G. Gabriel je v svojem predavanju le še dodatno potrdil, da je priporočljivo po zadnji paši na začetku julija izolirati matico za 25 dni in nato, ko so vse varoje na čebelah, te uničiti z oksalno kislino. Z velikim pričakovanjem smo slušatelji strokovnega dela Apimondie pričakovali predavatelja Diega Maria Iaconisa iz Argentine z naslovom teme »Učinkovitost novega zdra- vila Aluen Cap za zatiranje varoj«. V svojem predavanju je g. Iaconis predstavil težave z zatiranjem varoj, ki jih imajo argentinski čebelarji, potem ko je bila ugotovljena odpor- nost varoj na amitraz, fluvalinat in na kumafos. Zaradi tega so v čebelarski zadrugi Pampero (La cooperativa api- cola Pampero) v Argentini izdelali novo zdravilo s trgov- skim imenom Aluen Cap, ki je na osnovi oksalne kisline. Na celulozni trak (45 cm x 3 cm x 1,5 mm) so nanesli po 10 g oksalne kisline in po štiri trakove postavili v desetsatne če- belje panje. Skrivnost novega zdravila je v tem, da se oksal- na kislina enakomerno sprošča v panju do 42 dni in ves ta čas ubija varoje, ki se izlegajo skupaj z mladimi čebelami. Rezultati uporabe tega zdravila v Argentini, Franciji, Italiji, Keniji, Mehiki in Švici so po informacijah predavatelja po- kazali skoraj 96-% učinkovitost zdravila. Novo zdravilo naj bi omogočalo poceni zdravljenje čebel brez kontaminacije medu in voska. To je bilo ugotovljeno tudi v drugih študi- jah, kjer je bilo uporabljeno zdravilo Aluen Cap. Od 29. septembra do 4. oktobra 2017 je v Carigra- du potekal 45. kongres Apimondie. Zaznamova- lo ga je, da je bilo prisotnih zelo malo razstavljav- cev in predavateljev iz Evrope in ZDA. Razlog za to tiči v napetem političnem položaju v Turčiji in bližini Sirije in Iraka, kjer smo priča oboroženim spopadom. Kljub odsotnosti poznanih strokov- njakov iz čebelarstva je bilo na letošnji Apimon- dii kar nekaj predavanj, ki se jih je splačalo poslu- šati. Povzetke posameznih predavanj in novosti z razstave objavljamo v nadaljevanju. Nekaj utrinkov s kongresa Apimondie 2017 v Carigradu Vlado Auguštin Argentinsko zdravilo Aluen Cap Fo to : In te rn et Namizni stroj za pridobivanje izkopanca in Flow Hive Eden najzanimivejših razstavnih predmetov je bil nami- zni stroj za pridobivanje čebeljega kruhka ali izkopanca, ka- kor imenujemo fermentirani cvetni prah v čebeljem satju. Že pred pol stoletja so začeli nekateri naši čebelarji s posebnimi žličkami čebelji kruhek izkopavati iz čebeljih celic. Delo je bilo izredno zamudno, saj so potrebovali za kilogram izkopanca kar osem ur napornega dela, zato je bila tudi cena zanj do desetkrat višja od osmukanega cvetnega prahu. Omenjeni namizni stroj za pridobivanje čebeljega kruhka predstavlja pravo revolucijo na področju čebelarstva, saj omogoča hitro in povsem nenaporno pridelavo; v eni uri lahko dobimo z nje- govo pomočjo iz satja do 20 kg popolnoma čistega izkopanca. Ni čudno, da se je pred razstavnim prostorom litovske firme Wilara ves čas trlo radovednežev z vsega sveta in da je moral lastnik firme in izumitelj Gediminas Olsevičius od jutra do večera pojasnjevati, kako njegov izum deluje. Po večkratnih poskusih je končno tudi meni uspelo priti do njega. Ko sem se mu predstavil, mi je smeje dejal: »Jaz vas dobro poznam. Pred nekaj leti ste organizirali za skupino 40 čebelarjev iz Litve študijsko 12/2017 letnik CXIX340 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nemčija Konec aprila 2017 so na Poljskem registrira- li insekticid za zaščito rastlin – oljne ogrščice –, imenovan Lumiposa, proizvajalca Du Pont z učinkovino ciantraniliprol. Po mnenju Okoljskega inštituta München je ta insekticid visoko toksičen za čebele. Obsta- ja bojazen, da bi učinkovina lahko pristala tudi na nemških poljih, kajti po EU-pravu se sme tako tretirano seme uvoziti tudi v Nemčijo. Po anketi spletnega portala Agrarheute je 57 % nemških kmetov že povpraševalo po nakupu in uvozu tretiranega semena iz Poljske. Zvezni urad za zaščito potro- šnikov in varno hrano v Nemčiji zaradi visoke toksičnosti ci- antraniliprola za čebele svetuje uporabo, pri kateri se v zrak sprosti čim manj toksičnega prahu. Takšen ukrep za zaščito čebel je po mnenju okoljskega inštituta iz Münchna seveda nezadosten in zato poziva nemško ministrstvo za prehrano in kmetijstvo, da prepove uvoz semena, tretiranega s cian- traniliprolom. Ministrstvo o takšni prepovedi za zdaj še ne razmišlja. Od dr. Jerneja Drofenika z Uprave za varno hra- no, veterino in varstvo rastlin smo izvedeli, da v Sloveniji ta insekticid za tretiranje oljne ogrščice (še?) ni registriran. Novice iz sveta Franc Šivic Na desni strani fotografije je g. Gediminas Olsevičius, ki je izdelal namizni stroj za pridelavo izkopanca. Stroj za pridobivanje izkopanca znamke Wilara Fo to : F ra nc Ši vi c Zahvala: V SČ 11/2017 smo pri zahvali donatorjem za izdel- ke na Apimondii nekatere pozabili navesti. Pri predstavitvi Slovenije na Apimondii v Turčiji so z donacijo svojih izdel- kov sodelovali tudi Vinogradništvo Kupljen (Okoslavci), Vinogradništvo Čurin-Praprotnik (Kog), Vinogradništvo Kosi (Radomerščak), Vinogradništvo Lipovec (Radomer- ščak), Vinogradništvo Marjan Pihler (Žerovinci), Turistična kmetija Frank-Ozmec (Slamnjak) in Vino Kupljen (Sveti- nje), za kar se jim najlepše zahvaljujemo. ČZS MB Vir: Sas (2017): Mit Cyantraniliprol gebeiztes Saatgut auch in Deutschland? Deutsche Bienen Journal, št. 10, oktober 2017, let. 25, str. 5. potovanje po Sloveniji in tudi jaz sem bil takrat zraven. Ta obisk v vaši domovini je bil za nas nepozaben.« Nato sva se pogovorila o vsem, kar me je zanimalo, in na koncu me je prosil, naj mu dam svoj naslov v Ljubljani. Ko sem ga vprašal, zakaj potre- buje moj naslov, mi je preprosto dejal: »Zato ker vam želim v znak hvaležnosti za vaš tedanji trud en svoj brezplačni vzorec poslati po pošti. Preizkusite ga in ga predstavite tudi drugim slovenskim čebelarjem!« Še en izum je navduševal obiskovalce sejma: panj z angle- škim imenom Flow Hive, kar bi verjetno opisno prevedli kot panj, iz katerega teče med. O njem se je pred meseci pisalo in govorilo tudi v naših medijih, tu pa sem ga lahko videl v živo in celo osebno spoznal oba izumitelja, avstralska čebelarja Stuar- ta Andersona in njegovega sina Cedarja. Če bi želel delovanje panja podrobneje opisati našim bralcem, bi moral tale članek kar precej raztegniti, zato naj povem o njem samo svoje mne- nje: gre za precej drago igračko, ki je s tehničnega vidika za- nimiva, s praktičnega pa bolj malo koristna, še posebej ne pri gostejših sortah medu, kakršne po večini točimo v Sloveniji. Na razstavnem prostoru ČZS so se vse dni oglašali če- belarji z raznih delov sveta in iskali informacije o našem čebelarstvu. Med drugim sta nas obiskala največji izrael- ski čebelar Uri Sorkin (3500 panjev) iz okolice Nazareta ter predsednik palestinskih čebelarjev dr. Tahseen Awda iz Ra- male. Oba sta nam predlagala, da prihodnje leto obiščemo Izrael in si ogledamo, kako tam čebelarijo. Z agencijo Ari- tours se že pogovarjamo o organizaciji takšne ekskurzije, več o programu potovanja pa v prihodnji številki SČ. I LETNO KAZALO Letno kazalo letnik CXIX SLOVENSKI ČEBELAR CXIX. letnik – leto 2017 Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped. Aberer, Eugen: Po sledeh Antona Janše ................................................ 232 Ačko, Anamarija: Namaz iz sončničnih jedrc ........................................... 277 Arh Ivanšek, Marija: Medeni šodo/šato s sokom pomaranče ......................... 83 Kje je zajec? ....................................................................308 Alauf, Marko: Uvodnik: .......................................................................... 97 Andrejčič, Tone: ČD Straža - Dolenjske Toplice je praznovalo 110-letnico ........................................................................48 Auguštin, Vlado: Zakaj izločati staro satje ................................................. 37 Čebele potrebujejo vodo – čebelarji, namestite higienski napajalnik ..................................... 46 Ukrepi za preprečevanje rojenja ................................... 131 Uničevanje voščene vešče ............................................. 255 Program 40. ApiSlovenije .................................................4 Strokovna razprava o ponarejenosti čebeljega voska .............................................................. 330 Auguštin, Vlado in Boštjan Noč: Uvodnik ......................................................................... 253 Auguštin, Vlado in Franc Šivic: Nekaj utrinkov s kongresa Apimondie 2017 v Carigradu .................................................................... 339 Bauer, Janez: Šolski medoviti vrt .......................................................... 46 Bevk, Danilo: Čebele kot »mali leteči zdravniki« (I. del) ................... 201 Čebele kot »mali leteči zdravniki« (II. del) .................229 Borko, Elko: Pomen dela dr. Filipa Terča – ob stoletnici njegove smrti ........................................... 263 Borko, Marko: Družina Skok iz Mozirja postavila Medeno vas ...........20 1. festival čebelarske pesmi Lukovica 2016 .................... 23 Skulptura iz masla: Kranjska čebela na satju ................51 Čebelarjenje z otroki in šolskimi skupinami – knjiga čebelarske pedagoginje Undine Westphal ................... 81 40. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev ...........................................................175 Najboljše poslikave panjskih končnic v letu 2017 ........175 Preprečevanje in ukrepanje ob ropu čebel ...................195 Zlati in srebrni mladi čebelarji na IMYB-ju 2017 v Angliji .......................................................................... 239 Leti moja čebelca skupine Šani Šeni ............................... 273 Borko, Marko in Franc Šivic: Novice iz sveta ...............................................................240 Borko, Marko in Tanja Magdič: Izkoristimo potencial čebelarskega turizma .............. 233 Borštnik, Brane: Moje čebelarjenje v DB-panjih ..................................... 103 Moje izkušnje s sublimacijo oksalne kisline ............... 294 Bozovičar, Aleš: Virusne okužbe čebeljih družin ..................................... 16 Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu čebel ............. 72 Registracija čebelnjakov ................................................. 73 Izdelava panja iz stirodurja ......................................... 108 Nakup čebeljih družin brez satja ..................................134 Dolžnosti čebelarja pred prevozom čebel na pašo ......136 Povzetek strokovne razprave o prevozu čebel na pašo ................................................................. 198 Zatiranje varoj na Poljskem ......................................... 296 Merjenje in izračunavanje kubitalnega indeksa pri čebelah ......................................................................335 Brus, Robert: Izjemna medovita drevesa na Slovenskem (I. del) .... 336 Carli, Aleša in Mojca Demšar: Naravoslovni dan za učence: Od cveta do medu .........176 ČD Leskovec: V spomin Martinu Vodopivcu (1939−2015) ob 2. obletnici smrti ...................................................... 252 Cobey, Susan in Stanislav Plut: Vtisi o kranjski čebeli z obiska v Sloveniji ...................333 Čebelarska zveza Slovenije: Obisk svetega Miklavža na Pediatrični kliniki v Ljubljani ........................................................................ 23 Pobuda Apimondiji za podporo zaščiti čebele ........... 278 LETNO KAZALO II Letno kazalo letnik CXIX Delovna skupina veterinarjev za zdravstveno varstvo čebel na VF NVI: V spomin mag. Lidiji Matavž ........................................320 Ebener, Anja: Obvezno zimsko zdravljenje varoze ............................292 Fajdiga, Vladimir: Čmrlji niso bumbarji – o inteligenci in sposobnosti učenja čmrljev .............................................11 Kako medonosna čebela varuje zalego pred pregrevanjem ................................................................ 194 Gogala, Andrej: Vresina opnarka (Colletes succinctus) .............................. 12 Rdečerjava peščinarka (Andrena fulva) .......................... 35 Navadna kožuhasta čebela (Anthophora plumipes) ........ 69 Rana peščinarka (Andrena praecox) .............................. 105 Rdeča dišavka (Osmia bicornis) ......................................133 Črna zidarka (Megachile parietina) ............................... 170 Progasta kožuharka (Amegilla garrula) .........................231 Istrska žagorožka (Melitta tomentosa) .......................... 305 Gregori, Janez: Politika ohranjanja kranjske čebele .............................. 18 Kranjska čebela in rumeni obročki (I. del) ................... 99 Kranjska čebela in rumeni obročki (II. del) .................145 Kranjska čebela in svetovni dan biodiverzitete, 22. maj .............................................................................163 Matica se je spridila .......................................................196 Hafner, Janez: 150-letnica rojstva Frančiška Rojine ............................ 266 Horvat, Marija: Kvašeni medeni štrukeljci s sončničnimi semeni .......177 Intihar, Urška: Tečaj za čebelarje začetnike ......................................... 274 Medena potica za božič ................................................ 327 Ivančič, Bruno: Predstavitev Čebelarskega društva Sežana .................271 Jedlovčnik, Norbert: Novice iz sveta ................................................................. 44 Jurić, Alenka: Preverjanje odpada varoj po zimskem zdravljenju pri čebeljih družinah ................................ 328 Justinek, Jure: Pomen tehtnice v čebelnjaku ....................................... 107 Ureditev medovitega vrta v okolici čebelnjaka ............ 111 Metoda opazovanja in napovedovanja medenja na smreki in javorju .......................................................135 Juvančič, Miroslav: 110-letnica Čebelarskega društva Rakek ..................... 343 Kandolf Borovšak, Andreja: Vsebnost kumafosa v vosku in medu ..............................9 Staranje medu in rok uporabnosti ................................70 Nov pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana ....................................................... 72 Ali imamo slovenski čebelarji ustrezno nahranjene čebelje družine? .........................................110 Povzetek strokovne razprave o pridobivanju medu iz deviškega satja ................................................228 Vsebnost kumafosa v čebeljih pridelkih ..................... 259 Kandolf Borovšak, Andreja, Aleksander Mikuš in Tomaž Svete: Vosek, primeren za izdelavo satnic ............................. 329 Kandolf Borovšak, Andreja in Vlado Auguštin: Obdavčite Apple, ne opraševalcev jablan .................... 223 Klemenčič Štrukelj, Nataša: Predstavitev ukrepov Tehnična pomoč čebelarjem in organizacijam čebelarjev ter Racionalizacija sezonske selitve panjev ........................24 Privlačna embalaža in pestrost ponudbe pritegneta kupce ........................................................... 234 Uporabite najprimernejše poti prodaje ...................... 261 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2017 ............................................. 278 Kocjan Ačko, Darja: Sončnica, lepa in koristna ............................................ 276 Kostrevc Anej: E-Hive: Prihodnost čebelarstva v Celju in širše skozi oči mladih ................................................... 267 Kotnik, Mihaela: Čebelarsko društvo Šentjur je v letu 2016 zabeležilo 110 let organiziranega delovanja ............... 272 Kovačič Bizjak, Mihaela in Andreja Lisec: Odprtje Mestnega čebelnjaka Kostanjevica na Krki .... 344 Kozmus, Peter: Srečanje koordinatorjev projekta SMARTBEES 2016 na Malti ............................................ 36 Obravnava aktualnega zdravstvenega stanja čebel na seji Sveta za čebelarstvo ................................... 76 Po dogodku Kranjska čebela včeraj, danes, jutri ........100 Odbira trotov .................................................................. 141 Kdaj menjati matico ......................................................164 O knjigi Brez čebel ne bo življenja ............................... 244 Uvodnik .........................................................................289 Apimondie 2021 v Slovenije ne bo, imamo pa podpredsednika .......................................... 291 III LETNO KAZALO Letno kazalo letnik CXIX Koželj, Vida: Srečanje in predstavitev listine na Lanšprežu ............174 Lesnjak, Tomaž: Plemenilna postaja Lučka Bela .................................... 142 Lešek, Slavko: Tehnologija čebelarjenja v nakladnem panju od izzimitve do točenja medu .......................................101 Tehnologija čebelarjenja v nakladnem panju od točenja medu do zazimitve ...................................... 191 Levstek, Matej: Uvodnik .......................................................................... 161 Lilek, Nataša: Občina Mežica – čebelam najbolj prijazna občina v letu 2016 ........................................................................22 Državni prvak je gozdni med Čebelarstva Krese iz Dolenjskih Toplic ........................................................ 23 Izdelava mil, krem in druge kozmetike iz čebeljih pridelkov ...................................................... 299 Označevanje medu glede na kraj pridelave ................ 332 S sodelovanjem na senzoričnih ocenjevanjih medu do višje kakovosti ............................................... 348 Magdič, Tanja: Dan čebelarskega turizma ............................................. 21 Kakšno ceno postaviti za čebelje pridelke? ................. 170 Dokažite kupcem, da delate dobro .............................. 235 Kakšno ceno postaviti? ................................................. 261 Označevanje stojnice in čebeljih pridelkov in izdelkov iz čebeljih pridelkov ........................................331 Naj čebelarski spominek in darilo ............................... 348 Mandelj, Matej: Predstavitev Mateja Mandlja – novega tajnika ČZS ...... 5 V Višnji Gori začetek nove, čebelam in mestu naklonjene zgodbe .........................................................174 Slovenski čebelnjak na posestvu Highgrove princa Charlesa ............................................................. 307 Marolt, Sandi: Ob desetletnici prirejanja delavnic Kuhamo z medom: Coolinarika 2016 ............................ 49 Martelanc, Ivan: Spominski utrinki z razstav panjskih končnic ...........304 Metelko, Miha: Matični mleček in način pridelave ...............................139 Metelko, Sara: Puranji zvitki s sirom, suhimi paradižniki in medom ......51 Milosavljević, Snežana: Kako se s poapnelo zalego spoprijemajo v Srbiji ......... 114 Milošević, Dejan: Priprava čebeljih družin na akacijevo pašo ................ 106 Močnik, Mihael: ČD Slivnica na obisku pri pobrateni Čebelarski družini Podčetrtek .......................................50 Nagernik, Irena: Čebelam prijazna občina 2016 – 2. mesto: Občina Črna na Koroškem ............................................. 78 Noč, Boštjan: Uvodnik ............................................................................. 1 Ganljivo! Človek z vztrajnostjo zmore vse! ...................68 Ustanovila se bo sekcija za vključevanje invalidov v čebelarstvu ................................................... 69 Uvodnik ......................................................................... 221 Hvala, Rim ... New York, prihajamo! ........................... 241 Nekaj besed o knjigi Brez čebel ne bo življenja .......... 275 Novak, Boštjan: Kri in čebele, da življenje teče dalje ............................. 349 Obrulj, Angela: Predstavitev čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju ....................................................................... 47 Olenik, Dora: Sežanski čebelarji na obisku pri čebelarjih v Pardubicah na Češkem ..............................................208 Paska Selić, Elizabeta: Medena strjenka z dušenimi jabolki ...........................240 Podbregar, Žan: Prevoz nakladnih panjev na pašo .................................138 Razvitje prapora Čebelarske družine Braslovče .........308 Podgoršek, Peter, Eva Cukjati in Maja Smodiš Škerl: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2016 .......................144 Prezelj, Franc: Shranjevanje praznih satov v zračni stolp ..................298 Pribožič, Peter: Setev facelije na njivskih površinah .............................197 Ratiznojnik, Mateja: Kako pa v Sloveniji – komentar veterinarja VF NVI ..... 293 Rebek, Sandra: Strokovna ekskurzija apiterapevtov po Balkanu ....... 266 Rogelj Jenko, Mira: Reinvazija – ponovni vdori varoj v čebelje družine .... 258 Senič, Lidija: Uvodnik ........................................................................... 65 LETNO KAZALO IV Letno kazalo letnik CXIX Senič, Lidija in Marko Alauf: Razglasitev svetovnega dneva čebel in sprejem pri predsedniku Republike Slovenije .......................... 326 Sever, Jože: Čebelarjeva opravila v januarju ..................................... 14 Čebelarjeva opravila v februarju .................................... 44 Čebelarjeva opravila v marcu ......................................... 74 Čebelarjeva opravila v aprilu .........................................112 Čebelarjeva opravila v maju ..........................................146 Čebelarjeva opravila v juniju ......................................... 171 Čebelarjeva opravila v juliju in avgustu ......................204 Čebelarjeva opravila v septembru ............................... 238 Čebelarjeva opravila v oktobru .................................... 269 Čebelarjeva opravila v novembru ................................ 305 Čebelarjeva opravila v decembru ..................................341 Skok Elena in Dragica Repanšek: Kako otrokom predstaviti čebele in čebelarstvo ........ 236 Skok, Dušan: Uvodnik ......................................................................... 190 Smodiš Škerl, Maja: Pot do zanesljive oprašitve matic čiste kranjske čebele ...............................................................165 Süssinger, Aleš: Čebelam prijazna občina – 3. mesto: Mestna občina Ljubljana ................................................ 78 Svete, Tomaž: Predstavitev dela Čebelarskega društva Ljubljana Moste – Polje ................................................... 19 Šalehar, Andrej: Objave pred izidom prve Janševe knjige Razprava o rojenju čebel v letu 1771 in po njem ...........................206 Kranjske čebele z Gorenjske na prvi čebelarski šoli na Dunaju? .............................................337 Šenekar, Patricija: Uporaba čebeljih pridelkov v kozmetiki .....................300 Šivic, Franc: Med, ki ni med ..................................................................6 Kitajske tovarne za proizvodnjo medu ........................... 7 Novice iz sveta ..................................................................13 O čebelarjenju, primernem tudi za prizadete osebe .... 67 Slikarka, ki upodablja čebele z usti ................................ 67 Novice iz sveta .................................................................62 Novice iz sveta .................................................................98 Novice iz sveta ............................................................... 303 Uvodnik ......................................................................... 325 Nemški čebelarji: »S satnicami nekaj ni v redu« .........331 Šivic, Franc in Andreja Kandolf Borovšak: Novice iz sveta ...............................................................268 Šivic, Franc in Brane Borštnik: Novice iz sveta ................................................................231 Šivic, Franc in Vladimir Fajdiga: Novice iz sveta ...............................................................202 Šmerc, Franc: Uvodnik .......................................................................... 33 Štular, Miha: Pestrost nabranega cvetnega prahu v različnih razmerah čebelarjenja ...................................................199 Švagelj, Jožef: Drobtinica o Antonu Janši ...........................................207 Toplak, Ivan: Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri (I. del) .............................................226 Virusne okužbe čebeljih družin: včeraj, danes, jutri (II. del) ........................................... 256 Upravni odbor ČZS: Predlogi UO Čebelarske zveze Slovenije glede reševanja problematike varoze .............................. 3 Urh, Milena: 110 let Čebelarskega društva Anton Žnideršič Ilirska Bistrica ................................................................173 Uzunov, Aleksandar in Ralph Büchler: SMARTBEES – Vzpostavitev evropske vzrejne mreže .................................................................. 35 Vencelj, Janez: ČD Solčava razvilo svoj prapor .................................... 273 Volaj, Marjan: Predstavitev Čebelarskega društva Krka in Zagradec .....80 Zalokar, Daniela: Uvodnik ......................................................................... 129 Zupančič, Mitja: Pogoji in zahteve za uspešno ekološko čebelarjenje v Sloveniji ..................................................167 Žagar, Ema: Čebelam najprijaznejša občina 2016 – 1. mesto: Občina Mežica ................................................................. 77 Živadinović, Rodoljub: Zakaj nekatera zdravila ne učinkujejo ..........................40 Žunko, Dušan in Marija Sivec: Shranjevanje satov v manjših in večjih čebelarstvih .....298 12/2017 letnik CXIX 341 DELO ČEBELARJA Švica Raziskovalci z Univerze Neuchâtel so v 200 vzorcih medu z vsega sveta iskali ostanke ne- onikotinoidov in v dveh tretjinah vzorcev našli ostanke teh nevarnih sredstev za zaščito rastlin (FFS). Količine so sicer zelo majhne in ne predstavljajo nevar- nosti za potrošnike. Toda strah vzbujajoče je to odkri- tje s stališča okolja in zlasti čebelarstva. Čebele nabirajo svojo hrano na več kvadratnih kilometrih, pri čemer se v njihovih mednih golšah izloči iz nektarja večina škodlji- vih snovi, ki pa se nato nakopičijo v njihovih telesih (kar skrajšuje njihovo življenje in zmanjšuje njihovo odpor- nost – op. prev.). Čebelarji zato upravičeno zahtevajo od pristojnih organov: • prepoved uporabe imidakloprida, tiametoksama in klotianidina; • da se lahko uporabljajo sintetični pesticidi samo pri rastlinah, ki niso zanimive za čebele; • na kulturah, ki so medovite ali nudijo cvetni prah, se lahko izjemoma uporablja pesticide samo tedaj, če so te rastline izven dosega čebel. Franc Šivic Vir: www.bienen.ch/de/aktuelles/detail/News/detail/200-honige-auf-ru- eckstaende-untersucht-518.html Delo z medom po točenju Pri meni je ves med po točenju skladiščen v tristolitr- skih nerjavečih sodih, ki so v hladnem kletnem prostoru, v katerem temperatura, tudi v največji poletni vročini, nikoli ne preseže 18 °C. Normalna temperatura je med 12 in 14 °C. Vedno točim zrel med z dovolj nizko vlago, zato sode kmalu po točenju zaprem tako, da pokrov dodatno zatesnim s fo- lijo. Preden polnim v kozarce, v sodu kristaliziran med de- kristaliziram tako, da po celotnem zunanjem obodu navijem električni grelec z nastavljeno temperaturo 43 °C, snamem pokrov in od zgoraj namestim spiral- ni grelnik, ki ima tako velik premer, da zajame celotno širino soda in tali od zgoraj navzdol. Grelnik ima nasta- vljeno temperaturo 40 °C. Ko se med delno raztali do kašastega stanja in se ga da iztočiti iz soda, ga spustim v manjše 25-l posode iz mehkejše živilske plastike. Posod iz trše živilske plastike, ki so nekoliko večje, ne uporabljam več, ker se v hladnem času lomijo. Iz taljenega soda iztočim v manjše posode celotno količino medu. Manjše posode dam v talilno komoro, v kateri kroži zrak temperature do 45 °C, ki segreje med do popolne- ga utekočinjenja. Popolnoma raztalim samo toliko medu, da mi zadošča za prodajo v naslednjih treh mesecih. Drug med pa čaka v plastičnih posodah do naslednje polnitve. V grelni komori utekočinjeni med gre čez fino cedilo v po- sodo polnilnika za polnjenje kozarcev. Ko pride med v poso- do polnilnika kozarcev, ima temperaturo pribl. 30 °C. Tu ga pustim stati toliko časa, da mu temperatura pade pod 22 °C. Če bi takoj nadaljeval polnjenje kozarcev, bi čez nekaj dni dobil med v kozarcu na površini tenko, komaj vidno sivo po- vršino, ki je sestavljena iz drobnih zračnih mehurčkov zraka in mu daje slab videz. Pri polnjenju kozarcev ima prvi napol- njen kozarec v sebi dosti pen, zato ni za prodajo, temveč gre za krmo čebelam. Enako je z medom na koncu polnjenja, ko V tem mesecu razen ogledov in obveznega zdra- vljenja pri čebelah nekih velikih del ni. Družine hočejo mir in tega jim zagotovimo. So pa druga dela, ki spadajo k čebelarstvu in so zelo pomemb- na, vendar jih med mesečnimi navodili težko naj- demo predvsem zato, ker to niso posegi v čebeljo družino, ampak opravila z medom po točenju ter organizirana društvena dejavnost čebelarjev. Čebelarjeva opravila v decembru Sodi v hladnem skladišču Fo to : J ož e S ev er Nastavljeni grelci na sodu ob taljenju Fo to : J ož e S ev er 12/2017 letnik CXIX342 DELO ČEBELARJA stroj potegne zrak. Med pol- njenjem je treba nadzirati količino medu v kozarcu. Če se pri nazivni teži medu 900 g spremeni količina za več kot ±5 g, se dozirnik popravi. To je še vedno pre- cej bolj točno, kot dovoljuje predpis, je pa bolj pošteno do mojih kupcev. Odkar so ugledali luč sveta, že upora- bljam naše kozarce za slo- venski med, za kar mi kljub mnogim pripombam čebe- larjev ni žal. Naročam jih od vsega začetka pri istem dobavitelju in vedno v izvirni, tovarniško zapakirani paleti. Kozarce pri postavljanju na polnilno napravo prijemam z orokavičeno roko, z belo bombažno rokavico. Enako nare- dim pri jemanju polnih kozarcev iz naprave ter zapiranju in skladanju v zaboje. Pri zapiranju kozarca mora pokrovček klikniti. Kozarca, praznega ali polnega, se moja gola roka ce- loten proces polnjenja in etiketiranja ne sme dotakniti (brez rokavice). Kupec je tisti, ki se bo prvi dotaknil polnega ko- zarca na polici z golo roko. Če kupec pozna proces polnjenja, bo imel lep občutek, vedoč, da je on tisti prvi, ki mu je bilo dano prijeti poln kozarec medu s prosto roko. Takšen kupec se bo vračal nazaj. Pomislite na blago, v trgovini ali v vsak- danjem življenju, ki so se ga pred vami že mnogi dotikali in ga mečkali. Če smo iskreni, moramo priznati, da sta bila s tem blagu odvzeti čistost in vrednost nedolžnosti. Zato so pri polnjenju medu obvezne popolna čistoča, sveže oprana bela halja in rokavice, ki poleg kakovosti medu pripomorejo do pravega izdelka. Star pregovor pravi, da je v rokavicah narejeno delo narejeno samo na pol. Vendar to pri polnje- nju medu ne velja. Velja pa pri ropanju bank. Če boš imel umazane rokavice, te dobijo, če pa imaš čisto kravato in belo srajco, te ne bodo dobili. Še nekaj misli o organiziranju v čebelarstvu V čebelarsko društvo sem se včlanil kmalu po letu 1962, in sicer v ČD Ljubljana mesto. Na prvem občnem zboru smo kupovali žeblje in opeko. To so bili prostovoljni prispevki za čebelarski dom na Brdu. Kljub kasnejšim zbiranjem za čebelarski dom, kot smo ga takrat imenovali, mi je lepo in sem ponosen, ko vidim, kaj so zmožni narediti čebelarji v svoji slogi. To delo lepo teče naprej in naj bo v ponos vsem, ki dobro mislijo o naši organizaciji. ČZS je organizacija, ki so jo ustanovili čebelarji in so ji po toliko letih prva in edina skrb čebele in čebelarji. Po mojem mnenju sta drugim orga- nizacijam, ki se imajo za varuhe čebel, glavni cilj obstanek in spoštovanje lastnih norm. Sedemintrideset let sem bil v upravnem odboru ČD Se- mič in vem, da so ljudje, ki hočejo biti glavni, sicer bodo delali zgago. Takim godrnjačem v čebelarstvu ne moreta pomagati ne Bog ne politika. Če se včlaniš v neko društvo, mu skušaj pomagati, ne pa škoditi. Pri delu v upravnem od- boru sem spoznal psihologijo čebelarjev, ki jo morajo pred- sedniki ČD zelo upoštevati za mir in sodelovanje med čla- ni. Občni zbor čebelarskega društva mora biti organiziran v prvi polovici decembra, in sicer zato ker so takrat člani že pomorili zajedavce pri svojih čebeljih družinah in mirno in zadovoljno brez skrbi čakajo pomlad. So polni energije, ki so jo pripravljeni darovati v dobrobit društva, in zato tudi sprejmejo bolj smele načrte za delo v prihodnjem letu. Če so občni zbori društva v februarju (in se delijo koledarji s 15-% obrabo), je pa stanje drugačno. Čebelarji so »frekvenčno« vezani na čebele, ki komaj čakajo na prve izlete. Čebelarji ne vedo, kako bo s prezimitvijo, in potem to nervozo stre- sajo na druge na zboru. Pride do prerekanja in tako društvo izgubi ves elan za delo. Zato pazite, predsedniki, kdaj boste sklicevali občne zbore. Zahvala in apel Ob koncu leta se zahvaljujem vsem tistim pravim če- belarjem, ki skrbijo za čebele, ter vsem imetnikom čebel, ki hlepijo po dobičku. Vsak bo dobil svoje zadovoljstvo. Obračam se pa tudi na tiste »nadčebelarje«, ki se imajo za pamet nejše od celega sveta, s tem ko: • prijavijo svoje čebele na vse sorodstvo, ker se bojijo davka, in nastopajo kot sorodstveni grozdi; • ob prevozu čebel namesto urejene dokumentacije iščejo ovinke in čebele skrivajo po grmovju; • ob odmrtju družin nimajo toliko poguma, da prijavijo odmrtje. Vsi vi prevzvišeni »nadčebelarji«! Slej ko prej vas bo na- rava udarila, zato vas prosim, bodite ljudje. Komora za taljenje, v kateri kroži zrak skozi cevi z grelci Fo to : J ož e S ev er Polnjenje medu v kozarce Fo to : J ož e S ev er Jože Sever – Semič cebelarstvo.sever@gmail.com 12/2017 letnik CXIX 343 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Čebelarska tradicija in intenzivnejši razvoj čebelarstva na področju Rakeka segata v drugo polovico 19. stoletja. V tem času so gojili čebele predvsem posestniki, duhovniki, učitelji in z izgradnjo južne železnice železničarji v tako imenovanih »čuvajnicah«. Od leta 1872 do 1886 je služboval na Uncu in od 1886 leta naprej na Rakeku nadučitelj Ivan Poženel. Iz zapisov so razvidna njegova prizadevanja na področju razvoja šolskih vrtov in čebelarstva. Umrl je leta 1900 na Rakeku, kjer je tudi pokopan. Bil je ustanovni član Slovenskega čebelarske- ga društva 1898. Slovensko čebelarsko društvo je predho- dnik današnje ČZS, katere član je tudi ČD Rakek. To podro- čje je bilo upravno in politično vezano na logaško okrajno glavarstvo. Leto 1905 je začetek vključevanja čebelarjev s področja Rakeka, Unca in Ivanjega sela v Slovensko čebe- larsko društvo. To se je zgodilo 26. 3. 1905 na čebelarskem shodu v Logatcu v Gostilni pri »Kramarju«, kjer je bila usta- novljena Čebelarska podružnica, v katero so bili včlanjeni takratni čebelarji. Že v naslednjem letu je bilo objavljeno, da se je v Logatcu ustanovila krepka čebelarska podružnica. V poročilu tajnika Avgusta Bukovica Poročilo o občnem zboru Slovenskega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani je zapi- sano, da se je shoda udeležilo 28 čebelarjev, v podružnico pa se je včlanilo 21 čebelarjev. Čebelarska podružnica je imela redne shode, leta 1906 in 1907 v Logatcu, leta 1908 in 1909 v Lazah in leta 1910 pri g. Ribariču na Uncu. Povezanost čebe- larjev našega področja je bila vse do leta 1944 pod Čebelar- sko podružnico Laze. V obdobju med obema vojnama sta na našem področju delovala in širila čebelarsko znanje med čebelarji dva čebe- larja. Josip Ribičič, pisatelj, učitelj in čebelar, je v šoli na Ra- keku služboval od 1925 do 1929. Na šolskem vrtu je postavil lep čebelnjak. Drugi je bil Vlado Rojec, pisec člankov in ure- dnik Slovenskega čebelarja (1946–1964). V šoli na Rakeku je služboval od leta 1926 do 1935. Tudi on je imel na šolskem vrtu čebelnjak. V tem obdobju je aktivno deloval še Andrej Kenič, nadučitelj na Uncu. Nadaljeval je prizadevanja na področju razvoja šolskih vrtov in čebelarstva. Postavil si je čebelnjak na vrtu ob hiši na Rakeku. Čebelariti je začel že leta 1906, član Slovenskega čebe- larskega društva je bil od leta 1907. Od leta 1926 je bil član Čebelarske podružnice Laze. Aktivno je deloval na področju čebe- larstva vse do svoje smrti 1965. Poko- pan je na Rakeku. Po letu 1945 so ustanovili Podružnico čebelarske zadruge na Rakeku, v katero so bili zajeti čebelarji s področja Logat- ca, Laz, Blok, Starega trga, Grahovega in Rakeka. Leta 1948 se je z ukinitvijo okraja Rakek tudi čebelarska organizacija vezala na nov okraj Postojno. Tako se je 25. 2. 1951 ustanovi- lo ČD Postojna, že 8. 3. 1951 pa Čebelarska družina Rakek, ki je bila v sestavi ČD Postojna. Predsednik Čebelarske druži- ne Rakek je postal Mirko Juvančič, tajnik pa Andrej Kenič. V obdobju do leta 1976 so dejavnosti potekale predvsem na področjih vodenja plemenilne postaje v Rakovem Škocjanu, skrbi za zdravstveno varstvo čebel (nosema), nabave slad- korja, povezave z Medexom glede odkupa čebeljih pridel- kov in zagotavljanja opreme, usposabljanja, organizacije ekskurzij, prevozov čebel na pašo in še bi lahko naštevali. Plemenilno postajo v Rakovem Škocjanu so postavili po- stojnski čebelarji leta 1949, vodil jo je Maks Avšič, od leta 1951 naprej pa Jožef Kretič. Po letu 1951 so se v delo vključili čebelarji z Rakeka in po opravljenem tečaju o vzreji matic 1957 sta prevzela vodenje plemenilne postaje brata Juvan- čič, prve tri leta Alojz, naprej pa vse do leta 1974 Mirko. Ple- menilna postaja je delovala izredno uspešno. Svoj neizbri- sni pečat so v tem obdobju pri delu pustili: Andrej Kenič, Mirko Juvančič, Jože Braniselj in Franc Albreht. V letu 1976 se je s spremembo zakonodaje čebelarska družina izločila iz ČD Postojna in se opredelila kot samo- stojna ČD, neposredno povezana v ČZS. Po letu 1976 so se nadaljevale dejavnosti čebelarjev na vseh področjih dela ČD Rakek. Leta 1976 je začel delovati čebelarski krožek na OŠ Jožeta Krajca na Rakeku. Deloval je do leta 1988. Mladi čebelarji so se strokovno izobraževali in dokazovali svoje znanje tudi na tekmovanjih mladih čebelarjev, kjer so do- segali lepe rezultate. Zasluga za uspešno delo krožka gre Francu Albrehtu, ki je vodil čebelarski krožek ves ta čas. Leta 1977 je bila na območju takratne občine Cerknica usta- 110-letnica Čebelarskega društva Rakek Prejem občinskega priznanja 12. 6. 2017 Dan odprtih vrat 3. 6. 2017 Fo to : A rh iv Č D Ra ke k Fo to : A rh iv Č D Ra ke k 12/2017 letnik CXIX344 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV novljena občinska zveza čebelarskih društev, ki aktivno de- luje še danes. Pogoj za ustanovitev je bila ustanovitev ČD, ki so izšla iz ČD Rakek (Begunje, Cerknica, Bloke), in že prej ustanovljeno društvo Stari trg pri Ložu. Prvi predsednik OZČD je bil Leopold Frelih, tajnik pa Franc Albreht. Dejavnost čebelarjev se je nadaljevala na vseh področjih, naj omenimo le nekatere: usposabljanje čebelarjev, zdrav- stveno varstvo čebel in zdrava prehrana, promocija čebe- larstva in čebeljih pridelkov, ohranjanje avtohtone kranjske čebele, pašni red, vključevanje v delo ČD Rakek, ZČD Cer- knica in ČZS. Pri tem ne smemo mimo najzaslužnejšega v obdobju po letu 1993, našega čebelarja Cirila Vidriha. Oprav- ljal je vrsto funkcij od ČD Rakek, ZČD Cerknica do organov v ČZS. Bil je pobudnik vrste dejavnosti na vseh področjih. Ena od dejavnosti je organiziranje mesečnih srečanj članov ČD Rakek. Vodi jih čebelarski mojster Boris Seražin. Danes ČD Rakek šteje 46 članov. Članstvo se je začelo po- večevati v obdobju po letu 2010, ko je bilo 25 članov. Društvo vodi upravni odbor v sestavi: predsednica Vida Winkler; tajnik Miroslav Juvančič; člani Anton Bajt, Ivan Jernejčič, Ingrid Matičič; blagajnik Franci Albreht; poverjenik za pa- sišča Vasilij Škrlj. Dejavnost članov ČD Rakek je izredno pestra. Naj naštejemo le naj- pomembnejše. Že od samega začetka sodelujemo pri izved- bi »tradicionalnega sloven- skega zajtrka«, kjer vsako leto z donacijo medu popestrimo zajtrk v vrtcu Martin Krpan, enota na Rakeku, v OŠ Jožeta Krajca na Rakeku in podru- žnični šoli Rudolfa Maistra na Uncu. Udeležujemo se iz- obraževanj in posvetov, ki so pomembni za pridobivanje čebelarskih znanj in izkušenj. Organiziramo mesečna sre- čanja članov ČD Rakek. Pospešujemo pridelavo in porabo čebeljih pridelkov ter organiziramo v te namene odmev- ne »dneve odprtih vrat«. Čebelarji vlagajo svoj trud v pro- mocijo čebelarstva in čebeljih pridelkov, ohranjanje naše avtohtone kranjske čebele ter prizadevanje za pobudo, da postane 20. maj svetovni dan čebel. Na osnovi pašnega reda vzdržujemo in vodimo postopke dodeljevanja sto- jišč čebelarjem prevoznikom, ki pripeljejo čebele na pašo. Vključujemo se tudi v dejavnosti, ki jih pripravljata ČZS in ZČD Cerknica, prav tako sodelujemo z drugimi društvi na območju KS Rakek in občine Cerknica. Nekaj čebelarjev se je vključilo tudi v shemo višje kakovosti »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo«. Za svoje 110-letno uspešno delovanje je ČD Rakek od ČZS prejelo plaketo Antona Janše in ob občinskem prazniku zlato taborsko priznanje Občine Cerknica. ČD Rakek je v okviru praznovanja 110-letnice delovanja razvilo prapor, s katerim želi utrditi delovanje društva, ohranjati bogato tra- dicijo čebelarstva in čebel na našem področju. Miroslav Juvančič, tajnik ČD Rakek Razvitje društvenega prapora 8. 7. 2017 Fo to : A rh iv Č D Ra ke k Zapisi in ustna izročila pričajo, da je bilo čebelarstvo po- membna panoga tako v vaseh kot v mestnem okolju Kosta- njevice na Krki. V Čebelarskem društvu Kostanjevica na Krki smo se odločili, da prenovimo star čebelnjak, ki ga je družina Vintar podarila društvu. Čebelnjak je izredno lep, mojstrsko in umetniško oblikovan s posebnimi detajli in figurami. Ena od figur je iz lesa izdelan uni- formiran mož, ki stoji pred pa- njem in predstavlja čuvaja, ki skrbi za mir pred čebelnjakom. Še ena posebnost Vinterjevega čebelnjaka je trokapnica, ki ni značilnost slovenskega čebel- njaka in predstavlja redkost v slovenskem prostoru. Čebel- njak pomeni dragocenost kot sam objekt in predstavlja našo dediščino. Obnovitvena dela Odprtje Mestnega čebelnjaka Kostanjevica na Krki Fo to : A nd re ja Li se c Akcija sajenja lip 19. 4. 2017 12/2017 letnik CXIX 345 so potekala pod vodstvom Tonija Bizjaka in močno angaži- ranih članov društva ter ob podpori domačih podjetnikov. Na prireditvi 9. septembra 2017 so množico prisotnih nagovorili: predsednik domačega društva Boštjan Punčuh, župan občine Kostanjevica na Krki Ladko Petretič, evrop- ski poslanec Franc Bogovič in predsednik ČZS Boštjan Noč. Janez Penca je, kot oskrbnik, simbolično prejel ključ čebelnjaka. V kulturnem programu so nastopili Pihalni orkester Kostanjevica na Krki, Larisa Hribar, Jakob Jelenič, Franja in Manca Punčuh, Manca Baznik in Tjaša Ulčnik s harmo- niko. Program je povezovala Mihaela Kovačič. Ob tej pri- ložnosti je bil predstavljen Kostanjeviški med, obiskovalci pa so imeli možnost degustacije različnih vrst medu. Pri- pravili smo zloženko o zgodovini čebelnjaka, razstava če- belarske opreme in fotografska razstava naših čebelnjakov pa sta popestrili svečani dogodek. Pogostitev so pripravile pridne roke gospodinj. Številni čebelarji, ljudje dobre volje in kar devet praporščakov čebelarskih društev (RČZ Petra Pavla Glavarja, ČD Šentjernej, ČD Straža - Dolenjske Topli- ce, ČD Stična, ČD Sevnica, ČD Raka, ČD Krka Novo mesto, ČD Šentjanž in ČD Kostanjevica na Krki) so po končani pri- reditvi nadaljevali prijetno druženje. Mihaela Kovačič Bizjak in Andreja Lisec IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 13. Ambroževa sveta maša v Novi Štifti – Vabimo vas na tradicionalno, že 13. čebelarsko sveto mašo v čast našemu zavetniku sv. Ambrožu. Obred bo v nedeljo, 3. 12. 2017, ob 10. uri v romarski cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gor- njem Gradu. Vabljeni vsi čebelarji in ljubitelji čebelarstva. Posebno vabilo velja praporščakom čebelarskih društev, saj želimo, da bi naše praznovanje polepšali s prapori. Po maši bo sledilo tudi družabno srečanje. Dodatne informacije na tel. št.: 041/793 520 (g. Rop). ČZ Sa-Ša in ČD Gornji Grad Ambroževa maša v Poljčanah – ČD Poljčane vabi na sveto mašo, ki bo 3. 12. 2017 ob 10. uri v cerkvi sv. Filipa in Jakoba v Laporju. Po obredu bo pred cerkvijo stojnica s če- belarsko ponudbo. Andrej Rojs, predsednik ČD Poljčane Ambroževa maša na Viru pri Domžalah – ČD Vir pri Domžalah vabi čebelarje in ljubitelje narave k sv. maši v počastitev zavetnika čebelarjev sv. Ambroža ter za pokojne in žive čebelarje. Sv. maša bo v četrtek, 7. 12. 2017, ob 18. uri v farni cerkvi sv. Jožefa na Viru pri Domžalah. Zaželeni praporščaki s prapori. ČD Vir Tradicionalna Ambroževa sv. maša – ČD Radeče, ČD Šentjanž in ČD Sevnica vljudno vabimo čebelarje na tradi- cionalno čebelarsko druženje in 11. Ambroževo sveto mašo v čast čebelarskemu zavetniku sv. Ambrožu, ki bo v soboto, 9. 12. 2017, ob 11. uri v cerkvici Svetih treh kraljev na Brun- ku. Lepo vabljeni in naj medi! Gregor Bregar, ČD Radeče Ambroževa maša ČD Goriče – Vabljeni na Ambroževo sveto mašo, ki bo 10. 12. 2017 ob 10. uri v župnijski cerkvi v Goričah. Janez Petač, tajnik ČD Goriče 13. Ambroževa maša v Dobu pri Domžalah – V župnijski cerkvi sv. Martina v Dobu pri Domžalah bo 10. 12. 2017 ob 10. uri sveta maša za pokojne čebelarje in v počastitev sv. Ambroža. Vabljeni vsi ljubitelji tega našega praznika. Za- želeni praporščaki s prapori. ČD Krtina Dob Ambroževa maša v Lovrencu na Pohorju – UO ČD Lo- vrenc na Pohorju vabi vse čebelarke in čebelarje k zahvalni sveti maši v počastitev našega zavetnika sv. Ambroža. Sveta maša bo v nedeljo, 10. 12. 2017, ob 10. uri v cerkvi sv. Lovren- ca v Lovrencu na Pohorju. Po sveti maši bo v Čebelarskem domu Lovrenc na Pohorju družabno srečanje s pogostitvijo. Čebelarska društva vabimo, da se maše udeležijo s prapori. Veselimo se srečanja z vami! ČD Lovrenc na Pohorju Čebelarska sveta maša – Čebelarji ČD Šenčur vabimo vse okoliške in druge čebelarje, da se 10. 12. 2017 ob 10. uri v žup- nijski cerkvi svetega Jurija v Šenčurju udeležijo čebelarske svete maše. Lepo vabljeni tudi praporščaki. ČD Šenčur Vabilo na Ambroževo mašo – Ob godu svetega Ambroža, zavetnika čebelarjev, ČD Loška dolina vabi k zahvalni sve- ti maši v župnijsko cerkev svetega Jurija v Starem trgu pri Ložu, v nedeljo, 10. 12. 2017, ob 10. uri. Po maši bo sledilo tudi družabno srečanje. Matej Petelin, tajnik ČD Loška dolina Ambroževe svete maše po Sloveniji Hvala in še enkrat hvala vsem! V petek, 17. novembra, ob Tradicio- nalnem slovenskem zajtrku smo Slo- venci spet stopili skupaj in obeležili dan slovenske hrane. Hvala vsem, ki so sodelovali, predvsem pa hvala vsem slovenskim čebelarjem, ki s(m)o pred 11 leti začeli »medeni« zajtrk. Vsa leta smo čebelarji večinoma darovali veli- ko medu. V vseh letih približno 20 ton. Vseh 11 let čebelarji ta dan obiskujemo šole in vrtce prostovoljno, a z velikim veseljem in ponosom, saj nas otroci pričakujejo in sprejmejo z navduše- njem! Tudi v tem letu smo nadaljevali pobudo, da ustvarimo najštevilčnejši pevski zbor, ki bo usklajen kot čebelja družina zapel vsem dobro poznano in priljubljeno pesem Čebelar Ansambla Lojzeta Slaka, vsak na svoji lokaci- ji, a ob istem času. Na podlagi prijav osnovnih šol in vrtcev je ta dan Čebe- larja pelo vsaj 36.300 pevcev na več kot 266 osnovnih šolah, v vrtcih idr., verja- memo pa, da je pesem odmevala tudi v marsikaterem vrtcu, šoli, zavodu in še kje, kjer prijave niso oddali! Hvala tudi vsem partnerjem v projektu, po- sebej MKGP-ju z Dejanom Židanom na čelu, in vsem šolam, vrtcem, zavo- dom ... skratka HVALA! Boštjan Noč, predsednik ČZS 12/2017 letnik CXIX346 OBVESTILA ČZS Pobuda za cenejše dizelsko gorivo za čebelarje prevoznike Kot predsednik ČZS sem se ude- ležil čebelarskega sejma Dalmatina v Splitu. Med drugim sem se sestal z vodstvom Čebelarske zveze Hrvaške, ki je za svoje čebelarje prevoznike od države zagotovila »modri dizel«, kot ga imenujejo oni. Gre za popust na gorivo oziroma za neko kvoto brez- plačnega dizelskega goriva za čebe- larje prevoznike. Tokrat se bomo tudi mi »učili« od sosedov Hrvatov in pri- stojnemu ministrstvu v Sloveniji pre- dlagali, da podobno uvedemo tudi pri nas. Upam, da nam bodo prisluhnili. Boštjan Noč, predsednik ČZS Ob razglasitvi svetovnega dneva čebel naj pri vseh čebelarjih zaplapolajo zastave … V sredini letošnjega decembra (predvidoma okoli 15. decembra) naj bi skupščina OZN v New Yorku razglasi- la 20. maj za svetovni dan čebel. S tem bo postal 20. maj praznik čebelarjev celega sveta. Slovenski čebelarji smo lahko ponosni, da bo to dan, ko v Slo- veniji praznujemo tudi rojstvo naše- ga največjega čebelarja Antona Janše. Slovenci zelo poredko ob slovenskih praznikih izobesimo slovensko zasta- vo. Ker smo že v preteklosti čebelarji pokazali, da je v slogi moč, pokažimo tudi tokrat Sloveniji in svetu, da smo ponosni na svoje korenine, dosežke in da smo čebelarji. Zato naj na dan raz- glasitve svetovnega dne čebel z naših domov, čebelnjakov … plapolajo čebe- larske zastave. Zastave si lahko priskr- bite v tajništvu ČZS pri Barbari Dimc, in sicer ob nakupu do 10. decembra z 10-% popustom. Boštjan Noč, predsednik ČZS V Višnji Gori bo 18. maja postavljen tudi čebelnjak V občini Ivančna Gorica, natančneje v Višnji Gori, se že pospešeno pripra- vljajo na odprtje obeležja, posvečene- ga kranjski čebeli. Odprtje bo 18. maja 2018 v sklopu prireditev ob 1. prazno- vanju svetovnega dne čebel. Potekajo tudi že dogovori o vsebinah na temo kranjske čebele v sami »hiši«. Na ČZS smo pridobili pokrovitelja (vrednost pribl. 10.000 EUR), ki bo v bližini hiše kranjske čebele postavil čebelnjak z 21 panji (podoben čebelnjaku »Hofer«). Čebelnjak bo služil v promocijske, izo- braževalne idr. namene. Boštjan Noč, predsednik ČZS Imenovana strokovna skupina za razglasitev ogroženosti čebel Čebelarjenje je iz leta v leto te- žavnejše. Danes čebela brez čebe- larja skoraj ne more več preživeti. Minister Dejan Židan je imenoval strokovno skupino, ki bo pripravi- la strokovne podlage, da Evropski komisiji čimprej predlagamo, da se čebele razglasi za ogrožene. S tem bodo dane pravne možnosti podpo- re na panj – za vsak panj za vsakega čebelarja! Boštjan Noč, predsednik ČZS Fo to : M B Zelo konstruktiven sestanek z novim predstojnikom VF NVI V četrtek, 16. 11. 2017, je v prostorih ČZS potekal sestanek z novim pred- stojnikom VF NVI g. dr. Matjažem Ocepkom. Sestanek, na katerem smo sodelovali še Boštjan Noč, Lidija Se- nič in Vlado Auguštin, je potekal v pozitivnem in konstruktivnem duhu. Ker se g. Ocepek zaveda problematike zdravstvenega varstva čebel, s katero se srečujejo čebelarji na terenu, je pri- pravljen vložiti maksimalno energijo za reševanja tega stanja. V skladu z dogovorom se bomo reševanja proble- matike na tem področju lotili sistema- tično. Že decembra bomo imeli skupen sestanek na temo hude gnilobe, janu- arja na temo varoze in februarja o dru- gih zadevah s področja zdravstvenega varstva čebel. Cilj je, da čim bolj pri- pravljeni in usklajeni pričakamo novo čebelarsko sezono. Boštjan Noč, predsednik ČZS 12/2017 letnik CXIX 347 OBVESTILA ČZS Rezultati natečaja »Šivamo otroški kostum ČEBELICA SIVKA« V septembru 2017 je bil objavljen natečaj »Šivamo otroški kostum ČE- BELICA SIVKA«, ki je trajal do 1. 11. 2017. Namen natečaja je bil, da se ko- stumi čebelic, v katerih srečujemo otroke na raznih dogodkih v šolah in vrtcih, prenehajo uporabljati v črno- -rumeni kombinaciji in se zamenjajo s sivo-črno, ki pravilno predstavlja našo avtohtono kranjsko sivko. S tem želi- mo ozaveščati tudi širšo javnost, da je slovenska čebela siva in ne rumena. ČZS se vsem sodelujočim na nate- čaju zahvaljuje, še posebej pa otrokom, ki so na natečaju sodelovali z risbami čebelice sivke. Treba je poudariti, da je prav vsaka prijava, ki je prispela na natečaj, po svoje posebna in vredna vsake pohvale. Vse risbe bodo na ogled na sedežu ČZS, najbolj- še tri risbe vsake šole in vrtca pa objavljamo v nadaljevanju. Rezultati natečaja: 1. OŠ Mokronog, Vr- tec Mokronožci, Andreja Oštir in Manja Tišlar; 2. Otroški vrtec Metli- ka, Melita Kajin; 3. OŠ Franja Goloba Prevalje, Vesna Oder; 4. Vrtec Urša, Domžale, Martina Tomić, Nataša Pirc; 5. OŠ Polzela, enota vrtec, Ema Ko- tnik in Jožica Rosenstein; 6. OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, Sabina Erjavec; 7. Vrtec Otona Zupančiča, Ljublja- na, Valentina Novak. Drugi sodelujoči: OŠ Dornberk, Vr- tec Miškolin, Sneberje, in OŠ Miklavž na Dravskem polju, podružnica Dobrovce. Vse prispele prijave na natečaj si lahko ogledate tudi na spletni strani ČZS. ČZS Fo to : B ar ba ra D im c. Ob lik ov an je : A nd re jk a Č uf er OŠ Franja Goloba Prevalje: Filip Backovič, 1. b, Leni Kovačič, 1. b, Tjaša Vogrin, 1. š Vrtec Otona Zupančiča, Ljubljana: Vesna Menegalija, 3 leta, Anej, 3 leta OŠ Polzela, enota vrtec: Vanessa Brković, 5 let, Marcel Josić, 5 let, Ajda Smrekar, 5 let Vrtec Miškolin, enota Sneberje, skupina Čebelice (2−4 leta), neznani avtorji OŠ Louisa Adamiča Grosuplje: Maja Režek, 5. a, Mojca Strah, Gašper Matiašič, 5. a OŠ Miklavž na Dravskem polju, podružnica Dobrovce: Ela Štrucl, 1. a, Luka Repič, 1. a, Zoja Žvajkar, 1. a. Natečaj za najboljšo tehnološko inovacijo v čebelarstvu ČZS in Celjski sejem vsako leto mar- ca pripravita največje letno srečanje domačih čebelarjev ApiSlovenija, tem pa se v vse večjem številu pridružujejo tudi čebelarji iz tujine. Prodajna raz- stava je umeščena v čas tik pred začet- kom čebelarske sezone, ko čebelarji že opravljajo nakupe za prihajajočo sezo- no, zato predstavlja odlično priložnost za nakup in predstavitev čebelarske opreme. Ker je organizatorjema cilj, da je sejem čim zanimivejši, na sejmu poteka tudi predstavitev novosti v če- belarstvu. ČZS tudi letos razpisuje na- tečaj za najboljšo tehnološko inovacijo v čebelarstvu. Vse zainteresirane ino- vatorje prosimo, da svoje inovacije oz. svoje tehnološke rešitve iz čebelarstva pošljejo na sedež ČZS na Brdu pri Lu- kovici do 1. 2. 2018. Komisija za izbor bo izbrala najboljše tehnološke reši- tve, ki jih bomo širši čebelarski javno- sti predstavili na čebelarskem posvetu v Celju 2018. Več informacij vam je na voljo na tel. št.: 040/436 516 ali na e-na- slovu: vlado.augustin@czs.si. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ 12/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 348 Naj čebelarski spominek in darilo ČZS je s ciljem povečanja ponudbe spominkov in daril s področja čebelar- stva na svoji spletni strani v marcu ob- javila razpis za naj čebelarski spomi- nek in darilo. Na natečaj je prispelo 60 predlogov spominkov, prispevalo pa jih je 17 različnih avtorjev oziroma in- stitucij. Izbor čebelarskih spominkov je pester, zanimiv, domiseln in razno- lik ter hkrati ponuja možnosti obdaro- vanja za različne namene. Komisija za naj čebelarski spominek in darilo 2017 v sestavi: Miha Renko, STO, predse- dnik komisije, Luka Kočevar, MKGP, Nataša Klemenčič Štrukelj, ČZS, oba člana komisije, se je sestala in pregle- dala vse spominke, ki so prispeli na natečaj. Po premišljenem točkovanju in ocenjevanju je komisija kot naj- bolje ocenjeni čebelarski spominek/ darilo v vsaki od kategorij izbrala na- slednje spominke oz. darila: a) Čebelji pridelki in izdelki iz če- beljih pridelkov v izvirnih darilnih embalažah: Tatjana Ladinek, Medene radosti − kozarček medu in naravno medeno milo. b) Spominki, povezani s čebelarsko tradicijo, ki so že na trgu: Damjan Po- pelar, Miniatura Janšev čebelnjak. c) Predlog daril in spominkov, po- vezanih s čebelarstvom, ki se še ne pojavljajo na trgu: Andreja in Tjaša Stankovič, Medenjera. Vse spominke je komisija označila kot primerne in bodo objavljeni v po- sebnem e-katalogu čebelarskih spo- minkov in daril, ki ga bomo pripravili in objavili na spletu. Vse spominke smo razstavili na sejmu MOS v Celju, ob dnevu čebelarskega turizma, ki bo 1. decembra potekal na ČZS, pa bodo na ogled udeležencem. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Fo to : T an ja M ag di č S sodelovanjem na senzoričnih ocenjevanjih medu do višje kakovosti Tudi letos so bila organizirana slovenska in mednarodna senzorič- na ocenjevanja medu. Organizatorji senzoričnih ocenjevanj medu OČD Koper, ČD Semič, ZČD Pomurja in Pomurski sejem (AGRA) pa so se odlo- čili, da najbolje senzorično ocenjenim medom ponudijo možnost, da se ude- ležijo tudi državnega senzoričnega ocenjevanja medu, ki je letos potekalo v organizaciji ČZS, s ciljem spodbudi- ti čebelarje, ki pridelujejo kakovosten med, k vključevanju v sheme kakovo- sti. Na državno senzorično ocenjeva- nje se lahko uvrstijo le vzorci, ki so na mednarodnih in slovenskih ocenjeva- njih dosegli naziv prvaka vrste. Državno senzorično ocenjevanje se lahko izvede, če so v posamezni kategoriji vsaj trije vzorci. Letos se je ocenjevalo v štirih kategorijah, in sicer so bili v kategoriji gozdni med štirje vzorci, v kategoriji smrekov med trije vzorci, v kategoriji kostanjev med trije vzorci in v kategoriji cvetlični med štir- je vzorci. Prejeli smo tudi dva vzorca akacijevega medu in en vzorec lipove- ga medu, vendar se zaradi premajhne- ga števila vzorcev v njunih kategorijah niso uvrstili v nadaljnje ocenjevanje. Strokovna komisija pod vodstvom predsednice doc. dr. Mojce Korošec z Biotehniške fakultete se je sestala 9. 11. 2017. V komisiji so sodelovali še mag. Andreja Kandolf Borovšak, mag. Amalija Božnar, dr. Jasna Bertoncelj, Primož Božnar, Eva Cukjati in David Kozamernik. Senzorično ocenjevanje je bilo izvedeno v skladu s Pravilnikom o senzoričnem ocenjevanju medu (UO ČZS, 2014). Najbolje uvrščeni vzorci medu so bili izpostavljeni tudi kemij- skim analizam, s katerimi se potrjuje- ta tudi kakovost in varnost. Zaključna prireditev in podelitev priznanj najboljšim bosta potekali v petek, 8. decembra, ob 19. uri na sede- žu ČZS. Ta dan bomo vsem prisotnim, še posebej čebelarjem, ki so se uvrstili na državno senzorično ocenjevanje, predstavili prednosti shem višjih ka- kovosti in jih nagovorili k sodelova- nju, saj imajo z uvrstitvijo na državno senzorično ocenjevanje ob preverjeni kakovosti svojega medu vse potrebne pogoje, da svojim potrošnikom po- nudijo med iz katere izmed zaščite- nih shem višje kakovosti na področju medu. Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Komisija po opravljenem delu Fo to : N at aš a L ile k 12/2017 letnik CXIX 349 OBVESTILA ČZS Strokovna razprava: Kako prodreti na tuje trge Slovensko čebelarstvo je vedno bolj prepoznavno tudi v tujini. Kako prodre- ti na tuja tržišča, pa je vprašanje, ki si ga pogosto zastavljajo čebelarji. Odgovo- re na to vprašanje in druge izzive, ki so povezani s prodorom na tuje trge, bomo osvetlili v strokovni razpravi ČZS, JSSČ, z naslovom »Kako prodreti na tuje trge«, ki bo potekala v torek, 12. decembra 2017, ob 16. uri v prostorih Čebelarske zveze Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica. Na strokovni razpravi bodo sodelovali: • g. Tomaž Šauperl, Čebelarstvo Šauperl, s predstavitvijo prodaje čebeljih pridelkov, • g. Robert Bali, Čebelarstvo Pislak Bali, s predstavitvijo prodaje ma- tic in čebeljih družin, • g. Zdravko Logar, direktor Logar Trade d. o. o., s predstavitvijo prodaje čebelarske opreme, • g. Blaž Ambrožič, Čebelarstvo Ambrožič, predstavitev čebelar- skega turizma ter • g. Boštjan Kozole, direktor Evro- sad d. o. o. Krško, predstavitev dobre prakse prodora v tujino. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Zeleno gnojenje s setvijo medovitih rastlin ČZS se že dlje zavzema za izbolj- šanje poletne čebelje paše. V zvezi s tem si želimo, da se rastline za zeleno gnojenje (podor), ki so medonosne in vključene v ukrep KOPOP, podorjejo po njihovem cvetenju. Prav tako si že- limo, da se te rastline posejejo pravo- časno, da lahko čebele s tem pridobijo tudi ustrezno pašo. Te želje smo pred- stavili odgovornim na MKGP-ju na se- stanku, ki smo ga imeli 15. septembra na sedežu ČZS. Njihov odgovor je bil, da je v okviru Programa razvoja pode- želja natančno določeno, kdaj se ra- stline za zeleno gnojenje sejejo in kdaj podorjejo. Obljubili so, da bodo na te- renu z inšpekcijskimi službami preve- rili doslednost izvajanja tega ukrepa. Vlado Auguštin, svetovalec JSSČ Kri in čebele, da življenje teče dalje To je slogan skupnega projekta ČZS in Rdečega križa Slovenije, s katerim želimo zagotoviti 150 litrov krvi, kar zagotavlja dnevno potrebo po krvi v Sloveniji. Krvodajalstvo je v Sloveniji tako kot v mnogih evropskih in drugih državah organizirano pod okriljem Rdečega križa na načelih neplačanosti, prosto- voljnosti in anonimnosti. Rdeči križ Slovenije s 56 območnimi združenji je nacionalni organizator krvodajalstva v državi za zagotavljanje nemotene oskrbe zdravstvenega sistema z varno krvjo. Večina med nami morda niko- li ne bo potrebovala krvi, vendar je za vse nas zelo pomembno, da imamo na voljo zadostne zaloge varne krvi. Naša država sodi med tiste, ki pokrivajo vse potrebe po krvi same. V Sloveni- ji daruje kri več kot 5 % prebivalcev, vsak delovni dan 350–400 krvodajal- cev, da zadostimo dnevnim potrebam zdravstva po krvi. Vsako leto se krvo- dajalskih akcij udeleži vsaj 100.000 krvodajalk in krvodajalcev, kar kaže, da lahko označimo krvodajalstvo kot slovensko nacionalno izročilo in naj- bolj množično in najbolj plemenito obliko solidarnosti v Sloveniji. Redno darovanje krvi je mnogim postal način življenja. Zahvaljujoč podpori na tiso- če prostovoljnih krvodajalk in krvoda- jalcev letno, ki z darovanjem rešujejo premnoga človeška življenja, kot tudi solidarnosti in požrtvovalnosti tako prostovoljcev, mentorjev, strokovnja- kov transfuzijske službe, medijev ter sodelavcev v Sloveniji ohranjamo sa- mozadostnost preskrbe z zdravo in varno krvjo. Skrb za krvodajalstvo ni samo skrb humanitarne organizaci- je, temveč mora postati tudi splošna družbena skrb, skrb vseh družbenih skupin, institucij, zdravstvenih zavo- dov, društev, tudi čebelarjev. Vabimo vas, da se nam pridružite na čebelarski krvodajalski akciji na začetku meseca maja 2018 in skupaj tudi na tem področju marsikomu omogočimo boljši jutri. Kakšno je stanje zalog krvi v državi, pa si lahko ogledate na spletnem naslovu: www. daruj-kri.si Boštjan Novak, strokovni sodelavec RKS za krvodajalstvo Predlogi za odličja oz. plakete Antona Janše v letu 2018 Predlogi za dobitnike odličij Anto- na Janše I. stopnje Čebelarska društva in območne čebelarske organizacije prosimo, da najpozneje do 1. 2. 2018 na naslov ČZS pošljete pisne predloge za dobitnike odličij Antona Janše I. stopnje ter pla- ket Antona Janše v letu 2018. Pri obli- kovanju predlogov upoštevajte merila veljavnega Pravilnika o odlikovanjih, priznanjih in nagradah, ki je objavljen na spletni strani ČZS. Na tej spletni strani boste našli tudi obrazec za pri- pravo predloga. Praznovanje obletnic delovanja če- belarskih društev Vse čebelarske organizacije, ki bo- ste v letu 2018 praznovale 50-, 70- ali 90-letnico svojega delovanja in boste tako tudi prejemnice odličja Antona Janše, prosimo, da to do 10. 2. 2018 pi- sno sporočite na naslov ČZS. Čebelar- ske organizacije, ki boste v letu 2018 praznovale 100- ali večletnico svojega delovanja in boste tako prejemnice plakete Antona Janše, prosimo, da to prav tako do 1. 2. 2018 pisno sporočite na naslov ČZS. Dodatne informacije prejmete pri tajniku ČZS, matej.mandelj@czs.si, 041/337 854. Komisija UO ČZS za odlikovanja in nagrade 12/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 350 Razpis za izbor najstarejših, izvirnih in posebnih čebelnjakov Čebelarska zveza Slovenije nada- ljuje vzpostavljanje registra najstarej- ših, izvirnih in posebnih čebelnjakov. Pridobiti želi podatke o čebelnjakih na terenu, komisijsko oceniti njihovo sta- rost, izvirnost in posebnost, jih na pod- lagi tega uvrstiti na seznam kulturne dediščine ČZS ter jih promovirati kot slovensko posebnost in pomemben del naše stavbne dediščine. Komisiji UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino bo pri tem strokovno pomagal avtor knjige Slovenski čebelnjaki univ. prof. dr. Borut Juvanec. Z vzpostavitvijo re- gistra želimo slediti več ciljem: 1. Uvrstitev čebelnjaka v slovenski arhitekturi na mesto, ki si ga za- služi (odkrivanje, inventarizira- nje, dokumentiranje, vpis na se- znam kulturne dediščine ČZS). 2. Povečati ozaveščenost prebival- cev Slovenije na področju stavb- ne kulturne dediščine. 3. Ohranjanje slovenske prvobitno- sti. 4. Povečanje vrednosti slovenske kulture na področju arhitekture in čebelarstva v EU in svetu. Kategorije in način izbora čebelnjakov: 1. kategorija – starost čebelnjaka. Način izbora: strokovnjaki (če- belarji, arhitekti in etnologi) bodo na podlagi prispele doku- mentacije, preverjanja in ogleda na terenu določili starost vsake- ga čebelnjaka posebej. 2. kategorija – značilni čebelnja- ki. Način izbora: strokovnjaki (čebelarji, arhitekti in etnologi) bodo na podlagi prispele doku- mentacije, preverjanja in ogleda na terenu ter glede na vgrajeni material, obliko, sestavo in po- stavitev določili značilnosti vsa- kega čebelnjaka posebej. 3. kategorija – posebni čebelnjaki. Način izbora: strokovnjaki (čebe- larji in arhitekti) bodo na podlagi prispele dokumentacije, prever- janja in ogleda na terenu glede na izvedbo določili posebnosti vsakega čebelnjaka posebej. Prijava na razpis: Razpisna doku- mentacija je dosegljiva na spletni stra- ni www.czs.si. Čebelarska društva in posamezne čebelarje vabimo, da svoje vloge pošljejo najpozneje do 10. janu- arja 2018 na naslov ČZS ali po e-pošti na: matej.mandelj@czs.si. Komisija UO ČZS za čebelarsko kulturno dediščino Obvestilo o novem najemniku na ČZS Gostišče pri Čebelici v Čebelar- skem centru Slovenije je dobilo nove- ga najemnika. To je g. Grega Lipovšek iz Trzina. Najemnik gostišča v Čebe- larskem centru Slovenije priznava vsem članom ČZS, ki članstvo doka- žejo s člansko izkaznico, 10 % popu- sta pri nudenju gostinskih in preno- čitvenih storitev. ČZS Urnik usposabljanj v decembru Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja obvezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spre- menjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. VF NVI izvaja znotraj Pro- grama izobraževanja s področja zdra- vstvenega varstva čebel izobraževanja v naslednjih vsebinskih sklopih: 1. sklop: Prepoznavanje bolezenskih znakov bolezni pri čebeljih družinah; 2. sklop: Ugotavljanje in zdravljenje najpogo- stejših bolezni pri čebeljih družinah; 3. sklop: Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze; 4. sklop: Poznavanje zdravil za zdravljenje bo- lezni pri čebeljih družinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranjevanje zdravil in neškodljivo od- stranjevanje neporabljenih zdravil; 5. sklop: Pravilna uporaba zdravil za zdra- vljenje bolezni pri čebeljih družinah, vodenje in hranjenje evidenc; 6. sklop: Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel. Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 2. dec. 9.00 2. sklop* Mateja Ratiznojnik Čebelarski dom Beltinci, Poljska pot 13, Beltinci ga. Ratiznojnik 031/622 730 6. dec. 16.00 2. sklop* mag. Vida Lešnik Bar Veseljak, Šolska ulica 10a, Slovenj Gradec ga. Lešnik 041/645 792 7. dec. 16.00 3. sklop* Mateja Ratiznojnik Okrepčevalnica pri kapelici Marta Gumilar s.p., Andrejci 17, Martjanci ga. Ratiznojnik 031/622 730 7. dec. 16.30 Oskrba čebeljih družin med letom** Marija Sivec Restavracija Štefanič, Brežice g. Kelhar 031/893 230 7. dec. 17.00 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj Park vojaške zgodovine, Kolodvorska 51, Pivka g. Dolgan 040/757 694 12. dec. 16.00 4. sklop* mag. Vida Lešnik Čebelarski dom Črna na Koroškem ga. Lešnik 041/645 792 12/2017 letnik CXIX 351 OBVESTILA ČZS Vetrovka za prosti čas je idealno darilo za čebelarje, prijatelje in soro- dnike. V mesecu decembru vam ob nakupu kape ali vetrovke podarimo 10-% praznični popust. Naročila spre- jemamo v tajništvu ČZS na 041/370 409, 01/729 61 00 ali barbara.dimc@ czs.si. Oblačila pošljemo tudi po pošti. Tajništvo ČZS Artikel Cena v EUR z DDV polo majica - M in Ž, velikosti od S-XXXL, 67 % bombaž in 33 % poliester 18,30 majica - M in Ž, velikosti od S-XXXL, 67 % bombaž in 33 % poliester 15,30 vetrovka - M in Ž, velikosti od S-XXXL,iz materiala, ki je odporna na dež in veter, 100 % poliester 60,70 kapa s ščitnikom - 100 % bombaž 7,9 December je čas dobrih mož in obdarovanj Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Stik 12. dec. 16.00 3. sklop* Mateja Ratiznojnik OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, Cankarjeva cesta 10, Ljutomer ga. Ratiznojnik 031/622 730 13. dec. 17.00 Priprava čebeljih družin za uspešno prezimovanje Vlado Auguštin Kulturni dom Dolsko, Dolsko 55, Dol pri Ljubljani g. Uršič 041/686 427 13. dec. 17.00 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čebelarska zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič ČRIC Gorenjske, Rožna dolina 50a, Lesce g. Stušek 041/762 651 14. dec. 16.00 1. sklop* Mateja Ratiznojnik Gostišče pri Rudiju, Šalovci 168a, Šalovci ga. Ratiznojnik 031/622 730 14. dec. 17.00 Čebelji pridelki – moč narave mag. Andreja Kandolf Borovšak Ekomuzej Žalec, Cesta Žalskega tabora 2, Žalec ga. Kandolf Borovšak 040/436 514 19. dec. 16.00 3. sklop* mag. Vida Lešnik Prostori ČD, Ptujska cesta 3, Ormož ga. Lešnik 041/645 792 21. dec. 17.00 Pridelava matičnega mlečka Miha Metelko Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Kovačevič 01/729 61 24 22. dec. 16.00 Izdelava razvojnih načrtov Nataša Klemenčič Štrukelj OŠ Selca g. Čenčič 031/741 371 * Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel (vsi izvajalci so dr. vet. med.). * Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva. Čebelarska oprema Seražin Nudimo: - Čebelnjake - Panje - Točila - Pripomočki za odkrivanje satov - Opremo za rokovanje s sodi - Predelavo kamionov Obiščite nas na spletni strani: www.cebelarska-oprema.si e-mail: boris@serazin.si tel: 041-728-119 Z najlepšimi željami za praznike in vse lepo v novem letu. FTN d.o.o. Nad izviri 34, 2204 Miklavž Tel. 02/62 96 226 FTN oglas cebelarji 182x62_marec2017.indd 1 13/11/2017 09:29 12/2017 letnik CXIX352 OGLASI Mali oglasi PRODAM Seme ajde, sorta darja, naravno sušena, za seme ali moko (okolica Brežic), tel.: 051/335 468. Cvetni prah, letošnji, posušen, nabran na območju Bele krajine, možna dostava na dom, tel.: 040/845 113. Cvetni prah, pakiran po 5 kg, zamrznjen, letošnji, tel.: 041/990 360. Cvetni prah, globoko zamrznjen, možna menjava za med, ter AŽ-satnike, vrtane, rogljičene in lepljene (Rogaška Slatina), tel.: 041/822 366. Sveže zmrznjen cvetni prah, tel.: 040/619 679. Sveže zmrznjen cvetni prah, na- bran v neokrnjeni naravi, prime- ren za apiterapijo, ker čebelarim sonaravno, tel.: 051/610 398. 120 kg čebeljega voska ter akaci- jev, cvetlični in gozdni med ter rabljene 10-satne AŽ-panje, tel.: 031/326 959. Ajdov, akacijev, cvetlični in lipov med, lastne pridelave, možna dostava po vsej Sloveniji, tel.: 040/217 542. Akacijev, cvetlični, kostanjev in ajdov med lastne pridelave, cena po dogovoru, možna dostava do Ljubljane, tel.: 041/252 695. Akacijev, cvetlični in kostanjev med, letošnji, v sodih ali kozarcih (Cerkno), tel.: 041/881 830. Akacijev in cvetlični med, tel.: 031/269 475. Akacijev in cvetlični med v sodih, tel.: 040/815 884. Akacijev, cvetlični, kostanjev, hojev in ajdov med, propolis in cvetni prah, lastna pridelava, mo- žna dostava, cena po dogovoru, tel.: 031/787 235. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Akacijev, cvetlični, lipov, kosta- njev in gozdni med ter matični mleček, tel.: 041/587 573. Akacijev, cvetlični in gozdni med, z analizami, pridelan v naj- večjem čebelarstvu v Slovenji, ter matični mleček odlične kakovo- sti, tel. 031/734 905. Akacijev, cvetlični, kostanjev in ajdov med v sodih, tel.: 031/810 337. Cvetlični med (Pomurje), tel.: 041/575 961. Cvetlični, lipov in gozdni med v sodih ter cvetni prah, možna dostava, tel.: 051/304 578. Cvetlični, lipov, gozdni in hojev med, tel.: 041/614 683 (v večernih urah). Cvetlični in gozdni med, tel.: 031/882 295. Cvetlični in gozdni med v sodih, dostava po celi Sloveniji, tel.: 041/385 620. Lipov med v večjih količinah, možna dostava na dom, cena po dogovoru (Goriška brda), tel.: 041/704 233. Kostanjev, gozdni in smrekov med, v kozarcih ali sodih, SMGO, tel.: 070/869 248. Gozdni med, letošnji, v sodu ali kozarcih, vsebnost vode 15,5 %, elektroprevodnost 1,5 ms/cm, tel.: 041/839 496. Gozdni med v kozarcih ali sodih (Zgornja Savinjska dolina), tel.: 041/299 922. Gozdni med, SMGO, pridelan v deviških satih (Dolenjska), tel.: 031/879 833. Gozdni, kostanjev med, tel.: 031/796 931. Nekaj čebeljih družin na 10 LR-satih 1/1, prevzem možen do spomladi z rezervacijo, tel.: 031/830 552. Več čebeljih družin na LR-, AŽ- in RV-satih, na voljo spomladi, možen odkup panjev in panjske opreme, tel.: 040/865 988. Napravo za žičenje satnikov in utapljanje satnic, tel.: 041/812 510. Panjsko tehtnico, starejše izvedbe, ohranjena in točna, tel.: 041/487 742. Nove AŽ 7- in 10-satarje – tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). AŽ-satnike, zbite ali nesestavlje- ne, tel.: 031/803 070. AŽ-satnike, lepljene, zbite, vrta- ne, lahko zažičene ali s satnico, možna menjava za vosek, tel.: 041/772 399. Tovornjak Iveco za prevoz za- bojnikov čebeljih družin, vozen z B-kategorijo, registriran (Primor- ska), tel.: 041/881 830. RF-kad, dimenzije 98 x 81 x 59 cm za razkuževanje vseh vrst panjev in 5-, 7-, 10-satarje AŽ, tel.: 041/487 742. Šestsatno samoobračalno točilo pogona 220 V (Domžale), tel.: 041/830 008. KUPIM Zabojnik za prevoz 10 AŽ-panjev, tel.: 041/881 830. Sončni talilnik za vosek, tel.: 051/225 916. Štirisatno točilo, inoks, z motor- jem (AŽ-sistem), tel.: 041/432 037. Panjsko tehtnico, mehansko, in rabljene 5-, 7- in 10-satne AŽ-pa- nje ter sončni talilnik voska, tel.: 041/698 103. Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,25 EUR/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plastičnih vrečah. Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI RUMENO VEDRO 12,5 KG 3,2 EUR PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,25 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ GRELNIKI ZA MED VIŠINA 80 CM 187 EUR VIŠINA 100 CM 197EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 16.00–17.00 ob sobotah zaprto ČEBELARSTVO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.med93@gmail.com Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ IZOLACIJSKA PENA E 100-KG RSF-POSODA 10-% ZNIŽANJE – AKCIJSKA CENA 87,3 EUR 12/2017 letnik CXIX 353 OGLASI w w w .m ed ex .s i • za čiščenje in vlaženje nosne votline • 100% naravno • brez konzervansov in barvil • brez potisnih plinov NOVO Z MORSKO VODO IN PROPOLISOM pršilo za nos z aplikatorjem za odrasle za otroke od enega leta dalje Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 12/2017 letnik CXIX354 OGLASI Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina in slovenščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska ali starega satja! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. Lastnosti: • Velika kontaktna površina med medom in grelnim telesom. • Enakomerna razporeditev grelne površine po celotni širini posode. • Stalna temperatura gretja, ki nikoli ne preseže 40 °C. • Preprosto vzdrževanje. Na voljo so naslednji modeli: Premer Moč Cena z DDV 170 mm 50 W 70,00 € 215 mm 50 W 75,00 € 300 mm 75 W 85,00 € 350 mm 100 W 95,00 € SPIRALNI POTOPNI TALILNIKI ZA MED Naročila sprejema in prodaja: Atelšek d. o. o., Povir 52a, Sežana E-pošta: vanja@atelsek.si GSM: 031/350 971 ali 031/667 158 Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 Dr.Gosar Eko koncencentrati Ameriški slamnik, rdeča pesa... . Koncentrati za mešanje z medom z odlično prodajno zgodbo. Polnjenje medu Polnjenje medu v priroč- no embalažo (pomoč pri deklaraciji in dizajnu). Inhalacija iz panja Različni inhalacijski seti s katerimi lahko izvajate inhalacijo aerosola iz panja. info@dr-gosar.si; www.dr-gosar.si; 041674724 12/2017 letnik CXIX 355 V SPOMIN Zapustili so nas MIHAEL FRAS 1937–2017 V 81. letu se je ustavilo srce našega čebelarja in prijatelja Mihaela Frasa – našega Mi- heca. Rodil se je 28. avgusta 1937 v Veržeju. Čebelariti je začel leta 1954 in imel od 4 do 20 družin. Veliko let so se ob njegovem čebelnjaku s čebe- lami in njihovim življenjem seznanjali otroci vrtca in OŠ Veržej. Na koncu seznanitve pa so se lahko posladkali z medom. Več mandatov je bil član upravnega odbora, dva mandata pa tudi blagajnik. Bil je dejaven tudi v drugih društvih občine. Za svoje delo v čebelarstvu je prejel odličje Petra Dajnka, A. J. III. in II. stopnje in značko zvestobe za 50 let čebelarjenja. Kot vestnega čebelarja ga bomo ohranili v trajnem spominu. ČD Veržej FRANC FEKONJA 1935–2017 Poslovili smo se od dol- goletnega člana Franca, ro- jenega 28. 6. 1935, doma z Rožengrunta. Čebelariti je začel leta 1950. Bil je vzoren čebelar, vedno pripravljen pomagati z nasveti mlajšim čebelarjem, s svojo redo- ljubnostjo pa je bil vzor tudi starejšim. Vedno je znal pri- sluhniti in svetovati. Vedno je iskal nove možnosti za doseganje večjega donosa medu. Brez njegovega za- vzetega dela ni minila no- bena akcija društva. Bil je eden od ustanoviteljev naše čebelarske družine leta 1955. Leta 2017 je bil imenovan za častnega člana društva. Več mandatov je bil član uprav- nega odbora. Vedno je de- javno deloval tudi v raznih komisijah v čebelarskem društvu. Za svoje požrtvoval- no delo je prejel več priznanj in pohval, med drugimi tudi odličji A. J. III. in II. stopnje. ČD Velka - Sladki Vrh IGNAC KAUČIČ 1922–2017 V društvo se je včlanil ta- koj po upokojitvi leta 1980. Sam si je ob hiši zgradil če- belnjak in okoli njega posa- dil veliko medovitih rastlin. Zelo rad je iskal izboljšave pri čebelarjenju, svoje do- sežke pa nam je rad pred- stavil. Prebral je veliko stro- kovne literature s področja čebelarstva, tudi več nem- ških knjig, ter znanje rad prenašal na mlade čebelarje. Za svoje dolgoletno nesebič- no delo v čebelarskem dru- štvu je prejel odličje A. J. III. stopnje. Leta 2003 je postal častni član društva. Zadnja leta njegovega življenja je zaznamovala huda bolezen, vendar je vse težave prema- goval s svojo močno voljo do življenja. Kljub vsej negi in skrbi najbližjih je sedaj v 96. letu tiho zaspal. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Velka - Sladki Vrh ALOJZ KOŽUHAR 4. 4. 1932–20. 1. 2017 Pokojni Alojz je začel čebelariti s tremi AŽ-panji leta 1993, nato je zgradil nov čebelnjak in povečal število čebeljih družin. S čebelami si je krajšal čas in bile so mu v veliko veselje. Rad je po- magal pri vseh društvenih dejavnostih. Poleg čebe- larstva je dejavno deloval v gasilstvu in lovstvu. Čeprav je bil invalid brez noge, je še naprej skrbno čebelaril vse do smrti. V letu 2017 je bil sprejet za častnega člana društva. Za posebne zaslu- ge pri razvoju čebelarstva je dobil pisno priznanje čebe- larskega društva. Pokopan je na pokopališču v Juriju ob Pesnici. Na pokopališču smo se čebelarji od njega poslovili z društvenim pra- porom. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ČD Velka - Sladki Vrh JOŽEF MAUČEC 1939–2017 Jožef je bil čebelar z dušo. S svojimi ljubljenka- mi čebelami je delal fino, tako kot sta bila fina njegov poklic in delo. V njegovi družini je tradicija čebelar- stva ostala zelo pomembna. Med prvimi sta s sinom kupila večji kamion in pre- važala čebele v oddaljene kraje. Bil je mentor in do- ber vzornik mnogim mla- dim. Zasluženo je prejel več odlikovanj in priznanj. S praporom smo se čebelarji ČD Beltinci poklonili in po- slovili od dobrega čebelarja in prijatelja. Ohranili ga bomo v spoštljivem in traj- nem spominu. ČD Beltinci CIRIL LAZAR 26. 6. 1941–2. 8. 2017 V avgustu smo se poslo- vili od svojega člana Cirila Lazarja. Mladost je preži- vel na Kolovratu, kjer je že od otroških let čebelaril z očetom. Zaposlil se je v ru- dniku. Ob izgradnji lastne- ga doma mu je oče podaril čebelje družine. Predano je čebelaril s svojimi družina- mi vse do smrti. Rad je bil med čebelarji, udeleževal se je čebelarskih usposabljanj in svoje izkušnje delil tudi z drugimi. Rad je vsakomur priskočil na pomoč, saj ni bilo opravila, ki ga Ciril ne bi opravil. Svoje čebelarsko znanje in veščine je pre- nesel na sina, ki bo naprej čebelaril namesto njega. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. ČD Zagorje 12/2017 letnik CXIX356 V SPOMIN IVAN GRABNAR 1929–2017 V letošnjem januarju smo se poslovili od svojega člana Ivana Grabnarja s Kolovrata pri Izlakah. Svoje otroštvo je preživljal v naravi, ki jo je imel neizmerno rad ves čas svojega življenja. Že v mladosti je začel čebelariti in temu ostal zvest do za- dnjega dne. Zgledoval se je po čebelah, saj je bil marljiv, skrben, delaven in druža- ben. Vseskozi je bil tudi član čebelarskega društva Zagor- je. Rad se je udeleževal stro- kovnih predavanj, ekskurzij, delovnih akcij in družabnih srečanj. Bil je duhovit in strokoven čebelar, zato je bil zaželen mentor mlajših čebelarjev. Rad je vsakomur priskočil na pomoč in marsi- kateremu začetniku podaril kakšno družino. Zaspal je za vedno skupaj s svojimi sed- mimi čebeljimi družinami. Ohranili te bomo v najlep- šem spominu. ČD Zagorje Miha Kunstelj s. p., inž. Jože Kunstelj s. p. Zavrti 41, 1234 Mengeš Tel.: 031/352 797, 01/723 70 27 E-pošta: jm-kunstelj@amis.net www.mj-kunstelj.com Čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice, pajčolani … Čebelarska točila in posode za med, rezervni deli za točila, motorji (80 in 110 W), ročni pogoni … NOVO! Izdelki za zaščito: čebelarske obleke iz mrežaste tkanine, gumijaste rokavice (odporne proti kislini), rokavice iz debelega usnja, klobuk s kovinsko mrežo. Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebe- larskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredni- štva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notra- njost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, de- setina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica. Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7850, Tiskano: 27. 11. 2017. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Poslikana panjska končnica. Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2017. Foto: Klara Sajevic, Slovenija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2013 2014 2015 2016 2017