Prijetne mn PRIPOVEDI is JNemihkiga poflovenili mladi duhovni v’ Zelovfhki duhov fhnizi. D r u g i g a nalila. V’ Z e 1 o v z i 18 3 6. Natifnil J a n e s Leon. S a o t r 6 k e* '"s. Jesuf je rfe to mnoshizam p>voril v’ prilikah * ioo bres priiik jim ni govoril. Mat« 1 3 , 34. Preljiibesnivi mladi 4 Slovenži! t Stara navada je med nami eden drugimu kaj v’ darpernefii, kedar fe objifhemo , alj k’hifhi pri¬ demo. Pofebno otrozi fe vefelijo ftarejfhov, bra¬ tov in feflcrj kedar imajo damo priti; na proti jim letijo , ino od dalezh prafhajo : ,,Kaj flfe prinef li ?“ ' ' ,,, Tudi trii vam, preljubi mladi brati in fe- flre , kaj lepiga ino dobriga pernefemo , sa ve¬ lel j e in podvuzhenje. Zhcdne, prijetne bukvize fo , polne šalih pripoved , ki naf prav po doma- zhe vuzhijo bogoljubno ino pofhteno shiveti , zhafno frezhnim , in vezhno svelizhanim biti* Kaj pa je boljiga, kakor to! Pripovedi te fo bile od prezheftitiga, vifo- ltovuzheniga gofpoda Krifhtofa Shrnida, korarja na Nemfbkim, mladim ljudem pofebniga prijatla, is pifem flarih zhafov nabrane, in zhedno obdč' Jane. Yam, ljubi otrozi, pa tudi odrafheni ino i vG, ki fle ljubim otrokam prijatli , fmo jih mi po braterno naflovenili , farni fcbe flovenfhine prav j pervadit, vam pa s’ tim daram vefelje naredit. Zbe bi vam enekatere befede nesnane ho¬ dile , imate druge sravno vloshene , mor de bolj' sartoplive; faj vefle , de fino is v (ih krajov Slo- venfkiga shrani, iti bomo fpet na vfe kraje ras. poflani Gofpodov vinograd flovenfkiga ljudftva obdelovat; potreba je , de fe dobro povfodi saftopimo. Is ljubesni vam bukvize te podamo , is Iju- besni jih berite tudi vi, ino pa molite sa naf, naj nam vfmilen Bog dobriga duha da, fe sa fve- ti mafhni ftan prav vredno perpravit , de ltedar h’ vam pridemo , eden drugimu po pravi poti v’ nebela pomagamo, — Sdravi bodite! Bog vaf ovari ! V’ Zelovzi perviga Roshenzveta i83a. Mladi duhovni. 1 , F r a v i Bo le de- shovne kapelze, ki le v’ lonzhni lvetlobi en zhaPek tak lepo prishano (pifano) fvetjo. Salo blifketanje farbino farno na febi ni nizh, in sgine, kakor bi trenil. Ravno taka, drago dete, je pa tudi s’ vfim velizhaltvam tiga fve- ta; sdi le nam, de bi sa ref kaj bilo, pa je le prašna dosddva (jblifh). Kdor s a po Cvetnim b 1 i f h a m leti, Temu fe rad o it (jv e Celje) v’ jok lpre- meni. 8. Hoftni oglaf. Mali Jurzhe fhe ni vedel sa hoftni oglaf, ki zhloveka oponalha. Enbart saklizhe na trav¬ niki: „Hop , hop l u Ilmalo fe mu v’blishnim gojsdi (brthti) tudi oglali: ,.Hop, hop !‘ £ „Kdo fi pa? 14 Tudi v’gojsdi rezhe: „Kdo fi pa ? ,£ Saderl fe je: ,,Ti fi bedak!” „Be- dak , bedak ! i£ fe mu is hofte poverne. Na to le je Jurzhe rasferdil, in zhedelj , gerji befede v’ gojsd sijal. Vle io le mu fpet oglalile. 'Menil je, de je kak pubelin (fantin) II v’gofhi. Leti, ino vfe kote prejifhe , de bi mu plazhal: pa ni ga bilo najti. Po tem dirja Jurzhe damo. ino materi to- shi , kako mu je merkej (hudoben} fant smirjal, fe v’gofhi ikrivaje. Mati fo pa djali: ,,Sdaj fi fe pazil fplazhal sdaj, ino lam lebe satoskil. Vel h, de nili drujiga flilhal , kakor lam fvoje befede. Alj kaj vefh, kako fi vezh- krat fvojo podobo v’ vodi gledal; ravno tak fi tudi fvoj laften marn v’ hofti flil hal. Le bi bil eno lepo beledo v’tajif(o saklizal, bil bi tudi le'po befedo saflifbal. u ..Ravno taka le pavfelej godi. Kakor mi s‘ drugimi, ravno tak oni s’nami ravnajo. Naj mi ljudi sa lepo imamo, bodo tudi oni naf lepo imeli. ( Smo pa mi gerdi ino nel judni (neprijas- ni) s'njimi, tudi naf per njih kaj boljiga ne zhaka. Kakor drugim pofojuje, Tak fe nam tud p o v r a z h u j e. p. Mersli vrelz. Po le'ti en dan fe mali Franze na polje podi. Vrozhe je bilo, liže mu gori, ino filo ga sazhne shejati. V’ lepi fenzi p >d enim hra- Itara najde hladen vrelz (ftudenz) is pod pe- zhine svlrati. Zhilta voda je bila, kakor ribje oko , in pa mersla . ko led. Naglo fe Franze vode napije: alj llabo mu sazhne perhajati. toliko de ne omedli. Bolan damo perlese , ino prav nevanv- 12 je sdihoval bolen na pofteli, kdo bi miflil, de je v’ tim ftudenzi tak hudi ftrup ! “ Franzetov ozhe pa pravijo: ,,Zhifti ftudenz kar ni kriv tvoje kolesni, temuzh le tvoja na- gloft ino nesmernoft.“ Nar nedolshnejfbi ve f el j e Nam fkalijo hude shelje. 10. Nevarna roslia. Mala Marjetiza pride v' enim lepim fpom- ladnim jutri na trato sravno vel i sa venez rosh- ze naberat. Sa enim germara vgleda veliko, nar lep- fhih violz. Slo fo jo oveleiile , ino nagloma j;h sazhne tergati. Sdaj pa en fofed sakrizhi: ,,Beshi dete od tiga gerraa-, tamo ftrupne kazhe prebivajo \ u Marjetka fe je preftrafhla - in eno malo poneha. Alj shelje po šalili roshzah fo jo prelilo mikale. „Uno‘vio]zo le, ki tak modro (fivo} is trave g‘leda, je djala, moram imeti. a Ravno fega jo vtergat, kar le en gad (Ikazha) is germasaleti, Marjetki sa roko ovi¬ je,-ino jo pizhi sa 1’rnert. Venih malih urah je blaga dekelza mertva leshala. Kroti, zlilo vek, p osli el e nje, De ne sajdefli v’ pogublenje! t j. Vkradene jabelke. Mali Grega je eno jutro v’ fofedovim verti 13 (pungarti) prav veliko prelepih rudezhih ja- belk fkus okno po tleh leshati videl. Grega hitro dirja , slese fkus eno versel (lukno na ploti) na vert , ino ti vfe shepe (arshete) polne jabelk naddva. Kar na enkrat pa fofed s’ palzo per vratih na vert pride. Grega beshi', kar more, in hozhe fpet fkus versel bersh vjiti. Alj , joj mu; ker je prepolne shepe imel, je mali kradlivz v' verseli obtezhal. Vfe vkra- dene jabelke je moral nasaj dati, pa Ihe prav pridno ga je lofed savolj tatvine nashgal, re- kozh: „Le dobro (i sapomni: Vkradeno, ptuje, krivizhno blago I) o b r i g a nikdar p e r n e f 1 o ne bo. 1 2. Nefrezhna grufhka. Perpeljala je neka sblahna gofpa Adolfa fvojiga liha sa šhlahnizha na kraljevi dvor v' fiushbo. Sa flavo mu je ihe s’ (olsnimi o zlimi mati nar lepfhi nauke dajala. ,,Preljubi moj fin, je sadnšzh djala, ne posafci Boga, in karkolj ipozhnelh, fpomnife, dete on vidi. t Spolhtuj prav po otroihko kralja, ivojga gospoda, in Tvo¬ je shlahne tovarfhe po braterno ljubi. Pofebno pa, kar je tvoja nar huj navada, varvaj fe fladkarije išmikati, in fkrivaj jedi. Adolf je kralju na miso ftregel. Nefel je en dan freberno fkledo polno vzukranih grufhik. Slo ga je mikalo eno vseti. t Spomnil fe je na materne befede, pa je le ftoril po fvojih shel- 14 jab. Pred vralmi obedehze nagloma eno grufh- ko smekne, iuo jo po volzhje hitro poshre. Pa lamo toliko, de je fkledo na rniso poftavil - ino nefrezhen fant mertev okolj pade. Grufkka fhe vfa vrezha mu je gertanz (poshiralnik) ino sheiodez sasbgala. Kdor f voj ih shelj ne premaguje .Sam febi fin er ino fulzo kuje. i3. Orehovo jederze. Bva fanta najdeta sa vefjo pod velkim orehovim drevetam en oreh. „Moj bo, savpije Nazel; jes tim ga pervi videl.” — „Ne bodal, sakrizhi Bernardi, moj je; jes tim ga pobral.” Sazbela fta te prav sa to pravo sa-nj kavfati. En treki poltopazh te pertepe ino pravi: ,,Jes vama hozhem pravizo fposuati.“On vseme oreh , fe vftopi med nju , ga raskole , ino re¬ zi: e : ,,Ena plat lufhine je figa, ki je pervi oreh vgledal, druga plat je pa tiga, ki gaje pobral. Jederze bom pa jes sa pravdo ob- dershal.” t Smejal fe je, rekozh: ,,Tako le fe sadnizh vfaka pravda konzha! Bolfhi je kratka Iprava, kakor pa dolga pravda.” Pravda dobizhek obeta, Pa preraoshepje od hifhe p o me'ta. 14. Orehova lufhina. Najdla je Lisika v’verti en oreh, ki je fhe v' seleni lupini bil (fhe ni bil ogrenizhen). 1 5 Lisika meni, de je jabelko, ino ga hozhe po- jefti. Alj ko hitro ga vgrisne, savpije: „Vuj, kako je to grenko !" ino ga savershe. Markez, njeni brat, bolj moder, oreh hitro pobere, ga s' sobmi oluthi, ino rezhe: ,,Jes fe pa te grenke Isifhine kar ne bojim; faj vem, kaj sa eno Vladko jedro je v'njej 1'krito, kate¬ ro bo po tem sa toliko bolj dobro." Le t e r p 1 e n j e n a f h i h dni Nam vefelje p oi ladi. i5. Selena veja. Mihalek je bil norzhav ino fvojoglaven fant. Sa lepe nauke mu ni bilo mar ; ihe le norza Te jim je delal. Eniga dne grella s’ Shof- ko, feftro njegovo, v’vert. Na Shofkinji gredi je vle polno nar lepi hih roshi/. zvetlo; Miha- lekova greda pa je bila vfa s’ plevelam (jseljo) sarafhena. ,,Brate! brate! sazhne pridna Shofka, ti na to fvoje pazh zelo nizh ne gledafh. Pasi (merkaj), de fe bo tebi godilo, kakor mati pravijo : Tebi ne bo tvoje shive dni selena mladika pognala." Mihftz fe ji fmeji , fpleshe na vifoko hrufhko ino sakrizhi: ,,Poglej Shofka! ne le mladika, ampak žela veja je sa mene sratlla, de na njej fedim.“ Trelk-le veja vkerhne fvzhefnej, Mihalek is grufhke pade, ino l'i roko vlomi. Kdor s’ 1 e p i m n a v k a m’ n o r z e brije, JSam febi vrat savfje. 16 i6. S lilalina rosliiža, Dve dekli, Jerka ino Lomi (te vfaka fvojo korho (jerbaf) fadu v’ mefta tefhko na glavi nei le. Je'rka je neprene'hama ftokala ino sdihvala, Lona fe pa fmejala, ino je dobre volje bila. ,,Kako bi fe neki fmejala, £t sazhne Jerka? „,Saj ni tvoj jerbaf lesliej kakor moj; in tudi ti mozhnejlhi nifi od mene ! u Na to je Lona rekla: ,,Jes Cim eno lkrivno roshizo podloshila, sa to teslie zelo ne zhutim. Tudi ti tak flori ! u ,,Oj, fe sazhudi Jerka, th mora biti pazh ena shlahna roshiza! Hitro fi bom fvoj tovor &’ njo polajfhala. Povej mi vender, kako fe ji pravi !“ Lona odgovori: „Draga roshiza, ki vfe te- shave polajfha, fe - p o t erpesh 1 i voft imenuje.^ Poterpeshlivoft t e s h a v e polajfha, S n vfakmu ftanu br id kolti pbflajfha. 17. Draga repa. Vbogi kmetovfki delavez je v’fvojim mb- lim vertu eno nesnano debelo repo perdelal, nad katero fe je vfe zhudilo. „Hozhem jo nafhimu shiahnimu gofpodu dati, je djal, sakaj njih ve¬ lel/, zhe vid jo, de fe polje ino verti dobro de!ajo -i£ Sanefil je repo v’ grafhino. Gofpod je nja pridnoft in dobro mifel pohvalil, ino mu dal tri kdkine sa dar. ir To flifhi bogat, pa filo lakomn vefhan, ino rezhe : „,Sdaj bom fhe jes shlahnimu go- jfpotlu kar hitro fvoje veliko tele v’ dar peljal. Ako sa eno malovredno repo po tri zekine da, koliko vezli bom jes sa lepo tele dobil . 44 On dene tele na vajet (fhtrik), ga sbene v’grafhino, ino prol i gofpoda tele v'dar vseti. Gofpod je krnalo fposnal, sakaj fe fkopez tako radodarn hlini, ino je djal, de ga nozhe. Lakomnik pa le fili ino profi , naj vender te¬ leta ne odvershejo. 4 SIednizh pravi moder go¬ fpod: „Tako naj pa bo; ker me she s’njim perfilite, hozhein vafho darilo vseti. Ker fte pa vi meni tak pofebno dober, le vam tudi jes ne finem llabo fkasati. Hozhem vam sa to na- fproti kaj pofebniga dati. ki trikrat toliko vel¬ ja, koljkor je vafho tele vredno / 4 S’tem be- fedami da kmetu, ki je od ftrahu oftermel, — uno debelo, njemu dobro snano repo. Kjer dobro ferze mil o It najde, Tam gerdesh v’saniz h vanje sajde, 18. Selna glava. 4 Shla lta enkrat dva rokodelna popotnika (jvandrovza) Joshe in Blashe sa eno vefjoj me- mo selnika. ,,Le poglej, je djal Joshe, ka"ko. fo to velike glave ! 44 „Kaj pa te! je djal Blashe, ki fe je rad bahal, te ino pa nizh. Jes lim na moji hoji enbart selno glavo videl, ki je bila vezha, ka¬ kor tam uni farof . 44 & 18 Joshe j ki je bil kotlar, je na to rekel: Ref de zhudna je ta. Pa tudi jes i im enkrat kotel delati pomagal, ki je bil vezhi, kakor ta zdrkov.” „Sa boshji zbas ! pravi Blashe, kzhimu pa je bil tolik kotel ,,Sa to, le mu Joshe odfeka, de fe je tvo¬ ja selna glava v'njemu kuhala . u Blasheta je bilo Iram; djal j6: ,,Sdaj fhe le vem, kaj li hotel! Legati tvoja navada fzer ni, pa sdaj li eno fi vrnil lil lamo sa to, de bi moje lashnivo bahanje v’ fmeh perpravil. Prav mi je \ u Kdor fe rad s’lashjo baha, ,Se mu vohat’ pod nof da. Mati fo enkrat malo Katarinko gobe brat v’ hnfto podali, ktire fo ozhe pofebtio radi jedli. ,,Maina ! klizhe deklina, kedar nasaj pride, donet fira pazh prav lepih nabrala ! Le poglej¬ te, jedjala, ino je zenzo odkrila, kako fo lepo rudezhe ino belo pikafte, kakor bi jih s’mle¬ karn pokropil. JVajdla fim tudi unih rjavih, nezhednih, katerih fte bili vi unkrat pernelli ; pa nifim marala sa-nj, ino jih pultila.^ ,,0 ti abotno, nevumno dete! fo rekli ma¬ ti , in Urah jih je obihel: fe lepe gobe, de fo ravno belo rudezhe; Jo farne hrupne mulhen- ze, in kdor bi jih jedil, bi vmerl. Une rjava 19 pa, ki fi jih puftila , naj fe ti ravno lepe ne vidijo , (o nar bo!jfhi. 4i „Taka le, mojo dete! le per velikih re¬ zil e h na fveti godi. Najdejo fe lkrivne zhed- nodi ino tihe ladnodi, na katere malokdo po- rajta: pa tudi blifhezhe, flovite i labodi, katere abotnik hvali. Tudi greh naf 1 kul ha Ikus bli- fhezho lepoto ino goljufno lladkod sapeljati.“ • Ravno sa to: Varji greha fe ml a d od! t S m e r t n i dr up je nja f 1 a d k 6 ft«. 20. Shelod ino buzha. Neki kmetovfki'zhlovek je pod hradam v’ fenzi leshal, ino buzhevno fpremifhloval, ki je sravno po ploti radia. Sazhel je s’ glovo od- kimovati, rekozh: ,,Ne ! ne! to mi ne gre po glavi, de una mala buzhovna toliki ino tako verli fad rodi; ta velki, šali brad pa tak drob¬ no, malovredno fadje nofi. Naj bi bil jes fvefc ftvaril, moral bi hrad farne velike, kakor fon- ze romene, po zentu teshke buzhe imeti. To bi blo vefelje gledati ! u Kedar je to isrekel, sleti shelod is hrada, ino ga ravno na nof tako slo vdari, de fe mu je kri polila, , ,0 joj meni! savpije vef plalhen mosh; sdaj fim sa fvojo raodroto prav dobro po nofi dobil. Ako bi ta shelod buzha bila , zel nof bi fe meni bil rasplolhil (rasdrapal). u Vfe je boshja roka prav do rila; Nafha pamet nje ne bo vuzhila, a* 20 2 i. Hraft ino verba. Bila je ftrafhna barja eno nozh. V’jutra gre ozhe Ambrosh s’Makfelnam Tvojim Tinam okolj pogledat , kako Ihkodo je vihar napravil, „Poglejte ozhe! je djal Mak!el, nar mozhnej hraft polaman na tleh leshi ; Ihibka verba sa potokam~kako zhudno je to, pa ravna po kon- zu Hoji. Mfflil lim vender, de bi hud veter verbo lohkej polomil , kakor pa hraft £dob}.“ „VidiIh, mojo dete! To djali ozhe, Thtiman hraft, ki fe ni mogel vlhibniti, le je moral vlomiti 5 verba Te je pa vlhibila ino mozhnimu viharju perpognila ; sa to ji pa tudi nizh Boril ni. Kdo fhtimano glavo aofi, Ta po fvetu llabo vosi. 22. Stari hraft (dob). V’ ftarih zhaTih prideta enkrat dva mladen- $ žha Janes in Oshbalt na fodbo. Jahes sazhne Tedniku toshiti rekozh: ,,Pred trem letmi, pre¬ den fe na deshele podal, lim timu Oshbaltu , ker fim ga miTlil sa fvojga nar bolji prijatla, en drag peiftan, kateri je bil s’shlahnim karne- nam vloshen, s-hraniti dal; sdaj mi pa hozhe perftan vtajiti. u Na to fe je Oshbalt po perTih vdaril , re¬ kozh: „Jes fe perdulhim, de sa noben perftan ne vem. Mojimu prijatIu fe gotovo po glavi mefha. :£ 91 t Sodnik rezhe : ,,Imafh , Janes ! koga na prizho, de fi mu perftan isrozhil ? 44 Janes pravi: „To je moja nefrezha, de ni bilo nikogar srav- no , kakor na polji ftar brali, pod katerim Iva Ilovo jemala. 44 Oshbalt je djal: ,,Jes tudi na to perfe- sbera, de od tiga drevefa ravno tak nizh ne vem, kakor od perftana. 44 jSodnik rezhe: ,,Jidi Janes, ino mi eno vejzo tajiftiga drevefa per- neli, de jo vidim. Ti Oshbalt pa tukaj (temo) oltanelh, dokler Janes pride. 44 Janes gre. Zhes en zhafek pravi fodnik : „Kje' je neki Janes tak dolgo ? Oshbalt, odpri okno, ino poglej , alj she gre ! u Oshbalt je djal: „0 pazh kar, Gofpod! ne bo ga 1 he tak hitro. Drevo je eno uro hoda od tod. 44 Na to ga je fodnik napel, rekozh: ,,0j ti bresdulhen , goljfirlki zhlovek ! ti fi hotel perlegati, de ravno tak sa hraft, kakor sa per- .itan nizh ne vefh. Tebi je perftan ravno tak *snan, kakor hraft. 44 Oshbalt je moral s’per- llanam na fvetlo, ino je bil ravno na tajifto drevo obefhen. ' Naj bo tat fhe tako fkrit, Mora le na fvetlo prit’. 23. Obdelana njiva. Miklavshova hifha je ftala v’fre’di ger- movja, pa tudi v’ fredi vbofhtva, sternjam ino ■s 1 lefhjam obrafhena. 0’shetvi, ob enim vro- 22 zhim poletnim dnu je Miklavsh pod lefhjam v’ fen/a leshal. t Sofed naloshen vos derndniga metno perpeia. Miklavsh nadevan vos nevoih- livo gleda, ino fhe ikorej fofeda ne posdravi. ,§!ofed podoji ino Miklavsha nagovori re- kozh: „Naj bi tile vfaki den eno toliko te tvo¬ je pade sernlje obdelal, koljkor nje tvojo leno truplo leske pokrije, tak bi lehko fhe vezh derneoiga nashel, kakor ga na tira vosi vidifh. <£ Miklavška ta fvet dopade. On sazhne ger- movje trebiti, ino kopazhine napravlati. Tak fi je njivo bres vfiga potrofhkii (kofhtanja) obde¬ lal, per kateri je lehko fara febe ino fvoje shivel. Tam, kjer glad mori lenuha, Najde priden dodi kruha. 24 - Sterneno klafje. Neki kmet gre s’Tobijetara, fvojira malim finara na njivo pogledat, alj bo derneno (filje) dpsorilo. ,,Glejte atej ! rezke nefpameten fan¬ tin, glejte, kako ene bilja po konzi glavo nofijo; te morjo pazh verle biti, une pa flabej, ki fe jim tak nitko peiklaiijajo. a Ozhe vterga dvoje klafov, rekozh: ,,Abot¬ no dete, na! le poglej: tukaj ta klaf, ki fe je toliko olhabno k’vifhkoma degal, je vef fnet- liv ino prašen; ta pa, ki fe je tako ponishno uklanjal, je poln nar lepfhiga sernja. a Kdor fam febe povifhuje, Prašno glavo osnanjuje. 33 2D. Namozhen grah. Neki jigrazhar (kavklarj) naprofi kralja pred njiin fkrivnp j igro pokasati, katero lhe no¬ beden videl ni. Na perpulhenje pride jigrazhar pred kralja, ino pernefe polno lkledizo natno- zheniga graha , fi da v’jilpi (jhifhi) jiglo na- ftaviti, in sa/.hne tak vbrano grah sa grahain luzhati (metati), de fe en sa drugim na jiglo nabada. Na to mu kralj rezke: ..Ljubi prijatel ! Vi fte fi ref veliko persadeli, ino dofti zhafa satratili, fe tol j ko teshavniga dela pa tak do¬ bro pervaditi. Hozhein vaf sa to po sallu- shenju plazhati. a Potem (tresketu (jtlusbav- niku) nekaj v’uho narozhf. On gre , in kma- lo en shmeten (tesliek) shakel pervlezhe. Ji- gra^harju le ferze fmeji, ter mifli, de bo sha¬ kel poln dnarjov dobil. Kedar fo pa na vkaso kraljevo shakel od- vesali , ni bilo v’njemu, rasen goliga graha. Ino kralj pravi: ,, Dokler vat ha tkrivna j igra ljudem k’nobenimu pridu (hafnu) ni, ino fe vara sa to le mali sallushek kashe, bi vam hitro graha pomankalo , de bi vezli jigrati ne mog¬ li; sa to fira vaf vkasal s’graham dovolj pre- fkerbeti. Kdor s’jigrazh6 fvoj zhaftrati, Prašno flamo mlati. »4 0.6. Shteta lezha. Bil je fvoje dni cn bogatinz, ki je prav ftifnjeno (tkopo) shivel. Ni jedil drusiga ka¬ kor farno lezho, ker je djal, de je nar vshit- nejihi jed, pa nar bolj kup. Zelo po serni jo deri na den v’ pil ker nafhtel, de bi je v e/, h ne pojedil , kakor toliko, de od gladu ne vmerje. Alj kaj; per tim lhtevenju ni vtegnil po domazhiji pogledati, ino marlkatera velika fhko- da ga je sadela. Dokler je on per lezhi fedel, ino eno alj drugo serno perhranil , mu je hlapez mnogi shakel sernja odnelil. Bogatin je vef vboshen vmerl, ino fhe na fmertni pofteli rekel : Dobro je ’s maliga zhifto ravnati, Boijflii fhe v’velkim fe fhkode varvati. 27 , Leneno ferric. Ena bogala gofpa bi bila rada na Tvoji kmetiji prav lepo leneno imela. Prifhel en ba- rantavez s'lenenim femenam, ino je djal; ,,Daj¬ te mi shakel domazhiga lemena, ki je malo sa¬ ka) , ino vam bom nemfhkiga prav shlahniga pernefel, de ne bo boliga najti; pa en slat bo pridave (navershika). {{ Gofpa je v’ to kupzhi- jo vdarla. Lenar je pa bil prav fpriden kofmovuh (goljuf). ^Sam per febi je mil lil: ,,Sdaj lio- zhem gofpo prav vkaniti (Tpelati). Ravno to leneno ji bora pernefel. Tak mi pride zekin 26 sajlonj. Naj fe leneno Hab o perkashe, faj lehko na ilabo vreme, alj pa na maloprida semljo svernem. u Pernefel je feneno feme. Gofpa vfa velela rezhe shakel na ravnoft isprasnifi. Alj na! — med femenain nekaj sablifhi. Bil je en slat perftan, nad katerim !e gofpa sazhudi, rekozh: j,Ta pravi moj perftan je to , katerga lim sad¬ no jelen sgubiia. Per lenenim, ki lim ga fpravlala, fe mi je moral isfneti. u Lenarju pa rezhe: ,,Vi fte prav flepar, sakaj vafha goljfija je ozhitna. Radi bi me bli s’ mojim laftnim lenam aa ptujga oflepili. Namefto vam en zekfn navrezhi, bote vi sdaj en zekin goljufnine plazhali.“ Sa ref je moral per gofpolki lhtrafengo (kasnino) odrajtati, ino je na to tak Ilabo sallovel, de je moral to barantijo opuftiti. Naj fi goljuf fhe tak s vito ravna, Sadnizh ga laftna goljfija fpelja. 28. Saklad v’ njivi. V’eni dalni, dalni desheli prideta enbart kmeta dva pred gofpofko. Eden sazhne , re¬ kozh: ,,Kupil lim od tiga fvojga fofeda en kof seralje ; in kedar lini jo prekapal, lim najdel Vnjej en sakhid (I haz) sakopan; alj ne morem ga s'dobro velijo obdershati, sakaj jes fim le golo semljo kupil, in nimam do saklada pravize.” Na to je njegov fofed djal : ,,Ravno tak tudi jes ne morem per moji vefti toliko slata ino 26 frebra s - hraniti. Dnarjov nifim sakopal, sa to tudi moji nifo. Verh vliga tiga iim fofedu seinljo s’ vfim vred predal, kar je v’tajifti bilo, ino li nifim ni7.I1 isgovoril.“ ,,Rasfodite sdaj, moder fodnik, zhigav naj bo saklad ?“ .Sodnik jima rezhe: „Slifhalfim, de bota vaju eniga lin, ino lizher drngiga le jemala. Dajta otrokam saklad sa juterno (delfhno)”. Pofhtena mosha obljubita to ftoriti, ino grelta vefelo damo. Nar frezhnej ljudi P o fh ten j e ftorf. , »v« • ‘/C En ptuj mosh je sravno ftal, ino (e timu jfilo zbudil, rekozh: ,,V’mojim kraji bi bila ta rezil vfa drugazhi obtekla. Kupzu bi ne bilo v’ glavo padlo uniinu vinarja dati, in sa ta del bi bil saklad vtajil. Zhe bi fe bilo pa rasgla- lilo, bi ga bil uni na toshbo dal, ino saklad tebi fvojil. Pravda tako napletena bi bila vezli po- sherla, kakor bi vef saklad snefij. u .Sodnik fe je savsel rekozh: ,.,Alj fije ionze v’tvojim kraji kalj ?” ,,Kako pa! 14 mosh odgovori. »Alj tudi deshi per vafV” fodnik na dalej pobara. ,,Kaj pa de ! u pravi mosh, ',,To fe mi zhudi, u rezhe fodnik: ,,lo per vat pa tudi krave in ovze „;She le prav veliko J5h je, u veli ptujz. ,,Sa- torej; fe fodnik saglafi, tak dober Bog savolj nedolshne shvinze ionzu fijati ino deshu jiti da. Vi tega v’ refnizi ne saflushite. u • 27 t Srezha is taki ga kraja beslfi, V' ktirim pofhtenja potrebniga ni. 29. Premakneta mejnik, Brenko je imel lepo ftanvanje v’ fredi lepe, lepe ledine, med fadunofnim drevjam, ki ga je bilo vle vfe polno okolj safajeniga. t Sofedov travnik fe ga je dershal. Bresvelini Brenko bi rad fvojo kofhenino na fofedovo nategnil. Gre po nozhi, ino mejnik preže) dele?,h v’ fo- fedov travnik preftavi. Ne dolgo po tem slese Brenko na eno. zhrefhno po loj tri, zhrefhne naberat., Ker je nar vifhej bil , fe prekuzne s’ Jojtroj vred, ki je prepokonzu ftala, snak na tla perleti, ino fi ravno na tim mejniki, ki ga je preftavil, vrat vlomi. Bi Brenko mejnika preftavil ne bil, bil bi zhres nja v’ mehko trato sletel , ino fe malo pofhkodval. S9 to pravijo v’perglihi, rekozh: D o It krat krivizhnik bres vfe Iker bi ,Sam febi fmerten kamen vali. Z o. Vinfka terta, Vfadil je vertnar vinfko terto sa fvojo bifho, kije poželi fteni brajdo naredila, ino prav shlahno grosdje imela. ; Sofedu je to shal djala. ,Shel je po no- zhi enkrat, ino mu veliko nar lepfhih mladik p o resa I. 28 Kedar vertnar sjutraj tak obresan terf Vgleda, fe mu je l ilo vshalilo. Tizhif natn- rezh fhe ljudje vedeli nifo, kako dobro de je, terfje obresovati. ,,Rasjokal bi fe, s’ terto vred, pravi vert¬ nar , kakor fe ona tak hudo obfekaua folsf ! ££ Alj le poglej — to leto je viufka terta toliko shlahniga grosdja rodila, de fhe nikolj v'po- prejnih letah tako. Vertnarja je pa to k’ fre- zhi svuzhilo terfje obresovati ino tak rodovitnej ftoriti. Naj nam fovrashnik lih fhkodo sheli, Bog nam v le k’dobri mu fpet premeni. 3i. Vinograd prekopan. Eu ozdie je na frnertni podeli fvojira trem Tinam rekel: „Ljubi otrozi! nimam vam kaj sa- puftiti, kakor to nalho bajtizo , ino vinograd sravno. V’ vinogradu pa je velik saklad poko¬ pan. Le pridno kopajte , in najdli ga bote. ££ Po ozhetovi finerti fini zel vinograd s’ nar vezhira trudam prekopajo — pa ne najdejo fre- bra ne slata. Dokler fhe pa vinograd nikolj tak obdelan ni bil, jim je terfje toliko grosdja obrodilo, de fo fe nad jim savseli. Sdaj fi fhe le finovi prav vrajtajo, kako lo pokojni (rajni) ozhe saklad saftopili, ino fo v'gorzi prav de¬ belo na vrate sapifali: Pridnoft je nar bolj saklad, Kdor ji ve roko podat’. 29 32, Pojezhe ptizhize.' Neko lepo prijasno vef je vfe polno fa~ dunofniga drevja obdajalo. .Silo lepo je v' fpomladi (vigredi) zvetelo ino difhalo. Na vejah ino po germih okrog je veliko mnogo¬ terih gme'tnih ptizhiz prebivalo ino gnesdilo, na jelen fo fe pa veje vfe polne jabelk, hrufhek ino fliv obefhale. Hudobni fantini sazhnejo sdaj ptizam gnesde jemati. Ptize tedaj tajitii kraj sapulhajo, ino drugam odletijo. Ni bilo vezh v’ lepih fpomladnih jutrih shvergolezhih pfizhiz flifhati, ino vfe je po vertih shaloflno molzhalo .Shkodlive ofanze , ki to jih popred ptize pobrale . fo fe saredile , fo perje ino zvet- je pojedle. Vfe golo je drevje tlalo, kakor po simi, ino malovredni fantini, kateri fo druge- krat fadja dovolj imeli, lhe ene jabelke podi- fhati dobili nifo. Hostiji dar je vfaka ftvar, Kdor jo ftrati, febevdark 33. Sholti kanarzliek. Kritlinka mater profi, naj ji kanarzhika (lepiga romenga ptizhika) kupijo. Mati ji ga obljubijo rekozh: ,,Zhe fe bolh smiram lepo zhedno sadershala, ino rada pridno v bogata , ga bol h imela.“ — Kritlinka je vfe obljubila. Perl lila je Kritlinka en dan is fh“le, ino mati ji rezhejo: ;,,Jes pojdem fedaj eno malo 30 isdoma. Tu ha miši je ena mala nova fhka- telza; ne dotekni fe mi nje. Alj me bofh •vbogala, bom tebi, de nasaj pridem , kaj lepi- ga dala.“ Mati fhe nifo pridno vrate saperli, she is- teknivo (tirbizhno) dekle lhkatelzo v’ rokah ima. ,,Kako je lelika, sazhne rezhi; ino po- krovo je tak drobno uavertano ! Kaj je le notri? Miflila je , faj mene mati ne vidijo , ino fhka- telzo odpre — alj poglej, ko bi trenil, en zhudno lep, vef sholt kanarzhek vnn ferkne, ino velelo po bil hi fmuka in shvergoli. Kridinka bi rada ptizheka hitro vjela in fpet saperla , de bi mati ne vedeli; alj ko je vfa vfoplhana s’ gorezhim lizam urniga ptizheka po hil hi podila — pridejo mati, ino pravijo : ,'Ti isteknivo, nepokorno dekle! hotla fim tiga lepiga ptizheka tebi dati; pa morla fim tebe popred polkiifiti, alj ga saflushifh. Sdaj ga j pa takej ptizharju nasaj ponefem. Prav pridni o t r o z i v f e s v e 11 o 11 o r i j o , Naj ravno fiarefhi per njih ne ftojijo. 04. Vkradeni fhkoriz. t Stari lovez Brune je fhkorza v’ hiflii imel , katerga je ene befede srekati na- vuzhil. Ako ga je , poftavim, lovez posval: ,,Shk'>rzhek, kje fi ?“ fe je fhkorzhek vfelej oglafil: ,,Tukaj fim!“ ,Sofedov Halek je imel s’ ptizham veliko vefelje, ino ga je hodil pogolta poilufhat. 81 Ravno ni bilo enkrat lovza v’ jifpi, de ga pri¬ de Halek fpet objilkat. Hitro on ptizha vjeme, v'shep (arshat) vtekne , ino fe mifli s’njim fkos vrate pote'gniti. Ravno ti zhaf pa lovez v’bil ho odpre, mi¬ fli fantu vefeije narediti, ino po navadi sasove: „Shkorzhek, kje fi ? u — ino ptizhko v’fantino- vim shepi na vef glaf sakrizhi: „Tukaj lim! u Naj bo tat 1 h e tako 1 krit, Mora le na Ivetlo prit’. 35. Hiflini petelin. Ena pridna gofpodinja je vfako jutro fvoje dekli na delo budila, kakor hitro de je pete¬ lin sapel. Deklama je na petelina tak slo mer- selo, de fte mu od jese vrat savile, sa naprej bolj per miru dalej leshat'. Alj gofpodinja, she per ftarofti, ni mogla (pati, ino je dekli lhe bolj sgodej (sa rano) vezhbait she o polnozhi sbu- dila, ker ve’dela ni , kako sgodaj de je. Kdor male nadloge ne p o t e r p i, ,She vezno teshavo fi navali. 36. Pitana kokofh. Imela je borna shena eno kokofh, katira ji je vfaki den jajze isnella. Sheni fe j5a eno jajze premalo sdi. Sazhne kokolh pitati, in le sanafha vfaki den po dve alj tri jajzeta v' gnes- di najti. Kokolh pa preopitaua le obredi, ino ncfti neha. 32 Kdor to malo ne zhefti, Tudi vezh’ga vreden ni. 3 7 . Ptizhje gnesclo. En grosen hudoben fantin je po viih ger- mih ptizhje gnesda isjiikaval, ino je imel to gerdo velelje mladim ozhi istikati (iskopavati). Mati fo ga pogofto fvarili, ino 1'0 djali: „Ti nevfmileno dete, Bog te bo gotovo fhtrafal, alj fe ne pobolj/halh, pomni moje befede!“ Pa rasvajen fantiih fe natihim temu fmejalino je zhedalej hujlhi delal. - V’eno nedelo jutro gre namefto zerkve v* hofto nove hodobije dopernafhat. V' verhi na enim vefokim hraftu (dobi) sagleda eno veliko gnesdo, fpleshe hitro na dob, potegne eno mla¬ do is gnesda, in ga dol vershe. She po drugo fega, kar dara vfa ferdita kanjuha (kanja) naglo perletita, ino mu s’ fvojirn ojftrim klunam obedv<>je ozhi isklujeta. Kdor ftarfhe ne vboga, Boga ne zhefti, Gorje fe vtim takim ha sadno godi'. 38. Rasdrasliene zhibele. .Shimej slese v’ fofedov vert, ino sagleda poln germ zvetozhih vertniz (gartmsh). Vter- gal je eno rekozh: „Sdaj le je bom enkrat prav sa to pravo navohal (naduhal). £ ‘ Ko je ravno tvoj noiek v’na pol raszveteno rosho tifha!, ga na enbart ftrafhno saboli. Ena bi- 33 zhelza je bila v' roshzo slesla, ino ga je v’ nof piknila, ke'r jo je fkoraj s’ fvojim duhanjam ituzhkal (smel}. Nevkrozhane^nevkrotene) hude shelje Nam smenijo v’ jok velelje. t Shimej je bil hudeje r se. On sgrabi polne pefti (perdilha} parfti ino grud, ino sazhne vef ferdit po zhebelnjaku liizhati. ( Skus to je tak zhebele rasdrashil , de Id ga gofto obfule, ino vfiga opikale. On je na frnert sbolel , neisre- zhene bolezbine predal, ino le sa en laf je per shivlenji ovifel. B o 1 Ih i je malo k r iv i z o p r e b a v ’t i, Kakor pa s’ j e s o veliko n a p r a v’ t i. 09, Muli e ino pajeki. En kraljevizh je .vezhbart rekel: ,,K’ zhi- mu je neki muhe ino pajeke Bog livaril! Ta merzhef (shivad) vegder nobenimu zhloveku k’ pridu ni. Naj bi le mogel, vfe bi pokonzhal. u Moral je kraljevizh enkrat pred fovrashni- kam beshati. Vef truden fe svezher v’ hodi vleshe, ino pod enim drevefam salpi. Eden fovrashni- kovih shoidnirjov perlese s’golo fabloj njega samorit. Mahoma pa ena muha perleti, fe kivilje- Vizhu na liže vfede , ino ga tak iiozhno pik¬ ne, de le šbudi. On polkozhi, fvoj mezh po¬ tegne ino sholdnirja fpodi. Kraljevizh fe je sdaj v’ hofti v’ en berlog 3 (lukno} 1 kri!. Po n oz hi je pajek luknjo s’ pajz.hinoj prepredi!. V’ jutro prideta dva s ho ki¬ ni rja fovrasbnikovih pred berlog, njega jifkaje. Kralj e\*izh jih fliihi, kako le pogovarjata. «.G'ej , je djal eden. tukaj noter fe je Jehko lkril? u ,,Nak, je rekel ti drugi, to neinore biti, sakaj noter gredozh bi bi! ppjzlsino rastergak“ Potem, de fia šholdnifja odjifhla , je kral- jevizh roke povsdignil, ino is ferža moli! rekoz.l) : ,,0 moj Bog! kako lepo tebe sahvalim! V’ zhe- raj ii meni fkus eno muho , donef pa ikos eni— ga piijeka shivlenje ohranil. Kako dobro je v fe, karkolj li ti Hvarrl ! (! Vfaka It var } boshji dar C S h e tok m a 1 a - h a f e n (/iobizhk) d a 1 a. /jo. Velka riba. Neki ribi zb fe je v’ jutro sgodaj s' Tvojim zholnam na jesero podal , ino zel den ribi.!., J*a koljkokrat je mresho potegnil, kar ene vib- ze vlovil ni. Vef shaloften ino pobitiga ferza na vezlier h’ kraji potegne, ino uril li lam per lebi: ..Mo¬ rebiti je moje delo sa ta del saftonj , ker nifim popred Boga sa shegen poprolil; hozhem pa sa naprej to ftoriti.“ Na to ena velika riba na enkrat perleti , ki jo' je druga podila , fe is vode v’ zholn sa- vali, ino per nogah ovefelenga ribzha klopozhe. „Noj, sdaj, je djal rnosh, prav zhifto fpos- nam, de le :' 3o T i i t i z h 1 o v e k fr e z h n o s - h a j a , K tir mu Bog fvoj shegen da j a. Bres Boga ni nizh m o g o z h e , Le na njemu vi’e leshozhe. 41. Hvaleshni pefek. Milka gofpodizhna le je 1 hla en dan sa potokain prehajat. Najdla je tam ene mol prid¬ ne fantine, ki fo ravno hotli eniga pfizhka (kusheja) vtopiti. Njej fe vboga livar vfmili. Kupila gaje od fantinov, ino sfebo v' grafhi- no nefla. Kushek fe je kmalo nje tak pervadil, de je povfodi sa njo letal. Eno nozh gre gofpo- dfzhna v’ fvojo fpalnizo (pat. Pelek pa sazhne l ilo hudo pod polleljo lajati. Milka s' luzhjo fpod pofveti, in glej — en grosenfki zhlovek, tolovaj, fe je bil pod polleljo 1 kril. Ona krizhi na pomozh. V-fi ljudje žele grafhine perletijo. .Slushavniki rasbojnika sgrabijo, ino ga v’jezho pelajo. Na lodbi je obdal, kako jemiflil gofpodizlmo vmoriti, grad pa obropati. Milka je Boga hvalila, de jo tak frezhno refhi, ino je djala: ,,Kdo bi bil vedel, de bo ta vboga dvar, ki tim ga fraerti v branila, — tudi meni shivlenje odtelo. Kdor ljubo s h v i n z o rad ima, Mu Bog tud s’njo fvoj shegen da, 3 ^ 36 42. Nefpametne Ovze. Pafil je en mlad ovzhar v’ planini tvoje •ovze. V’ nekim popoldne lede na eno pezh v’ fenzo pod eno hojko (jelo), ino sadremle. fpanji neprenehoma kima., in fe naprej s’obe- ih e no glavo nagiba. Oven (ovzbji kosel, kafh- trun) ki je bliso njega dersal , ga vgleda, in n)i;ili, de bi . fe rad ovzhar s' njim terkal. Sa to te porafte. nekol jko ritanl ko (sad) (lopi, fe v’ ovzharja saleti, ino ga s'fvojim rogmi grosen- fko butne. Ovzhar, is lladkiga (panja tak ger- do sdramlen (sbujen) , od jese vef ferdit (ko¬ kama ovna s’obema popade , ino ga v’ blishen prepad (bres/n) sakadi. Ovze, kedar to vidijo, jih per fto sa ovnarn pot kaka, ki te po fkalovji rasmefarjo ino pobijejo. Ovzhar pa t’i je lafe pipal in tulil rekozh : Joj vlakmu! ki jese tolashit ne sna, Y’ n e sna no ne fr e zh o ga berfh s apel j a. M, V Nefrezha, ki fe je s’zhredo pergodila, fe je rasglafila po zeli planini. En ftar, prav sa- 1’topen ino vef pofhten ovzh3r fi je pergodbo v’ dober nauk s - hranil. Silili f> nja fini ino hzhere ob enim femnji v'mefto na raj (plef). Ozhe iira brani rekozh: ,,To ni sa vaf. Tamkaj fe malokdaj prida godi. Je s fim vaf v’ nedolshnofti pofhteno isredil ; ,tamkaj hi le pa lehko fpazhili. u ,,Kaj pa de! pravijo mlajfhi, faj grejo tudi drugi kekej 1 * (taj). Na to jim rezhe ozhe : „Ref de veliko jih je she fhlo , pa tudi sdravje ino shivlenje, ne- dolshnoft ino pofhtenje fo sapravili. Hozhete vi sa ta del ravno tak po njihovim ravnati, .kalj ? Ne delajte faj kakor ovze. .Snano vam je, de zli e ena v’ glabozhino f ko z hi, vfe druge sa nj o poikazhejo. Sa to (e jim zbudite, rekozh: ..Oj ti nevumna shivina!“ Pa tudi zhlovek , ki fe v' nefrezho sakopa, farno sa to, ker drugi tudi tak delajo, ni trohe bolj pameten, in fhe Imjfhi kakor shivina , ki pameti nima. A ko en drugi lih v’vod o Ikozhi, ,Si ti nikar sa njim fukne ne smozhi. 43. Vkraden konj. Enimu kmetu je hi! po nozhi nar bolji konj \-kraden. Sa to fe je petnajfl ur hoda na en konjfki femenj (jterg) podal , fi drugiga kupit. Pa poglej — med konji tudi fvojiga na prodaj vgleda. Mitro -popade konja sa vujsdo, ino na vel' glaf savpije: ,,Klufe (fhmet) je mojo , p*red trem dnem mi je bilo vkradeno/- Zhlovek, kteri je konja prodajal, rez h e na to vef prijasen: ,,Vi fe motite, ljubi prijate!! Tiga konja she zhes eno leto imam. To ni vafh konj , le podoben bo valhimu.“ Ivme.t konju ozhi s’ obedvema rokama sa- krije, rekozh: „Ako vi klufe sa ref she tak dolgo imate, povete sdaj, na ktirim ozhefi jo. flepo 38 Zhlovek, ki je bil kojaja sa ref vkradil ? pa ne na tenko ogledal , fe vdrafhi. Ker je bil pa perfilen nekaj odgovorili, je na v’en dan rekel: ,,Na levim ozhefu je flep. a Sdaj kmet konjn ozhi raskrije, ino na vef glaf pove: ,,Sdaj fe ozhitno vidi , de fi ti tat ino fashnivez. Tukaj le vfi poglejte! konj ni trohe flep. ,Sa:no sa to fim tako baral , naj de bi tat na fvetlo prifhel. <£ Ljudje, ki fo okolj dali, fe fmcjijo, ino s’rokami plefkajo rekozh : ,,Vjel ga je, vjel.“ Konjfki tat je moral konja nasaj dali, ino sa- llusbem lhtrafo predati. Kaj bo tat fhe tako svit, Mora enkrat v' roke prit'. 44, Velik vol. Pogovarjal fe je ozlie s’fvojmi otrokami, kaj de fe zhlovek vfe navuzhi ino pervadi, ino kaj v e fkos pervajo doriti samore. ,,Hozhera vam tega v’ perpovedi rasgled pokasati. Per- jiovedujejo, de je nekdaj en mosh velkiga vo¬ la okolj vodil, kateriga je v’ prizho mnogo lju¬ di na ramo sadel, ino prezej dolgo po zedi gor in doli nofil, ino li je s" tira pofebnim dd- lam dodi dnarja saflusbil. a „Barali lo ga, kako neki je on k’tej zbud- nej mozhi prifhel ? :£ Na to pravi: ,,Kedar je lhe ta vol malo tele bilo, fim junzheta dan na dan sa ene dve uri po dvorit bi prenal bkoval. .Lines je s’ vfakim • dndrn teshej perhajal, pa tudi jes fini bil od dne do dne mozhnejfhi. Sadnizh fini k’ toljki krepkolti pril bel, de me zel vol s’ vfo fvojo tesiid ne potlazhi. u Naj she bo to refniza alj pravliza, fkle¬ ne ozhe, gotovo refnizhen je vcnder dar pre¬ govor , ki pravi : Baja pervaja zhloveku krepkoft, I n o s a delo potrebno 1 a f t n 611. 45. Preobloslien ofel. Hotel je en vertnar (gartner) na tershcn den v’medo, ino obloshi fvojiga olja s’selen- javo toljko, de i’e ni vboge shivine drujiga vi¬ delo , kakor glava. Po poti prideta 1 kos eno verbinje. Vertnar nareshe ene buterze verbovih 1'hibiz sa terte , ino jih na ofla vershe rekozh : ,,Eno tako bretn- ze (malo teslio) bo fhe moj ofdl vfelej nelil." , Greda naprej fkos eno lefhje. Nabral li je vertnar per enih dvakrat dvanajfet Iepdi ravnih palzhiz, rosham sa perdaviti, ino mu jih sopet navali rekozh: „Saj lo lehke; ofel jih lhe zhutil ne bol* Kedar je bilo she fonze vlfoko, ino vre- zhina mozhno perpekala, itlezhe vertnar lvojo ! seleno fnknjo, vershe jo verh drujiga tovora, | in rezhe : ,, t Saj ni she delezh v’inedo ; kaj pa ta plahuta (jopiza), ki jo s' mesinzam vsdig- nem , ne bo mi shivinzhe polomila.“ t She le isrekel je to, ofel le na kameni fpotekne, pade, in od prevelike teshe potert■' obleshi. Vef preftrafhen sdihuje veri nar na vef glaf, rekozh : ,,Sdaj fhe le k’ fvoji laflni fhko- di fposnam, de fe ljudje ino shivina ne fmeje- jo- preobloshiti. Ako she eden komaj d er s hi, ,She ena troha, ga vgonubi. 4 6. Vkraden mesi g. Tata dva fta mesga (mulo) vkradla ino is’ njim v’ gofho sbeshala. Tam fe pogovarjata, kaj sa eno ženo bi ga prodala , in koljko bo vfakimu dnarja vergel. Alj fkregala fta fe, in fe sazhela tepfti ino tergati. Kedar fe pa ravno nar huj kavfata, fe en treki tat perkrade, ino jima natihoma mesga odshene. Kedar ga je she tak dalezh odpelal, de ga ni bilo mogozhe vezli dojiti, fta ga fhe le pogrefhila. Vfa kervava fe shaloftno sa njim osirata. Eden pravi: ,.Po relnizi ino pravizi: Kakor dobila, tako sgubila"^ Ta drugi pa rezhe: Kar med dvema boj f t o n', T r e k ’ m u v’ f h a k o p e r 1 e t i. 47. Merkovza per dnarjih. Slesla je merkovza fkus odperto okno v’ s-hrambo eniga fkop’ga bogatina, ki ni fvoje shive dni vbogim vinarja dal. Kevlinilenza ravno ni bilo doma. Merkovza najde polne fhkrinje dnarjov, kijih jepreSulhal; 41 - fe jih loti j in sazhne polne taze slata in frebra ikus okno metati. Ljudje, to viditi, ,1 kupama ulizo naletijo, fe sa dnarje tepo ino lalajo. Ker je lhkrinja she isprasnjena, fhe le fkopez po ulzah pride, in veh preftraihen vgle- da, kar fe pred njegovo hifho godi. She od dalezh merkovzi s’pedjo proti, in jo preklinja rekozh: ,,Zhaj ti neumna shvina!“ Kedar fe ftilkovz tak od jese pdni, ftopi en fofed k’ njemu rekozh: ,,Ref de neumno je dnarje fkus okno liizhati , kakor je inerkovza naredila; alj jih po vafhe le farno v'lhkrinjo saklepati, je vender fhe bolj abotno. a Hvale vreden mosh je ta, Ki, kar ma, tud’ drugim da. 48. Medvedova koslia. Bil je ‘v’eni sarafheni hoflS filo velik medved. Obert in Lovre , dva popotna lovza fta po tajiftiin kraji hodila. ,Slil hati to, fe po¬ medita rekozh: ,jHozheva ga kmalo imeti. a Hodila fta sa ta del den na den ikerbno medveda zhakat. Na vezli er pa prideta v’ kerzhmo nasaj nar bolje vino pit, zhe ravno bres dnarjov. „Na medvedovo kosho pijeva, ha kerzhmarju djala, 'on ho vfe plazhal. 44 Eniga dne , kedar da ravno po hodi ho¬ dila, kar medved ftrafhanfko nad nju perarmuli. Obert vdreli, alj' trepetaje ga ne sadene , ino nagloma na drevo fplesa, Lovre ihe pa fpro- 42 sliitini mogel. Na tla fe vershe, ino pozimi, kakor bi mertev bil. Medved ga na uftih, per nofu ino na ufhefih ovoha, ino draple fvoj pot naprej , sakaj medvedi le mertviga ne doteknejo. Obert is drevefa perpleshe ino Lovreta v’ fhali £sa fhpaf) pobara: „Ti, kaj pa ti je medved na uho povedal?- Lovre mu odgovori: Rekel je: ,,Medvedove koshe ne predajati, preden medveda dobiva. ££ Kdor prej sapravi, kakor dobi, Takimu frezha vfpfj fp odleti. 49. Volk laslmivza vje. Janshek, ea lashnivi fantizh je sa veliko I liofto ovze pulil. Eniga dne fi je maloprida j 1'halo (fhpaf) vbral , ino sazhel na vet glaf krizhati: „Volk gre! volk gre! ££ Žela truma blishnih vefhanov na ta vrefh s’ fekirami ino kolami perleti, volka vbijat. Ke- dar pa fhe volzhjiga lledu ne najdejo, fe po- vernejo (pet damo, ino Janshek*/e jim na tihim pofmehuje. ,Spet drugi den Janshek vpije: ,,Volk ! volk !'■ Prilhlo je l'pet vel hanov , pa ne vezli toliko. Pa tudi tem samersi, de glave otreia- jo, ino gredo nejovolni damo. ££ Treki den pa volk sa ref pride. Janshek sazhne nevfmilena krizhati: „Voj ! pomagajte, pomegajte ! Volk, volk! :£ Pa ni bilo zhloveka j ne eniga na pomozh! 43 Zheda, kar jo je bilo, {'kokama v’vefper- | besbi. Janshek pa, ki ni mogel s' ovzam’ vred hitro leteti, ga volk sgrabi, rasterga, ino po- hruda. T o k j e 1 a s ii n i v e z 4 Sam l'v oj golf i vez. 5o. Hvaleslmi lev. Bil je vbogi fashen k’ fraerti obTojen, sa to, ker je bil fvojimu gofpodarju vfhel. Pergnali fo ga v’eno prodorno, jhiroko ogra¬ do, kije bla vfa.osidana, ino ispndijo grosovit- niga leva, nadnja. Veliko jeser (davshent) ljudi je gledalo. Vef divji plane lev nad fromaka, — pa hitro fevdanovf, ga sazhne s'fižpara gladiti, od vefelja olcolj nja pofkakovati, ino mu vef pri— jasen roko lishe. Ljudje (e sazhiidijo ino ba¬ jajo fushna , kako bi to bilo V ,,Sushen jiin perpoveduje, rekozh : 44 Kedar fim bil iv oj mu gofpodarju vtekel, fim v’ puflia- vi v’ en berldg sbešhal. Tidokrat je ti lev k’meni perjezhal, ino mi fvojo tazo kasal, v’ "v’katero lije bil ojder tern sabodel. Jes lini mu tern isderl , ino od tidiga zhafa me je on s’sverinfko mefenino prefkerbel , ino mirno fva v' berlogi shivela. V’sadnim lovi fo naj vjeli, raskrufhili; sdaj pa (e blaga svir vefeir, mene fpet najti. 44 Ljuddvo , kar ga je bilo, Je nad hvalesh-• nodjo sverine od vefelja savseme, ino vpije na 44 \ T ef glaf, rekozh: „Dobrotlivi zhlovek ino hva- . leshni lev naj shivita!“ .Snshen je bil proft fpufhen, ino od ljudi bogato odarvan. Lev ga je pa is moril ha fpremljal , kakor krotek pfizhek, je per njemu oftal, ino obenimu sha- Iiga tloril ni. Zverina dobrotnika fvojga fposna, Tud zhlovok naj ferze hvaleshno ima. Prelepe fo lepe dobrotne roke, 4 She lepfhi zhloveka hvaleshno ferze 5i. Prašno slato. Dva brata Alesh in Tomash fta fe zhres morje podala v’dalnim, novim kraju fveta fvo- je 1’rezhe jifkat. Alesh i'i je kof zeline (ne obdelane semlje) fprolil , ino is nje s’velikim trud a m njivo naredil, de fi je v' kratkim kruha dovolj perdelal. Tomash fe je pa na gore podal slat pefek naberat. Revno je moral farnih koreninz ino drevefnih ihkorinz shiveti, alj vender je per- nefil pola shakel šlata k’ fvojmu bratu nasaj. ,,Brste, poglej! je djal, kako fim frezhen bil; vle to je mojo. Alj daj mi hitro kaj je- fti. Zhifto iimflab ino sdelan od famiga gladu. „She prav, rezhe Alesh, dal ti bom jefti, alj ti bolh vef shivesh meni s’slatam odvagal. a To je Tomashu slo samerselo ; pa kaj fi je ho 45 tel, ker je bil tok s-hudel ino ollabel, de ni mogel naprej. Kedar je she Alesh v’ enih dneh vfe slato fvojiga brata imel, je djal: ,,Preljubi moj brat! na fvojo slato nasaj! Kili m tak’ nevlmilenz ne, tebe ob tvoje (praviti “ le pokasati fim tebi hotel, kako nat bogaftvo ne flori frezhne, in de je pridnoft boljlhi od Slata.j 4 Kdor pridno dela in lakomen ni, Lehko bres vliga bogaftVa shivi. 5 2 . Biferji v’pufhavi. Sajfhel fi je bil en popotnik v’neko taji- flih pufhav, v’katerih žele dni hoda ni drugi- ga videti, kakor shgezhi pefek, ino ni bajtize najti, kjer bi ljudje prebivali. She vel flab od gladu ino sheje vender do kofhatiga palmov- ga dreva perlese , ino najde sravno en hladen ftudenz. Per ftudenzu sagleda sbakelz. ,,Hva¬ la Bogu! je djal mosh, shakelz potipaje , bo morebiti grah, de fe s’njim poshivim , ino gladu ne vmerjem. Shelno shakelz odveshe, ino le preftrafhi rekozh: „Oj, Bog pomagaj! lo le biferji.“ Boljlhi sa lazhniga kruha kof, Kakor pa shlahniga kam nja vos. Jtr 'ir Bore mosh bi bil per dragih biferjih (^perl— nih} , ki fo bli vezh tavshent tolarjov vredni, od gladu vrnerl. Alj, sazhel je prav svello f 'moliti — ino im enkrat perjaha na velbljndi (kameli) en samorz*, fe na pol shiviga zhlo- veka vfmili, mu da kruha ino shlahniga fadu, ino ga na kamela sravno feb e pofadi. : „Le po¬ glej! je d j al samdra, kako zhudnu Bog vle vi¬ ška ri (vlada). Miflil fim, de je nefrezha sa mene biferje sgubiti, pa je le bila velika fre- z.ha. Bog je tako dal, de jim (pet tofern pri— ihei ino tebe linerti refhil. ' Kjer je nam nar ve z hi f i 1 a , Tam je boshja roka mila. 53. Shlahni kamenzi. Imel je en slatar slate, lilo drage shenfke lepotije sa imenitno golpo v’ deli , katera mu je vezh nar drashej kamenzov sa vdelat dala. Ti fvetli kamenzi, ki fo tak lepo jifkra- li , fo Obertu, slanirjovimu fantu toljko dopadli, de fe jih nagledati mogel ni. Na enkrat pa inojfter dva nar le'pfliih ka¬ menzov pogrefhi. Sdajzi je fvojga fanta ob- dolshil, ino njegovo j i 1 po (kamro) prejilkal, v’ kateri je fpal; ino je kamenza nad eno oma¬ ro na sidu v'eni luknji najdel. • Obert fe je fzer prizbal, de ni kamenzov vsel ; mojfter ga je pa le prav mozhno otepil ino od hifhe fpodil rekozh: „Ti 1'i na gavge sa! lushil. 44 Drugi den slatar fpet en kanienzhik po¬ grefhi, ino ga v’ravno tajilli luknji najde. Na io je prav ikerbno pasil (gleda!), kdo bi 47 vender kamenze taj ikri val. Sdaj pride fraka, ktiro je fant isredil , ino jo na delavno miso pervadll, pobere s’kljunam en fvetel kamenz ino ga v’ poprejno luknjo na sid sanefe. Slatarju je bilo prav v’ ferze sbal, de je s’ vbogim , nedolshnim fanfara tak po krivizi naredil. On ga fpet k'febi vsenie, mu odvse- to zheft poyerne, ino mu, obdarvaje ga, bc- lezbine obilno poplazha. 1' a k f e v a r v a j n a t o 1 z v a ti Kak v’ 1 j u d i karanje metati; Lehko fe krivizhni vgene, In nedolshen pa sadene. 5.4« Sdravi kamenzi. Florjanz, fhe zelo mlad vosnarfki (fur- manfki) hlapez je od shganja nevarno šbolel. Sdravnik njemu rezhe: ,,Alj sbganja zhifto ne opuftifh, tak bo tvoja fraert; sakaj ono je Hrup sa mladino.“ „Tiga ne morem, pravi bolnik; prevezh fim fe ga pervadil. To le tlafbko ga moram vlaki den imeti. u Sdravnik na to rezhe : „Ako je pa temu taka, bom kaj drugiga fvetval." Drugi den mu pernefe eno pifano fhkatelzo polno zhednih kamenzhkov , ino pravi: ,,Vfaki den en kam- zhizh v llafhko versi — pa ga vfakobart noter pufti, tak ti ne bode shganje fhkodvalo.“ Bolnik je menil , de imajo kamenzi kako pofebno mozh shganje nelhkodlivo ftorili. inu 48 je vfaki den en kamzhek v’ fiafhko verjel. Tak je s’ dnevam, de lam ni vedel kako , eno- koljko kapelz manj shganja popil; in kedar je k' sadnimu flaihko s’ kamenzi napolnil , le je tudi she lhkodlive shganjize odvadil. Lehko fe vfaka rasvada premaga, Zhe fe pobolfhanje le neodlaga. 55. Kamen povrazliila. Bogatin fe je s’ enim vbogiin teshakain (delavzanf) kregal, ino je v’ njega en ka¬ men saluzhal. 4 Sromazhek kamen pobere, ga s - hrani ino mifli: .„Le zhaj , bo fiie ura prifhla , de ga bom jes hudobnimu zhlovekn verni]. u Bogatinz je fkus, fvojo prevsetvanje pc- ftopanje, ino sapravlanje zelo oboshal, ino gre enkrat vef zapaft metno fromakove kozhe.' Teshak sdaj kamen popade, ga nefrezh- nimu moshu v’ berbet saluzhat. Pa hitro ii neha, in fam per lebi pravi: ,,Sdaj fposnam, de le malhvate nikolj ne fmemo , stikaj', ako je fovrashnik nat h bogat ino imeniten, tak bi ne bilo pametno; žhe je pa fromik; bj bilo nevfmileno. Alj bodi fi kakor liozhe, vfe- lej je mafhvanje hudobno in nekerfhanfko. a Kdor fovrashnikam odpufha, .Se sa njega Bog pofkufhai 49 56. Vrezha perlti. Neki bogatin je eno vbogo vdovo ob edino njivo, ki jo je sa ozhetam imela, fpravil, fvoj vert nategnit (rasihirat). Ravno je drugo ju¬ tro po njivi hodil, kat pride žapufhena vdova s’ enim prašnim shaklam, (vrezho) in ga po- profi s’folsnim ozhmi, rekozh: ,;Lepo val pro- fim, le toliko semfje mi od te moje delfhine (dote, erbije) vseti najte , kar nje v’ vrezho pojde. a „Leto prašno profhnjo vam prav lehko dovolim rezhe bogatesh. Vdova shakel semlje nadeva (napolni), in rezhe: ,,Sdaj pa fhe eno profhnjo! Bodite tak dobri, ino pomagajte tni vrezho na ramo Sadeti. u Bogatin, dela nevajen, fe dolgo brani. Vdovd pa le proti in proti J dokler ga k’timu perpravi. Alj shakel vsdigaje ftoka, rekozh i „Ne moreni ga 5 preteshek mi je. a Na to mu pa vdova sa shivo prav ojftro ptive: „Ako vam je she ta shakel semlje pre¬ teshek , kako vat fhe le bo žela iijiva , ki jo v’ jeser (tavshent) shaklov ne podevamaj v' Vezhnofti teshila. u Mosh fe take bfefede preltrafhij ino ji da njivo nasaj. „Sdaj fhe le fposnam,“ je djal: Vfe po krivizi dobleno blago Krivizlinika v’vezhnoflti tlazhilo i)6. 4 50 5y. Sapravdana kmetija. ,Stari Lenart je bil zel pravdovez , in je hodil rieprenchama k’ doktorjain Ihtenge fhtet. Enkrat sagieda , de per 1'oi'edi sid (mir} tru- pajo (prekopiijejo) novo okno narediti. Lenarta to ne gre pd glavi* sazhne fe fofedu grositi de ga bo toshil. jSofedje grejo nad Lenarta, ino mu bra¬ nijo , rekozh: ,,Vender na fvoje llare dni fe kar v’pravdo ne vtikaj 5 ta bederija (jifasna rezh) ti nikolj prida ne perndfe . 44 Alj Lenart fe vef vtogojti , in vdari po miši, rekozh: „Mosh befeda! de bom dobil, in pa napravil, de ne bo moj foled vezli v’ mojo dvorit he gledal, “ Lenart fe shzhne pravdati, pravdo sgnbi in more vfe jibtrolhke (kofhtanjo) poplazhati. Ker je bil vezhno v’toshbah , ie je tak sa- dolshil , de she ni imel s’zhem vezli plazhati; sa to mu kmetijo na boben predajo. Mihel, premoshniga kmeta fin jo je kupil. jSmeiijo "fe mu sdaj eni fofedov rekozh: ..Kar fi jitkal, to li najdil, ino fkos fvojo pravilo naredil j kar li shelel. V refnizi! sdaj fbfed vezh v’ tvojo dvorit he ne gleda, ampak v' Mihelnovo . 44 , Kdor veliko pravd pel j &, Sadnizh prašno mofhno ma. Si 58. Zhuden sid. Prebivalzi neke famotne kmetije fo ob sadni voj 1 ki veliko lirahu prebili* Nar ftrafh- nej je bila sa nje ena nozh. jSovrashniki lo. tajifti kraj dofegali. Nebo fe je po nozhi tam pa tam od pogorenja shan- lo j rudezho kakor kri. Stralbno tlrelanje fe je flifhalo. llavno je bilo po simi, vfe terdo od m rasa, in vreme hudo. Vbogi ljudje fo fe vlefkosi trelli, de bojo perhruli jih obropat , ino is hifhe isgnat. Stari, mladi, ino otrozi fo zelo nozh prebede¬ li, ino v’jifpi premolili. t Stara babiza lo is ftarih molitvinih bukviz brali. V’ eni molitvi, ob zhalu vojike, lo bile te pofebne befede: „Naj Bog mozhen sid £mirj pollavi, de bode fovrashnikam v' nalho prebivalifhe vbraml ! ({ Mladi gofpodar, ki je prav svello poflulhal, je faih per febi djal , to bi bilo vender pre- vezh , profiti dobriga Boga , de bi savoljo naf sid napravljal. Med tem je nozh minila, ino fovrashnika ni v’ hifho bilo. VI i fo fe temu zhiidili. Kedar pa v’drugo jutro zhres prag pogledajo-vi¬ dijo hifho od tiftiga kraji, kjer fo (ovrashniki ftali, od vetra s'fnegain kakor s’šidam tak fa- metfeno , de ni bilo mogozhe pregasiti. Vfi pravijo: ..Bodi Bog hvalen!^ Stara pa rezhejo: ,,Poglejte, tak je Bog vender sid naredil, ino fovrashnikam v nalho ftanvau- je vbranil. Sa to srniraj pravim : 4 * 52 Kdor s a v n p a prav v’ B o g a , 4 Se nikolj ne ogoljfa. 59. Jerbaf bruha. Bila je enkrat velika velika dragota. \e- ki bogat mosh rezke nar revnejlhim otrokam doinazhiga mefta v’ fvojo hifho. Vkashe jim jer¬ baf kruha pernefti, ino pravi: ,,Tukaj imate poln jerbaf kruha ; vfako vsemi en hlebiz 5 ino fak pridete vfaki den, dokler nam Bog bolj!hi le'tne vzhakati da. a Otrozi planejo nad jerbaf, fe vjedajo ino piplejo , Mr bi rado vfako nar vezhiga imelo. Basleteli fo fe, de fe nobeno fhe sahvalilo ni. Le Franza, losno (jborno} pa fnashno oblezheip. dekelza od tirani na sadnje pozhaka, vseme nar manjfhi hlebez, ki fo ga drugi v’jerbafi puftili, poljubi (kufhne 7 ) roko moshu prav hvaleshno, ter gre lepo pohlevno ino pametno damo. Drugi den fe otrozi ravno tak gerdo sa- k dersho , in borna Franza je hlebez dobila , ki ga ni bilo pol, kakor drugih. Kedar pa Franza kruh damo prinefe, ino ga bolna mati nazhnejo, fe veliko fvetlih frebernikov is nja pofiple. Mati fe preftralhijo rekozh: „Spotam poj¬ di, ino dnarje odrajtaj, sakaj le fkos smoto lo mogli ti dnarzi v’ kruh priti. Franza nefe odrajtat. Dobrotliv mosh je pa djal: ,,Ni bila smota ne. Nalefh fim rekel te dnarje v’nar manjlhi hlebez varno sapezhti, tebe, pridno dete podat- 53 vati. Le smiraj tak pohlevna ino sadovoljna bodi, Kdor s’ malim hlebzain raj sa dobro vse- me, kakor bi fe sa vezhiga pipa!, fi nefe vla- kobart blagollova (shegna) boshjiga s’tajiftim damo, de fi ravno dnarji v' kruh sapezheni nifo. u Kdor s h e mali dar z h e f t i ( Se v e 1 i k ’ g a vreden f t r L 6 o. Vitra d en kof mefa. Dva kmetilhka hlapza, Miklavsh ino Jurko fta vfak fvoj vos derv lVojimu gofpodu v’grad perpeljala, ino greiia v’ gralhinfko kuhnjo. Ka¬ kor hitro je kuhar pete odnefel, jima po ger- zho ova (piti) , sire savihan Miklavsh is kot¬ la kot mefa ismekne (vkrade) ino ga Jurku v’ shep potilne, rekozh: ,,Kedar kuhar nasaj pri¬ de, ino po meti bara, fe bom perdulhil, de ga nifim ftifnil; ti pa Jehko perteshefh na to, de ga nifi vkradil, tako 1’i oba lehko p omagoval 4 Zhes en zhaf pride kuhar, v’kotel pogleda, po tem pa hlapza prav ojftro prime , rekozh : „Kamo je melo? 44 Obedvafe odresheta, kakor fta le pogovorila. Alj kuhar jih sazhne, rekozh : ,,Ti Mik¬ lavsh fi mefo is kotla vsel, to prizha tvoje od laj vmasano rokavo. Ti Jurak fi ga pa s-hra¬ nil , sakaj mafha ti po lukni na pete lese. (Sram vaj bodi , ino greha naj vaj bo lirah. Naj bi ravno ne bil jes vajne svijazhe vgiedal, ve¬ del bi jo vender Bog, ki vidi v’ferze vfak i ga. zhloveka.“ 54 Sforla fta kof mefa odrajtatij ino fta bila sa tatvine del po sallushenju 1’htrafana. Lehko i’e je ljudem polegati, Alj nemogozhe Boga ogoljfati. 61. Tri nar shlahnej difhave, Eniga kraljevizha (kraljeviga fina) je plo¬ ha (nagel desh) na (prehodi vjela, de je ihel v’ blishno kmetilhko hi 1 ho vedrit. Ravno fo otrozi sa inisoj ledeli, per polni Ikledi ovfenga mozhnika. Vi im je dobro di- fhalo ; jedli l'o , de je bilo vetelje , zherftvi in lepo riidezhi, kakor mleko in kri. ,,Kak je to vender mogozhe, kraljevizh materi rezhe , de jim tak borova jed toljko dobro dil hi, in l'o per tim tak sdravi in lepiga liza? !£ Mati je odgovorila: ,,To Borijo trojne dilhave, s’ katerim jed difhezho napravim, to je: Jes dam otrokam koli 1 o popred s’delam satlu- shiti • rasen na miso od mene nizh ne dobijo , sa to de s glada m sa miso pridejo; vadim jih pa tudi s’ dovolnoftjoj sa ljubo vseti to, kar imajo, ter jih na fladzhize ino pofebne jedi ne razvajam. 4 ' Na f v e t i ljudem nar boljfhi'jedi Le delo in glad, pa dovoljnolt ftori. 62, Pofebna jed. Povabil je enkrat veliki barantavz (Thta- $unar} fvoje prijatle is melia na fvojo priftovo 55 sa morje, jim s’ pofebnim morfkira ribami po- ftrezhi. Mnogoterih jedi je she bilo na miši; k’ sadnimu pernefe veliko pokrito Ikledo , ino v’ lej, fo miflili, de bojo pofebne morfke ribe, katerih fo zhakali. Kedar pa pokrivalo odvsdig- nejo , nainefto rib le nenekoljko žekinov najdejo. ,,Prijatli moji! jih Ihtazunar na to ogovori, ribe s’ katerim fim vam podrezhi obljubil , fo leto- lhno leto trikrat drashej , kakor 1 im rajtal. Po zekini fo. Per tim mi je na mifel prilhlo, de v' tej veti teshak ([dclavz) bolan leshi , in s' fvojim otrokmi Urada. Tiga , kar bi farna ta jed veljala, lejehko une trote pol/leta shivijo. Ako tedaj, hozhete , moja'gofpoda ! tj. e po mar- fke ribe pofhlem, vam jih bom kmalo rekel na¬ praviti. Ako pa de per volji , te-dnarje vbo- shzu prepoditi, — vaf hozhem s’potozhnim ri¬ bami, zhe ravno bolj kup, pa vender dobro pollashiti." Ta vfim goftam dopade : njih vfaki je fhe en zekin dodal,, ino unimu fromaku le je tak sa eno leto pomagalo. Naj fe ne malti tvoja brada, Kedar ti velh, de fofed itrada. 63. Štrena podkuv. 3hel je en kmetfhki mosh s' Toroashejam, tvojim finain zlies polje. ,,Poglej! rezhe ozhe, na poti podoje, en kof podkve na zedi leshi! Poberi ino s-hrani jo.“. ,,Kaj pa to? pravi Tomashek, faj fe ne iplazha, de bi fe perpo- 56 gnil po njo.“ Ozhe podkvo pobere, ino jo ftiolzhe v’ shep vtekne. V’ pervi veli kof pod¬ kve kovazhu sa tri pe'nese proda, ino sa te dnarje zhrefhenj kupi. ,Shla fta naprej. ,Sonze je vrezho perpe- kalo; ni bilo dalezh okrog ne hifhe, ne fenze, pe ftudenza videti. Tomasheka bi bilo od sheje konez, in she ozbeta vezh dohajati ne more. V’ tim da ozhe, kakor posablije, eno zhrefhnjo padi. Tomasbek jo sheljno pobere, kakor bi bila golo slato , ino fe hitro s’ njoj pohladi. iŠopet na ene ftopinje ozhetu druga Zhrethnja vjide. Ravno tak hitro fesheToma- shek sa njo. Ipo tak da ozhe Tomasheju vle zhrefhnje pobrati. Ivedar fo zhrefhnje she pofhle, ino Toma- shek sadno posobal, fe ozhe fmejd ogledajo ino pravijo: „Vidiih, le, bi fe bil sa podkvo enkrat perpognil, in ne bilo bi fe ti treba sa zhre- Ihnjami ftobarti perpogibati. u Kdor kofizh kruha samezhuje, Drobtinze vezhkrat pojifkuje. 64. Konjfki slirebel. Ofedlal je ratej (kmet) fvojiga konja, v’ mefto jahat. Preden fe vfede, sagleda de na e bi nogi enga shrebla ni, alj on le odjaha re- kozh: ,,Kaj pa en shrebl , je alj ga ni ! u Zhes en zhaf konj podkvo sgubi. „De bi kofpjzhenza blisoj bila, je djal, dal bi konja 57 podkovati; pa kaj sa to! faj po treh podkvah i'he vfelej gre.“ Ivonj fi pa na terdim poti rog ofhkodje ino s - hromi. Dva tolovaja fkozhita is golhe , jes- diza oropat. Ni jima s’ fhantovim konjam vjiti mogel - in vsela fta mu konja, s’vujsdo, s’ 1'ed- lam ino s’ balago. Kedar pelhez damo pride, pravi: ,,Ne bil bi verjel, savolj eniga lamiga konjfheka ob konja priti. Refniza je vender, naj bosa zhaf- no alj vezbno, kar pregovor pove : Doftkrat v’malim« samudo Naredi veliko truda. 65, Slati ternk. Hotel je enkrat en kraljevi lin ribe, na ternik (vudizoj) loviti. Naredili fo mu zhedno rantizo (jrajzo) , ino na shidani vervizi (jslinuri^ je bil slat ternek pervesan. Kraljevizh gre na jesero, vershe ternk v’ vodo, ino v’ kratkim eno ribizo is vode poteg-, ne. Sopet ternk v’vodo fpufti; velika fhuka fe obeli , vervzo vterga, ino s’ ternkam od¬ plava. Na to kraljevizh rezhe: „Tak nimam dru- giga sa fvojo slato vtidizo, rasen te malovredne ribize ! Pernefte mi shele'sn ternk 5 sakaj flab gofpodar , ki sa malo blaga veliko vaga , veliko poftavi, pa malo dobi. u Od tiga zhafa je sdaj pregovor na vlako jigro, polebno pa na lotrljo, kateri pravi: 58 Jigrav 74 na slati ternk lov 15 Dnarje s a pravi, v b o Ih tv o dobi. 66, Paftirfka pifliela. Ber. nekim kralju je bil sa gofpodar j a dnar- niz en mosii, katir je od paftiilke palze v’ to imenitno llushbo prifhel. Bil je sdaj ta dnarar per kralji nesveftobe obdolshen, kakor bi kral¬ jeve saklade ismikal, pobrane dnarje pa, ino druge dragine v’Ivo j o laftno s-hrambo s' she- lesnim vratini saprral. Kralj dnararja objilhe , pregleda njegovo pollopje , vidi shelesne vrate , ino jih vkashe odpreti. Kralj le mozhno sazhudi, kedar no¬ ter ftapi. Ni bilo d rogi ga vgledat’, kakor fhtir gole ftene , kmetilbka .rnisa ino en ftol is l lame (pleten. Na miši je bila paftirlka pil be¬ la (ftranjlhza) ino . paftirf.ka palica, pa tor- biza poleg. Skos ok ne fe je na sel ene feno- shete (Trate} ino kolhate planine »lepo videl«. Dnarar nato pravi: „Y’ Tvojih mladih dneh Tim ovze pat il. Ti fi mene , o kralj 1 ria tvoj dvor poklizal. Tukaj v’tim hrami vlaki den eno uro preshivim, mitlim s’ vefeljam ria Tvoje ftare zbale, popevam peimi, ki lim jih fvoje dni per ov 7 .ah jStvarniku v’ hvalo prepeval. Oh ! naj de fe v’Tvoje domazhe gajo (loge) povernem , v’katerih lim fre7.hnej shivel, kakor na tvojim kraljevim dvoru. “ Kralj fe zhes o brekvavze rasferdi, objeme 59 pofhtenga mosha, ino ga profi l!ie sa naprej per njemu v’ flushbi oftati. Ne slato, ne frebro, ne druge rezhr, Le ferze pofhteno naf fr e z h n e ftori. 67. Polna bafaga. Balant je polno bafago zhes ramo sadel, ino fe s’ njo na pot podal. Lukej ga je dolbel, ino fe njemu perdrushil. Po poti je Balant ne prenehamo od blodov (llaboft) drugih ljudi go-r voril, fam fvojih pa fhe v’mtfel ni vsel. Sad¬ ni/,h re/he Lukej: g-,-Meni fe vidi, de fi ti vfe p tuje ilabofti v’preden del fvoje bafage poka¬ la! , jih smiraj pred ozhmi imeti, in o ; rasnaljbati ; fvoje laitne grehe li pa na herbet obelil , de jih ne vidifh. Oberni faj enkrat bafago, ino to bode boljfhi sa tebe .‘ 4 Hudobnih je vfaki, ki druge omiva, ,Sam fvoje ge r dob e pa febi s a kri v a. 68. Sedem svesanih paliz. En kmet je fedem finov imel , ki fo fe prav pogofto Ikregali. S’kregam ino prepiram fo fe per delu mudili; nekolko hudobneshov je vdo njih raspartijo v’ fvoj prid obrazhalo, ino fine po ozhetni fmerti ob preraoshenje perpra- viti jifkalo. 'En dan ozhe vfih fedem finov pokli/he, jim fedem terdo sve’sanih palz poda, ino reziie: „ t Sto krishovazh mu odi htejern, kdor to breme 60 (butarzo) paliz prelomi. Vfi sa poredam fe filijo s' vfo mozhjo, pa vfaki rezhe sadnizh : „To mi pazh ni mogozhe.“ ,,Pa vender ni nizh bolj Jehkiga, kakor to je ozhe djal. Potem vseme breme, rasveshe, ino eno palizo sa drugo bres vfe teshave polainle. „Jej, fo rekli lini, tak fe ve, de je lehko; to bi fhe dete ttorilo.^ Na to ozhe pravi: ,,Kaka s’tim palzami, taka je s'vami, moji finovi! Dokler fe lepo sa- flopte, ino eden drugimu pomagate, bote lehko s-bajali, ino obeden, vaf ne bo premogel. A ko pa bode savesa lepe saftopnofti med vami ras- vesana, fe bo s’vami ravno taka godila, kakor s’ palzami, ki slamane po tleh leshijo, 44 K reg in fovrailitvo ftanove podira, Lepa saltopnoft pa hifhe podpira. 69. Refnizjino ogledalo. Tonej ino Neshiza, nja feftra, vidita materno ogledalo na okni, ino fe grella v’ nja gledat. Tonej je bil prav fleten (zheden) ino fe je fvoji podobi s’ dopadenjam fmejal. Neshiza je bila od ofepenz (kos) pikafta, ino sajoka, ker fvoje vaftergano liže v’ ferkali vgleda. Mati, ki sravno pridejo , jima reko: »Ti Tonej, nizh fe prevezh ne fhtimaj sminejo- zho lepotoj, ino varji fe, de fvojo zhedno liže fkos hude ftrafti prerano (hitro) ne fkasfth. Ti Neshika pa velela bodi, de je fhe ena bol- Gl fhi lepota od telefne, lepota dulhe, ino sa tajifto tolko vezli i'kerbi. a Lepo liže hitro s g i h e, Lepa dufha pa ne mine. 70, Ozhetova podoba. Pred veliko fio letini je v’ nekim velikim mefti barantavz (Thtazunar) vmerl, ino le^ piga prernoshe-nja sapuftil. Vedlo fe je fzer, de ima enga famiga fina, ki je na deshelah bil, pa nobeden meftlanov ga ni po obrasli posnal. Zhes en zhaf pridejo terje mladenzhi v’ tajifto mefto , in vlaki li terdi, de je edin fin ino pravi dedizh (erb) rajniga fhtazunarja. t Sodnik vkashe pravo sobraseno (namalano) podobo ozhetovo pernefti, ino rezke : „Kateri is med vaf treh to snamnje, katero bom na p e N- fih podobe naredil, s’ pfhizo sadene, tiga bo premoshenje.“ Pervi vftreli, ino prav bliso sadene; dru¬ gi fho blishej, treki pomeri, sazhne trepetati, obledi, folse ga polijejo r. log (palefter) in pl hi- zo na tle vershe, rekozh : ,,Tiga ne, vftreliti ne morem, raj vfo premoshenje sgubim. ££ .Sodnik pa na to njemu rezhe: ,,Blagi mladenzh! ti fi ta pravi lin rajniga, ino po pravizi njegov delzhizh, ne pa una dva, ki fta tak ojftro vftrelila 5 sakaj kdor je pravi fin, ferze fvojga ozheta ne bode prebodi!, tudi ii.i podobi ne. ££ G2 Dobro ino pridno otrok ftarejfhe % h e 1’ t i, In jim sa nobeno ženo shalofti ne f t r i. 71. Nar lepflii oblazhiio. V’ neko grafhino je preknpez sbido na prodaj pernelil. Lina, grafhinfka , gofpo- dizhna i'i je od gofpe matere isprofila sa eno krilo tofanta sbrati. Dolgo ni mogla prav vlhezhiga najti, ino rezhe flednizh: „Ljuba moja mamka! vi rasfodite, kaj sa ena barva (7arba) bo meni nar bolj ftala - selena , ramena, alj viihnova ? {£ Mati leji nafmejijo rekozh: ,.Meni le sdi , de bela, podoba zhiftofti, ino pa .rud e z h a, ki je podobo framoshlivofti. 44 Nedolshnoft in pa frainoshl ivo 11 ferza Deklizham nar lepihi obleko poda. 72. Siata tobakira. En poglavar sholdnirjov je vojarjam , (Voj- Fhakaia, ofizirjanb) ki fo per njemu sa miso na obedi bii, eno novo slato tobakiro kasal. Eno malo po tem hozhe tobaka vseti, vfe shepe pre- jilhe, ino ftrahoma rezhe: ,,Ramo je moja lljkatla? Poglejte laj, mpjagofpoda! de ne bi je bil eden posablivlhi s’ hranil. 44 V i i sravnizh vftanejo, in shepe (taihelne} obrazfcajo ; pa tobakire le ni na fvetio. En lam kauderaf (dnndrih) nekok omoten pofedi rekozh: 63 j.Ne bom sficpa obrazhal/ ne; moja roosli bft-' feda varil naj b(t sadofti, de tobakire nibain‘i v Ofizirji fe, s'glav 6 otrefaje , rasidejo, in vlaki ga ima sa Jatina. 1 ; V’ nahod no jutro ga vkashe poglavar sa- klizat. ir.o mu re/.he: ,,Shkatla Te je'i'pet riaj- dla. Shep fe mi je bil rasparal, ino tak mi je Sa podkladoj (futramj na vfpod derknila. Po¬ vejte mi pa vender sdaj ,sak;ij de nifte kotli shepa pokasati? ,Saj fo vender vfi drugi to ftorili. a ,,Samo vara vifhi gofpod bom povedal^ j pravi' banderar. ,,Moji ttarejlhi fo filo frqmal li¬ ki. Dajam jim sa ta de! pol moje saflushne, ino fe opoldne kuhe tvegam (sdershimj. Rav- no , kedar fini od vaf povablen bil, fim Ivoje kofilo she v’ shepi imel, ino <1 ram bi me bilo, de bi preobrazhaje en kof sinefniga (zherniga) kruha, in pa ena klobufa is shepa padla. “ To poglavarja v’ ferze gine; rekel mu je: ,,Vi fte dober lin! De hote loshej sa na¬ prej fvojirn ftarejfham, pomagali, bodete. od fedaj vfaki den, per meni jedli . :i Po tem ga v’obednizo s’l’eho pelji, ino mu v’prizho vlili vojarjov ha snamnje fpol htovanja slato tobaki- ro poda. Kdor s’ f v o j i ra f t a r e j f h a ra lepo ravnaj Zhafnp in vezhno fr e z ho ima. 73. Sreberna' ura. Primej , bora fhtudentizh (diak j , je moral na nozh v’ enim mlini ollati. Na klop v 64 fpodni hifhi fe je vlegel , ino safpal. O pol nozhi fe fprebudi ino flifhi sravno febe nekaj na fteni kljuvati. Mefenz je fvetil; ino kedar fe poosre (ogleda), freberno ulo vgleda. Mozhno ga je sazhelo mikati, de bi uro. vsel, ino jo fkos okno odnefil. Veft gaje f va¬ rila rekozh : ,,Krafti ne (mejefh: £c Alj shelja po uri ga le bolj in bolj mika. Tim hudim Ikufhnjavam vjiti, vftane, fkozhi fkos okno, in gre. ,She le enih Ito korakov (ftopinj) dalezh je bil , mu she sazhne v’ novizh po uri shal biti, de je ni vsel; sopet fe hozhe povčrniti. Pa njegova veft ga lhe enkrat pofvari: on jo je vbogal , ino 1 hel fvoj pot. Mefenz je sdaj sa gore satonil, ino prav ša terdo fe je ltemnilo. Primej v’ eno mozharijo sa- gasi, pavender feje na en grizli (komolz) islekel. Vef truden fe tamo vleshe, ino prav terdno sa- fpi. — Kedar fe den spsna, ga nekako ilrafhno dren je sbudi, ino kedar fe rasgleda, od ftrahu trepezhe. Pod gavgam (vifelzam) je leshal, in videl ravno nad Ivojo glavo tata vifeti, ki ga je ena žela truma krokarjov (vranov) oberala. Sde'lo fe mu je, kakor bi mu en snotrajn glat pravil : ,,Poglej, ravno taka bi fe enkrat tebi godila, naj bi bil krafti sazhel. u Klezhe jeBega šahvahl ino djal: Nafha veft je bosbji glafj Vbogajmo jo vfaki z h a f. 65 74* Mofhna najdena.*) Voglarjov Martinek, vbogi fantizh pod dre- vain (edl', sdihuje, joka in moli. Imeniten golpod v' seleni luknji, s'svesdbj na perfih, po lovi pride ino ga poprafha: „Kaj ti je, mali, dejokafh? 4 * „Joj meni! sajoka Martinek; bili fo moja mati bolni, ino sdaj fo me ozhe v’mefto pollali apo- tekarja (sdravlarja) plazhat; jes i im pa dna rje s-mofhno vred po poti sgubil.^ Golpod le slovzatn (jagram) ki je bil s’ njim na lovi, na tihim pomeni, mu po tem zhedno mdfjino, rudezho shidauo molhuizo pokashe, v’ kateri je nekoliko fvetlih zekinov bilo, rekozh: 5 ,Alj je morde ta tvoja mbthniza?" ,,0 to ni, rezke Martinek , moja je bila she zlo losna (llaba) pa ni bilo tako lepih d nar jo v v’ njej.‘* ,,Tak bo pa ta le tvoja?” rezhe lovez, in potegne oslnileno molhnizo is sbepa. ,,Ta pazh ta, sakrizhi od vefelja Mertinek; ta je ta prava ! ; ‘ Lovez mu jo da, imeniten golpod pa rezhe: „Sa to, ker fi ti tako bogabojezh ino polhten, tebi Ihe to mofhniza s' slatmi sravno dam.” Molituv naj v’fili p er j a tel za bo; Polhtenje pa bolfhi, ko zhifto slato. =Tf JShtefan, drug fantej v’blishni vefi do¬ ma, fliflu to praviti. Kader je imenitni go¬ lpod na lov (pet v’ hofto prahe!, fe Shtefanpod eno jelovfede, ino tuli, rekozh: ,,Oj moja mo¬ lilna ! moja mofhna! sgubil Jim jo, sgubi!!‘’ - o *) Glej podobo /predi. 6G Gofpod savrdfham k’njemu pride, enopol¬ no mofhno pokashe, ga poprafhaje : „Je li ta tvoja raofhna , ki li jo sgubil t Shtefan sa kri- žhi : ..Ta je, ta! a ino s’obema rokama sa njo lega. Gofpodov lovez pa, ki je sravno ftal, fer- dito nad njim satrulhi, rekozh: ,,Nelrnmni hu~ dobez! alj l'e podftopilh toljkiga gofpoda olegati! Zhaj , jes ti bom drugazhi plazhal. a Vzhefnil je eno bresovko, ino ga je prav pridno naCmiikal, kar je Iashniv goljflr saflushi!. Goljfija farna febe Ipela, In vfaka lash fvojo fhtrafo ima. 70. Lepa krishovazha. Martin bogabojezh kmet je imel hlapza filo nagle jese, ki je v’jesi preklinjal, de je bilo ftrab. Martin ga je pogofto fvaril, naj is Ij 11- besni do Boga jeso tolashi. Illapez je pa le djal, de ne more ; shivina ino ljudje ga pre- vezh peklijo (drashijo}. Neko jutro mu Martin lepo , fvetlo krisho- vazho pokashe, rekozh: ,.Poglej jo, Matija! tvoja bo, ako zel den poterpifh, de tebe shal befede flllhati ne bo/ £ S’ vefeljam mu hlapez v’ roko feshe. Drushine kar je bilo, fe pogovori, njega ob krishovazho perpraviti, s’vfak >j befedoj ino djanjara fo ga naganjali, de bi fe vjesil : alj hlapez fe je toliko terdno premagal, de ni be- fedize, leidiga siniil (jekel). Na vezher mu Martin [poda krishovazho , ino rezh.e: ,,Sram te bodi, de is ljubesni do malovre'dniga dnarja fvojo jeso tak mofhko ftra- hujetii, is ljubesni do Boga pa nozhefh ! {< Na to fe lilapez poboljfha, ino vef pohleven zhlo- vek podane. Lehke zhloveku fo vfe rezki, Žhe jih 's ljubesni boshje ftori. 76. Popravlen krishez. Tresika je majhen, pa prav zheden krishez v’ dar prijela. Bil je zherniga Ifkanga lefa, ino na vfih fhtirih konzih s’sl ata m kovan. Na fi- vim traki ga je na vratu noiila savolj leplhiga. Pergodilo fe je , de fe krazhji hlodez is daljiga isfneme, ino Tresika ozheta proli , krishez so- pet popraviti. ,,Prav rad to ftorim , ozke reko , hozhem ti tudi verh tiga povedati, kako fe lehko bra- nifh, de v’ nobeni nadlogi na tim fveti sa tebe krisha ne bo. u „Le femo prav poglej ! Ako na fkrish lefu ni, tudi dalfhi lef krisham ni. Le tkus to, de fe krazhji lef s’dalfhim po prek d^ne , le krish nareuli. „Ravno taka je s’vfakim terplenjam, ki ga fvoj krish imenujemo. Volja boshja je, tak re- kozh, te dalji hlodez: nafha volja pa, ki je, rada' s’ bosbjoj voljoj vfe 1’kcsi na fkrish , je uni krisham lef. 44 Sa ta del per vfih fvojih krishah, ki te 5 * 68 bojo fhe, objifk^.raU, ..rpfpemi krishain le!’ Tvoje Volje, ino jo boshji po.daj, tak ne bo kriška ,sa : tebe vezli.” K d o r v f e n a b o s h j o v o I j o I p « f 1 1 , L e h k o v te ivoje k risb e terpi. ^ 77. Zbudea ihkrinza' 'Neki g(?’j»odinjt fo fe per pohiTbtvi 'vfe Torte nefrezhe peruetile. ino nje premoshenje leje s' letam manjfhiilo. -_SH& je šafofej v’'Tog ftari- jnu pulJiavpikp Ivoje nadloge gptoshit , ino je djalai ,,‘.l’dr moj.i h'i|hi?ni hi' ifl oVe mi mi vefte farno na tebi: Ali vi bi.ti tjaretp (jiiaied', sazoprano - ). j e v'tej nadlogi s' zhem pomagati?”' Pufhavmk . bil. je dobiovoijn. Ilarzhek , ji re7.be malo pozliakati, ji pernele zihes eno ma¬ lo ' sapezhateno ihkrinzo, ino pfaVi: ‘„To le fhkriuzhizo moite eno zelo leto trikrat po nozhi,' trikrat po dne', po .kuhni, kleti , po hlevih ino vTih hifhnih kotih p,moliti; tako bo bolji. Zhes eiib' 'leto ‘mi pa' 1‘hkrinžo odrajiajteA- Dobra hiihng mati je v’ IhkVinzo veliko saviipanje imela , ino jo fkerbho okolj noj ila. Kader je pervi den s’njo v'klet fhla . frczha hiapza," ki je faviio kotel ‘rozKko bik (jnVa} Tkrivaj oduelij. Ker je fhe. po,spo v’ nozh v' kuhnjo 'prifbla. , ‘ To Ti dekle bile "ravno pežben- jak is jajz naredile, Redar ie. po.hlevih hodi¬ la , najde krave, do, kolen i .vf gnoji. ko li, jam’nag' meffo ovfa le ilarno poloshen;;, in > <1e'liifo bili ozhedeni. ,T.ak je .najdla vlak. Jen eno alj _dru¬ go sa poravnati. 69 Redar je i.eio obleklo'. fe' s’ fhkfinzbj k’ piifhavniku pbvbjne V'ino inii vfa Vefela pefpo- vejjnje, de je vfe ‘lip!ji.* ...^/^pnflite mi,profi, flikrinzo Ihe sa enoPeto, siikaj prezhuuno mozh v’ febi ^ oiuU . Pufhavnik ' fe timu.'na Trtic ji. ino rezke: ...Slikiirize vara pnftiti’ ^le morem 5. "alj fkriviia pojnozh , ki je v’ p jej /naj bo vaflia.'^ Ort fhkiiii- ko odpre, ino glej , driigiga ni jJilo notri , ka¬ kor kofžhek beliga popirja, jnd na tajiftiim sa- jiifano : H o z h e f h do b.r o g o Cp p d vali M o r e f h 'fa ra v[ f e p r 6 'jf Te d v a t i. 78. Kraljevizli v’ molitve. Nekiga kralja fin je ob zbafi vojfke pred fovrashnikam sbešhal, ino nikogar s’ feboj vsfef, rasen ftariga I lushavnika. De bi nju ne lpo- snali, da le prav borno preoblekla. P osno na vezher pridela enkrat v' %au med gore na neko Jkmetifhko dauvanje , ino jdn zbes nozli tam odala. Ivraljevizh pa ni mogel ' fpati : groša ga je pred fovrashnikara, in tudi dnarjov 11111 pomankujfi, s’ katerim fe v’bitkih sadodi previd.pl ni. Torej pd nozbi vdane,'po¬ klekne vtiki zini rti n ali fkaihrij ino dolgo r.u tikoma moli. Ker ga je pa lerZe le lilo bolelo, tak prav glaboke isdihne na gfaf rek izb: ,,koj Bog! vfmili fe revniga kraljevizlnif' To je kmet fjifbal , in v’ juti o llushavniku rekel: ,,Jes vem, de fo vafli gofpod kralja fin, 70 povejte mi faj, sakaj de fo toljko shaloflni ? ££ .Slushavnik je po pravizi povedal, pa profil, de bi kraljeviga lina kar ne isdal. Kedar Fe je kraljevizh na pot odpravljal kmet fpofhtlivo k’ njemu perftopi, ino g a s’ fols- nim’ ozhmi ogovori, rekozh: ,,Dragi kraljevizh! meni je vafha ponozhna molituv vafho bridko shaloft rasodela. .Storite mi to vefelje ino vsemite tih d vaj let zekinov , dokler le vam bo fpet bolj godilo. Hozhem vam tudi fteso po- kasati, po katerej bote kmalo is vfe nevar- fhine. ££ Kraljevizh fe je nad tiin savsel , ino dobro- ferzhniga kmeta sahvalil, fhe vezh pa Boga, ki ferzhne molitve zhudno vflifha, zhe ravno zhu- desha ne flori. Kraljevizh je frezhno k’ fvoji kraljevi shlah- ti prifhel , ino je po tem pofhtenim, kmetu ze- kine defetkrat povernil. Le svefto moli, in vfinileni Bog Bo tebe refhil is tvojih liadlog. 79. Bogolj ubili paftirz. Na vezher lepiga roshenzveta , kedar je ravno vfe v’zvetju in selenju bilo, je pafil Bendelin fvoje ovžhize. Shalofteu je poleg zvetozhiga germa ftal, in fvetle folse fo fe mu po rudezhim lizu vdirale. Lovzhov Lojsek ravno is hofte pride, ino ga omilvaje pobara: ,,Sakaj fe pa jokafh ? u j,Oh, sazhne Bendelin, videl fim ravno sdaj 71 oftudno (jgerdo - ) fternifhnizo (kroto") , kako je v' gena slesla. ££ „Oj ! rezhe Lojsek , kako bi fe vender nad zhem takim jokal? a Bendelin pa pravi: ,,Kedar fim fternifhnizo, vgledal, fim lam der febi rniflil, ta shival je tako gerda (negudna) , teshko po tleli lasi, od ljudi preganjana , ne posna fvojga t Stvanika, in vezli del fvojga shivlenja v’ blati ino po temnih, kotih pretežki, tak dolgo de sadnizh farna sagnije. ££ „ Jes pa, fim fam per febi djal, f im ravne po- llave, imam zhedno zhlovefhko oblizhje, (e lehko femtertje’ prehajam, nebo ino semljo pregledu¬ jem, fe trave in roshiz vefelim; fposnavam fvojga .Stvarnika, ino nevmerjozho dul ho imam. Sa vfe to fe mu pa nitim 1 he nikolj prav sahva- lil. Ta moja nehvaleshnoft me je toljko opek¬ la , de tim fe moral rasjokati. ££ Lojseka fo te befede toljko ginile (omehzhale}, de jih vfe fvoje shive dni posabil ni. . She v' fvoji veliki ftarofti jih je vnukam fvojim pravil, ino perdjal, rekozh: „Naj bi ravno oftudne shi- vali sa nizh drujiga ne bile , tak lo nam she lamo sa to k’ velkirnu pridu. One naf vuzhijo imenitnoft zhloveihtva bolj fpofhtuvati, fkos katiro naf je Bog sa krono vfrh ftvari na sem- li poftavil. <£ Ni vreden, de zhlovek na fvetu s hi vi, Kdor ; Stvarniku ferza hvalcshniga ni; 8o. Mali p le tar. Mladi Lovre je imel bogate Aarejfhe; sa to fe je na njih premoshenje sanafhal, ino i'e ni hotel kaj prida vnzhiti. .SofedovJaka pa. ker je bil bornih ftarejfhov, fe je prav pridno jer- bafe (jkorbize) pletli navuzhil. Eniga dne je Lovre sa morjara Aal, ino je sa kratek zhaf na ternk ribe lovil. Jaka li je tara breme verbovih (rakitovih) lhibiz naresal, ino fe ravno s’ njimi damo fpravlja. Kakor bi vflrelil pa plane sdaj nekoljko mori kih tolova¬ jev is gennovja; oni sgrabjo obedva fanta, na 1'vojo barko savle'zhejo , nju v’ fuslinoA prodat. Burja barko dalezh sanefe, ino jo na fka- lovji nesnanga otoka rasbije. Le farna fanta Aa na fuho isplavala. Nevfmileni Samorzi fo tara prebivali. Jaka je miflil fe s’tira. kar sna, jim per- kupiti. ( Seshe po fvoj noshizh , naresbe ver- bovih vejiz , ino sazhne zheden jerba r zliek ( korbizo} pletli. Veliko zhernih , raolhkih, shenlkih ino otrok pride, ter ga radovedno de¬ lati glddajo. Kedar je korbizo dodelal, jo nar iraeniinej- nvi med njimi daruje. Mlado in tfaro, vfe bi bilo rado sdaj take jerbafze imelo. .Dali fo Jaketu bajtizo, s’fadunolnim drevjara ofajeno , de bi per miru v’njej lehko delal; tudi fo mu obljubili dovolj sa shivesh Ikerbeti. flotli fo tudi po tem, naj jim Lovre jerbaf naredi. Videti pa , de nizb ne sna, fo ga sa- zheli biti. Vbili bi ga bli, ako bi Jaka sa nja profil ne bil. Alj vkashejo muplufhalto fuknjo •laketn dati, ino Jaketovo platnenko oblezhi , njemu sa hlapza biti, ino verbovje nofiti. Kdor je priden, in kaj sna, Ga p o v f o d v f e rado 'in a. 81. Mala brodnarja. Vertoglavi Valent je Lipeja fvojga manj- fhi brata sa vodo s'febo peljal , ga je v’ zhol- nizh slekel, ino s’njim na globoko odrinil. Derezha voda je zholn ob Ikalo trefhila , de fe je na kole rasletel. Valent fe je okolj fferme pezhine prijemal, pa nikjer ni mogel na njo Iplesafi. Lipeja je voda odnella. Neki ribizh sat 1 il hi fanlejov krizh , hitro perdirja, fkozhi v’ vodo, plava v’ veliki nevar- Ibini sa Lipejain, ga dojde, Irezhno na tubo fpravi, ino ima neisrezheno vefelje, de ga je refhil. Rad fe s a druge v' n e var no ft poda, Kdor pravo ferze kerfhanfko ima. JiV V’tiin 7.hafi, de je blagi ribizh Lipeja is vode islekel, je Valentek vtonil. Liudič, ka¬ terih fe je veliko naletelo , fo ribizha barali: ,,Sakaj tipa ravno tega odtel, ino fvojo shiv- lenje v’nevarfhino poftavil, ker ni(i mogel obe¬ ma pomagati? Bil bi faj uniga bres vfe teshave ino tolike nevarnofti lohkej is vode potegnil ! u . 74 Ribizh je pa odgovoril: ,,Vertoglaven Va¬ lent, ki je vtoni!, mi je pogofto rib ino rakov vkradil, ino mi moje lake (mreshe) rastergal $ pridni Lipej mi je vezhkrat Tvoje male jnshiie pernelil, kedar lim ihantov bil, de nifim kaj saflushiti mogel, ino mi mnogi krajzar dal. Kako ne bi tak dobriga fanta nar pervizh refhil. ££ Pogofto fe dobro na semli plazhuje, Pa tudi hudobneshu hudo v raz h uje. 82. Slepi mladenzh. Andrej, fhe mlad, pa flep frotej, je en¬ krat opalzi, prav po zhafno ino varno is zerk- ve damo taval. Luka , rasvajen kinetilhki ihti— manz, ga oponafha, ino pravi: ,.Se hozhva pofkiiliti; ftavith defet krishovazh , de letim hitrej kakor ti ? 44 4 Slepez je rekel: ,,Naj velja, zhe fi pot isberera, ktirga posnam, ino pa zhaf isvoljim, kateriga bom jes hotel . 44 Luka bres vliga po¬ mil lika vdari, fe prav debelo fmeji, ino vfe prizhejozhe sa prizho poklizhe. ,,Sbe (trav ! je rekel flepez na to ; tak nizojfhno nozh ob dva- najltih bova za vadlo v'mefto letela . 44 Kedar je ura dvanajft vdarla, sazhneta obedva jiti. Slo temna in hudovurna je bila nozh, in pot fkus eno veliko hofto. Andrej, ki mu je nozh ino den vl'e eno blo, je fhe pred juternim fvitam V’ inelto pril bel. Pofmehlivi Lu¬ ka pa li je v’ hofti sajthel, sdaj s’glavo v’ eno, sdaj v’ drugo vejo butil, sdaj zhes ko- 73 renine padil, pa fe med ternje saplftel, ino je v’mefto 1'he le perfopihal, ker je fonze she vi- loko Halo. Moral je defet krishovazh plazhati, in vfaki je djal: „Prav mu je, fhe vezhi fhtrafo hi bil saflushil. u Kdor vboshzheka sa fm eh ima, fhten.“ En zhlovek ne bode tak lehko dve-, ma kof. Hiti, potegni ihe ti fvoj mezh s’meno! ££ Alj Marko mu odgovori: „Ne bo dal, ne! Meni nima tolovaj kaj vseti: Ti fi dnarje fam pos- hranil , le lam fe brani sa nje. ££ Tolovaj ga je premagal, in namefto dnar¬ jov je le veliko ran Jurej odnefil. Naj v’ frezhi prijatelu rad podeli, Kdor enkrat v’nefrezhi pomozhi sheli. 76 8$. Voglar in Piatrtobelz. Djal je voglar platnobelzu, ki fi je ravno prebivali! he najemal: ,,Brate! pojdi k’meni sa- liajat.: prodora imava sadodi obedva fvoje bla¬ go pos - braniti. ..Tega p a/dl ne, ljubi brate! je djal plat— nobelz Voglarja, sakaj platno, kateriga s’toli¬ kim (rudam belim , bi le mi od tvojga voglja vfo samasaio.“ Na to le pofhten Voglar nafmejl, ino re¬ zke: ..Priav ima Ih ! zdierno in belo fe ne bo vselo. Zhe premillirno , fe ravno tok zhiftirai diifhaiii med ljudmi godi, ki fo vrashje dufhe, pa nelram- niga sadershanja, kakor belim platnu med zher- nim vogljam . u Varvat’ f e more n e f r a m n i h ljudi. K d o r f v o j o z h i f t o f t obranit s h c H. 85. Mlinar ino n ja ofel. Mlinar shene s’ fvojim finam ofla v’ mefto na prodaj. Zlilovek memo perjaba , ino jima rezke : ,,Pazil nifta modra , de padita ofla prashiga; ne bi fe eden na-nj vfedel.“ t Sin le rozhno na - nj vfede. Alj sdaj drugi memo perpelja, in> pravi: ..Ti neroden mladenzh! kaj le ni fram jesditi, Ivojga dariga ozheta pa pefh (k'nogam} jiti pudifh t Sin hitro dol fkozhi, ino ozheta na pila pofadi. 77 Kmalo po tern ji frezha neka kmetnja s’ jerbafain (V koi;bo ) fadii na glavi, in sazhne: j,To je.nevfmilen ozhe , ki tak dobro na ofli ledi, ino nja vbogi lin mora sa njim blato ga¬ siti!” Na to fe tudi lin sravno ozheta na ol la vfeda. 5,Oj ti prevboga ftvar ! ■ krizhi oyzhar, ki je sa potam ovze palil 5 mora ga konez biti; vidva tla prava olloderza,,, *. v Sdbj obedva is of!a ftopita. w Tvaj hozlieva s’ oflam.. pozbeti, vpralba fin vef ne jo volj n ozhe¬ ta , de bi ljudem yftr.eg.la : alj bi ga na drogi na prodaj nella, aljtam na potoki v’vodo potifni- la , kalj ?” .Stari pak je djal: ,,Naj bo; sdaj ozhitno \ T idim, de ni mogozhe vfim ljudem vftrezhi, in de je modro, kakor pravijo : ,S lori tak, kakor, te pamet v u z h i, In ne porajtaj na druge ljudi! 86. Lovfld pef. ; ShuI je lovez fvojga pfa po sajzu rekozh: ,,Zhapo, zhapo !■• ino pef polkozhi sa sajzam, kar more, ga goni dalezh po polji ok«ij; dok¬ ler ga dojde, ino s'sobmi popade. Lovez sgrabi sajza sa- vufheta ino pefu rezhe: ,,Pufti, pulti!" Pef sajza ispufti, ino lovez ga v’,torbo vtekne. Veliko ljudi je to gledalo, ki Io bli bliso tam v’ vefi doma! Med njimi sazhne perieten kmet, rekozh: „Lakomnik je ravno taki lo\ fki peL Lakomno:!; ga naganja ino pravi: ..Sraki. 78 grabi !“ ( Šlepi zhlovek jo vbngn, goni sa pofvef- niin blagam , kar samore. K’ flednimu pride pa fmert , ino rezhe: ,,Pulti, pulti ! <£ ino bore zhlo¬ vek mora vfe Tvoje blago sapuftiti, ki Te je toliko trudil sa-nj. t Skerbi, o zhlovek! sa tako blago, K'ter o te v’vezhnoil f premilo bo. 87. Shtimana gofpoclizhna. ^ Salka, goTpodizhna, je v’ verli grafhint prebivala, ino Te je po Tvojim shlahnim Itanu vi- Toko notila. Pride en den Marjariza frotniga si- darja hzhi (hzera) ino ji rezhe: „Moj atej fo mt finertni pofteli, ino To me potlali vaf proiit, de bi k’ njim prithli5 imajo vam kaj poTebno inienitni- ga povedati.“ Gofpodizhna ofbabno odgovori': ,,To bi pazh kaj poTebno iraenitniga bilo, kar bi meni tak Trotej povedal! Le fpravi Te ; jes nimam po kaj v’ tvojo kozhuro. ££ Zhes en zbafek Marjanza sopet perfopiha, rekozh: ,,O draga gofpodizhna, dojdite hitro! VaTba rajna mamka To v'sadnji vojlki veliko slatia ‘in frebra vsidati dali, ino mojimi ozhetu narozhili, ne shivi duThi kraja povedati, rasen vam , kedar bote dvajfet let (tari. Sdaj fo pa she na fmertni pofteliino ne bodo toliko dozhakali. ££ Šalita sdaj tezhe, kar jo noge nefo — kedar pa v’ hifhzo. polhteniga mosha ftopi, je blo she po njemu. Preltr; fhila fe je, ino shalvala, le toliko de ni obdivjaia. Rezhe po gradi tam pa tam sid tnskopati, pa ni bilo saklada oflediti. Vle shive 79 dm' je bilo ji sbal, [de je tako fhtimana bila toliko pofhtenga mosha napofledno uro shalila, febe pa ob toliko bogativa fpravila. t S h t i m a n j e je dober kup, (Shtimana nofha pa draga. 88. Preoblezliena vboslianka. 1 Ob zhafu velike dragote je ena neposnana berazhka (petlarza), prav po froinafhko , pa vender zhedno obiezhena, po neki vefi vbbgaji- me profila. Per enih liifhah fo jo gerdo odpravili, per drugih fo ji kaj maliga vergli ; le en gofpodar, fam vboshiz , jo is hude sime v’ hifho na toplo poklizhe , in gofpodinja , ki je ravno pekla, ji lep kof pogazhe vreshe. Drugi den fo bli vfi vet bani, per katdrih je ta frota, ki jo nifo po- snali, sa dar profila, v’grad na vezherjo po- vableni. Kedar v’ goftinzo (obe'denzo) pridejo, vgledajo miszo polno shlahnih jedil £;jettvin} . na eni drugi pokriti miši pa veliko okroshnikov (jalerjov), na katerih je tam pa tam kofzhek plet noviga kruha. pa po dve podsemlizi (kruin- pirja) , alj kaka peti otrobov, — vezh del pa nizh viditi ni bilo; ' Grathinfka gofpa pa sazhne rezhii „Jes fini bila una preoblezhena berazhinka, ino fim vaf botla v’ tih hudih zhatih pol kut iti , kako kaj fro- tam radi dajate , ki fe jim sdaj tak hudo godi. Ta dva fromaka le fta mi poftregla , kar fta premogih; sa ta del bota s’nienoj per miši, ind 89 od mene vfako leto nekoljko d na rjo v vlekla. Kar val je pa drugih , imajte s’ tim darmi sa dobro, ki fte jih meni vdelili, ino jih tu na okroshnikih najdeta. Verhtega pa ne posabite, de le vam bo enbart na unim fveti ravno tak poftreglo.“ Kakova je tukaj fetuv, Tako v a bo tamkaj shetuv. 89. .Svinfki tat. Posno na vezher prideta dva medvedarja s’medvedam na vel, ki je plefati snal, ino zhes nozh v’ kerzhmi (v’ tabernij oftaneta. Ofhtir je bil ravno lilo veliko pitano Ivine prodal, ino je v’ prašen Ivinjak medveda saperi. O pol nozhi pride tat, ino bi rad fvinjo vkradil. Od vfiga ni vedel nizh, kar fe je bilo perpetilo ; odpre rahlo na (vinjaku vrate, slese noter, ino v’temi name! to Ivineta-medveda po¬ pade. Medved pofkozlii in ftralhno sarjuje, šgrabi s’ fvojim mozhnim’ tazami tatu , ino ga vezli ne fpultr. Jfelrezheo zhlovek je od ltrahu ino bole- zhine krizhal, de je bla groša Kar je bilo v’ taberni ljudi, Se isdramijo, ino perletijo. S’ ve- likoj filoj fta medvedarja tata, vliga kervavga ino rasmefarjenga rasdrasheni shvini is kremplotf isderla , ino ga gofpoiki isrozhila. Pogafto na fveti fe taka godi', De hudo d cinik fam feb e vi o vi. 81 90. Trije rasbojniki. Trije rasbojniki fo fhtazunarja v’ eni hofti vbili, ino mu veliko dnarjov in drugih dragih re- zhi vseli, kijih je per 1'ebi imel. Vropauo blago fo v’ lvoj berlog savlekli, ino ftarej dva pofhleta nar mlajiga v’ melto shivesha nakupit. Kedar je odi- fhel, fe dva pogovorita, rekozh : „Kaj bi toliko blaga s’tim fantinam delila? Iver nasaj pride, ga hozhva saklati, de nja del nama oftane. 44 Pa tudi mlaji rasbojnik je na poti fain per lebi miflil: „Kako frezhen bi bil, zhe bi vle to drago blago moje bilo! - bom fvoja to vari ha s' ftrupam savdal, in vfe to bogaltvo bo moje/ 4 Nakupil je v me- fti shfvesha, vino s’ Itrupam nameihal, ino fe je s’ tem povernil. Kakor hitro v’berlog ftopi, planeta unadva nad njega, mu vfaki fvoj nosh v' lerze sabode, de fe mertev na tle svali. Na to fe vfedeta, jefta - pijeta vftrupjeno vino, ino pogineta v'nar groso- vitnejfhih mukah (martrah). Najdli fo jih v'fredi naloshenga bogaftva mertve leshati. Tak pogofto hudobija .Sama fvoja je morija. 91. Zhudni pefjan. Fanteja dva fta is mefta v’ grosno dobravo sajifhla, ino v’ famotni, poredni ofhteriji zhes nozh oftala. Opolnozhi zhiijeta sravno v’jil pi (jkamri) marnjati. Hitro obedva na lefeno fteno vufhefa naftavita, ino tenko na uhe vlezheta. Sdaj sa- 82 flifhita prav saftopno te befede: ,,Bable (slien- ka) , podkuri sajutro kotel, hozhem nalka fan¬ tina is raefta poklati. u Prevboga fanta sazhne fmertna groša obiia- jati: ,,0h, Bogu fe vfmili ! It a tiho en drugimi! djala ; ta ofhteralh je pefjan , ki zhlovet hko xncf» je ; <£ ino hitro fkos okno polka/.heta, de bi vjifhla. Alj noge fo nju od fk»ka trljko sabolele, de nifta dalei mogla , pa tudi dvorifhne vrate i'o bile svefto saklenjene. Na to v’ fvinjak sieseta, ino v' fmertnih brid- koftih no/.h preftojita. Sjufraj pride kerzhmar, odpre vrate na hlevi, sazhne nosil brufiti, ino saki izb e : ,,Sdaj fantina , le vunj vajna polled- na ura je vdarla! u Fanta sazhneta obedva krizhati, ino kle- zhe profiti, de bi ju kar ne saklal. Ofliter Ifl zhildi, kako de tta v’(vinjak prilhla, ino jih bara , kaj de ga sa pefjana imata. Fanta jokaje odgovorita, rekozh : „,Saj fte ] nizoj po n<>zhi farni rekli, de naju hozhete do- j uefv jutru poklati.“ Alj kerzhmar sazhne na ] glaf, rekozh: ,,0 bedafta dezliaka! faj nilim j vaj mil lil. Le dvoje prafet, katere fira v'me¬ tli kupil, fim v’Ihali (sa 1 hpaC) fvoja dvafan- j tina is mefla imenoval. Pa tako fe takim godi, t ki ulliefa naftavlajo. Satorej ii dobro sapom- s nit a pripoved, ki pravi: . p Kdor f kri vaj vufhefa nafta vi ja, 1> JSaui febi nepokoj napravlja. 83 92 . Goljufhi sdravljar. Perfhel je neko nedelo vezher zhedno oble- zhen j)oj)otmk na vel v’ kerzhmo (taberno) , ino li dal dvoje pezhenih pflhet napraviti, pa en verzh (firkl) nar boljga vina pernelli. Kakor hitro pa pervi grishlej v' vulle sanefe, sazhne milo jezha- ti, s’belo rutizo liže pidftavljati ino tushvati, de ga sobje she želih Ihtirnajft dni preuevfmi- leno velizhajo (bolijo}. Kar je bilo kmetov v’ hifhi, vfi ga omiijdjejo. Zhres eno malo pride sdravljar v' hifho, ki je sdravila (arznije) predajal, fe v' en kot vfede ino rezhe kupizo (glashek) shgrniga per- nelti. Kedar je llifbal, kaj timu ptnjrnu golpo- du je, rezhe: ,,Temu leliko , kakor bi trenil, pomagam !" On feshe v’ tvojo krofhnjo po slat, j zhedno svit popirzhek, ga rasgerne ino rezhe: j,Ollinite, inoj gpfpone, fvoj perft na l(>nzii, ino v’ta beli prah potipajte s’njun, ino tajiltiga na sob poloshite. Ptuj z je vfe tako lloril, ino kmalo na glafsazhel, rekozh : ,,Kako pa mi je V Kakor bi odresal mi je s«b vi huhnii (boleti nehal) ! a Dal je sdrvlarjn zelo krishovazho, ino ga je s’ febo jedi ino piti periilil. Golti ino vfi vet hani fo hotli sdaj tiga prahu, ino nad Ito pakelzovgaje po dvanajlt krajzarjov tam popredal. Ako je tedaj koga v’ veli sob sabolel, fo mu kmalo s'tim zhudnim praham hotli pomagati: a!j zhudno fe je vlim sdelo, de no¬ benima pomagalo ni. JSlcdnizh je goljfija na fvetlo prifhla. Po* G # 84 potnika da fe popred na to goljfijo pogovorila. Del prah je bil malo naftergane krajde. Obedva goljufa fo sa voljo te ino vezli drugih goljufij vjezho saperli. Od ptujili sdravlarjov sdravila kupvati t Se rezhe fam iebe prav gerdo goljfati. 93. SaMad iskopan, alj kmet ogolfan. Prifhel je enkrat shd v’mrak ptuj, nesnano opravlen zhlovek, velike bukve pod patuho, ino belo fhibizo v’roki , na kmeta Bol htjaria dom, ino je sazhel, rekozli: ,,Imam vam ka j Ikri\ nigo povedati! IVa val hi njivi je velik saklad (1 h a z) sakopan. Zhe mi dado defetino , vam ga bom vsdignil. Tako bote mahoma na zente obogateli. Kmet fe da hitro vpotiti, ino je prav velel. O pol- nozhi greda s’ lopatami, pa s‘ Ihiijfergo na njivo, molzhe globoko jamo napravita, eno tefhko kilhfo isk6p!eta, na fhajtergo jo navalita, ino frezhno na j kmetov dom pervlezheta jo. Sdaj sazhne I lepši' kilhto ogledovati, fe nje tu pa fam s’ fvojo fhibzo dotikati: med te'm is fvojih knig (bukev) neke j nesnane belede sblabudni, ino s'glavo ofrefa- ,SIednizh rezhe: .,De fe nama iskopan saklad v’ voglje ne fpremen!, morva pofebne, fkrivne per- pomorhi imeti, preden kifhto rasbijeva. Pa ne vdm, de bi jih kdo imel, kakor dar sdravlar, defet ur hoda od tod ; alj ispod dvajfet zekinov jih ne dobiva.“ Kmet je bil ravno dva dni prej sa dvajfet slatov konja predal, ino jih s’vefelim lerzain ptuj- ] I j 1 r c I F d i k h 85 zu pofhteje. ,She tifto nozh fe je flepar fpravil, pa ni ga bilo vezh. — Ko t'e je kmet she nazhakal, kifhto rasbije, aij ne najde slata ne frebra , tudi ne voglja v' njej, temji/.ii fainiga pelka, ki gaje sa potokam sravno njegove njive voda naneiia. Na pelku je bilo sapilano : Kdor fe san alba sak la d e kopati, Natnefto d na rjo v le s’pefkaai bogati. 94. Prašen pa pravizlien Itrali. Martinek je o pol nozhi v’ grafhinfki vert sle- sil, dva shakla jabelk nadeval, ino fe s’ pervim shaklizhatn sa sidarn ^mirain) datno fpravlja. Ravno v’ turni dvanajft bije, veter po drevji grosno hrulili-kar na enkrat vgleda Martinek v’ fhtriz febe zherniga moshaka, ki s’ drugim shaklajn, ka¬ kor bi bil naprofhen. s’ nji m vred beshi. Martinek, vef preftrafhen, sakrizhf, fpufti shakel, ino dirja kar inore. Tudi zheren mosh shakel vershe, ino ga smirain dohaja; na konzu vertniga osidja pa sgine. Prih >dno jutro je Martinek povfod pravil , kako ftrafhno polhaft je vidil; de je kradil, od tega pa sinil ni. Alj Ihe tiiti den sakltzhe gralhiniki go- fpod Martineta, ino mu rezhe: „Ti li nizojlkno nozh v gral hinfkitn verti ladje kradil. Shakla, s’ ozhetoviin imenain sasnainujena, tebe prizhata. Dal te bom sa to v' jezho sapreti. Zherna pol hali je pa le tvoja laftna fenza bila, ki fi jo na sidu vgle- -dal, ker je mefenz ravno o poinbzhi perfvetil. —■ Tako fe viakimu godi, ki po pravizi ne ravna^vfa- kiga fhumezhiga liftafe preftrafhi, ino pred fvojo, laSlnb fenzo beshf. 86 W. ■: K d o r dobro v e f t ohrani Se le h k o firahu brani. 96. Moder popotnik. Prebival je Tvoje dni lilo bogat shlahnik v’ nekim imenitnim gradi, kateriga she sdalnej ka¬ mena v e/Ji Tlediti ni. ,Svoj grad prav blilhezho ■ sallhati Te mu ni dnarja The toliko mililo; alj vbo- giin je malo kaj dobriga ftoril. — Pride enkrat vbog popotnik v' grad, ino profi žhes nozh oftati. Shlahnik ga ofhabno odpravln, rekozh : ,,Gra- ihina ni obena goftinza (oi'hterija) ££ . Popotnik profi: ,,Najte vaf le sa trojno rezh poprafhat’, po tem pa pojdem. ££ „PraI hajte, kar vam je drago, rad vara odgovorim, de mi le grefte, ££ je shlahnik rekel. Popotiiik pervizh pobara: ,,Kdo je pred vami v' tim gradi (tanoval ? ££ ,,Moj ozhe!“ mu je shlahnik odgovoril. Popotnik drugizh poprafha: ,,Kdo pa je pred vafhirn ozhetam tu prebival?" ,.Moj dedez/ £ * rezhe shlahnik. ,,Kdo pa bo sa vami ?" ga popot¬ nik tretjizh pobara. Shlahnik odgovori: ,,Zhe boshja volja, bo moj lin.” „Ako je taka, je popot¬ nik djal, de vfaki le en zhafek v’ tim gradi prebiva ino Te eden drugima vgiblete, kaj pa fte drujiga_, kakor goftniki , ino ta grafhina prav sa prav go¬ ftinza f hil ha goftnjkov'). Kar ne tratite sa ta del toliko , to rainejozho hiCho prefilo lep! hati, v’ka¬ teri le kratko prebivali hote. Dajajte raj vbogajtne, de Ti v nebelih vezhno prebivalilhe perkupite. ££ vShluhnika te befcde vnemejo. Ne pufli popotnika fpod (trebe, ino je od te dobe vhogim dober ozhe. Na vezhno le to o b 11 o j i, Kar do briga lov e k f t o r i. 96. Pameten pufhavnik. Keki kraljevizh fc je s’ fvojo lepoto, s’ fvojiirt, bogaftvam ino imenitnim Hanam filo lhtimal. En¬ krat pride po lovi med gore v' famotni kraj alj v’ pufhavo, ino najde (tariga pufhavnika pred bajtico fedeti, ino prav samifhleno mertvafhko glavo ogle¬ dovati. —. Kraljevi/di fe mu perblisha, ino ga Ime- je napzhno popra.fha : .,Kaj takofkerbno to buzho iposnavaih? Kaj pa bolh videl na njej Pufhav¬ nik kraljevizha prav ojftro pogleda, ino mu pamet¬ no odgovori: ,,Itad bi fposnal, ali je ta mertval h- ka glava eniga kralja, ali kakiga berazha, pa ni mi mogozhe raslozhiti. 44 Naj naf vuzhijo mertvafhke kofti, Kako lepota in zhalt obleti. 97. Shivo pokopana gofpodizhna. Vmerla je enbart golpodizhna shlahniga Hami v’nar lepi bili letali fvoje mladofti. Belo jo preob- lezhejo, shiahne biferje (jkoravde} ji v’ lafe saple- tejo, ino na defno ji slat perftan nateknejo, ki je bil s’ shlahnim kamenam vioshen. Vfe te dragofe fo ji shaloftni ftarejlhi v’semljo dali. — Pervo nozh sa pogrebom pershge pogrebnik lvetilnizo (laternzo) , gre fkrivaj na pokopali!he, merlizha odkopa, ino ji milji dragote vseti. Na enkrat fe pa mertva dekelza po konzn vfede , pogrebnika 1 ter¬ mo pogleda, ino ga rahlo ogovori, reluzli: ..Kaj kozji,ei h V 44 Pogrebnik fe preftralhi ino sbeshi. Gofpodizhna ni bila sa pravo , ampak le na videe (dosdevno) vmerla. Vftala je is jame, vsela later- nizo, ki jo je bil ppgrebuik popuftil, ino l'i je damo 88 fvetila. V blejati njo, de v'hifho pride, fe ftarejfhi is perviga filo preftrafhijo, po tem pa tudi ravno tak nje rasvefehjo. ' Glej, kak treba je varvati, S h i v i g a ne pokopati! 98. Otrozhji del. Bogat barantavez (tergovez) je fvojim otrokam vfo premoshenje prepuftil, otrozi l'o mu pa terdno obljubili, ga s’vtira petrebnim po njegovim ftanu prel kerbeti. — Is perviga fe mu je Ibe kolj dobro godilo, alj zhedalje hujl hi ga otrozi imajo. Shlize mu i htejejo, koliko jih v’ vufte sanefe, ino I he ne oblazhijo ga pridno. Šavershen ozhe pogofto sdi- huje, rekozh: ,,Vkanil lira fe, otrokam vefdnar ino vfo premoshenje v’roke dati. Bolj bi bilo, naj bi oni mene,kakor de moram sdaj jes njih proliti. u Neprevidama ftar prijatel ozhetu dvajfet tavshent tolarjov odlhteje, ki jih je v’ baranta s’ njim imel, ino ni mil lil vezh jih kdaj dobiti. Dal I i je mozh- no, shelesno 1 hkrinjo narediti, je fvoje dnarje v’ njo saklenil, ino s’debelim’ kluzhavnzaini okova- ril (sav^rval). — Sdaj fo otrozi ozheta fpet lepo imeli, in mu prav 1 kerbno ftregli , de bi Ihete dnarje is njega islisali. Ozhe jim ni vezh penesa dal. x\lj sanalhali fo (e na deli h i n o (jerbijo). Po njegovi fmerti lhkrinjo lakotno odprejo, fe s’ dnarmi ralhtet. Alj ozhe je dnarje fkrivaj vbbsh- liizhariji (jv’ kateri fe frote olkerbijoj) isrozhil, lhkrinjo pa s' kamnjam napolnil. Verh karanja je bil popirzhek napifan : Kdor ftarejfhe g er d o ima 6 18, Selna glava. - G e r do leganje ino ba¬ hanje . . . . . . 17 19, Strupne gobe. - P o v i d e s h n ne fodi! 18 1 20. Shelod ino buzha. - Vfe je modro ft v a r j e n o. . . . . . 19 21. Hralt ino verba. - N e bodi fvoje gla¬ ve*. . , r . . .20 22, Stari hraft. -Daj v fak i snu njegovo! 20 3 3 . Obdelana njiva. - Priden bodi! • 21 24. Sterneno klafje, - P o n i s h n o ft velja. 22 s5i Namozhen grah. - Ne trati zhafa s’ jigrazhoj. . . . . . 24 26. ,Shteta lezha. - S k o p o ft fl abo gofpo- dari. . . . . . .23 27. Leneno feme, - G o 1 j fij a malo fkupi. 24 28. Saklad v’ njivi. - N a r vez hi f rez h a je p o f h t e n j e. . . , . . 2 5 29. Premeknen mejnik, - M e j n i k o v ne pre¬ it a v lj a j ! . . . . . 27 3 0. Vinfka terta. - Shkoda ni bres pri¬ da. . , . . , . .27 3 1. Vinograd prekopan. - P r i d n e roke nar boljfhi p r e m o s h e n j e . . . 28 32 . Pojezhe ptize; - ne preganjaj jih! 29 33 . Sholti kanarzhek - S v eftoba obftoji! 29 3 , 4 . V.kraden f h ko rž. -Vfe v krade no pri¬ de n a f v e 1 1 o. . . . . 3 o 35 , Hithni petelin. - Ur i vi z a fi hudo po¬ maga. . . . . . . 3 1 36 , Pitana kokofh, S’mali m sa dobro vsemi!. . . ... . 3 1 93 ( Stran. 37. Ptizhje gnesdo. - Sh ivali ne martraj! 32 38 . llasdrashene zhibele. - J e s a vfe hujfhi naredi«. . • • • .32 3 g. Mubeinopojeki. -Sa vfe Bogu hvalo! 33 40. Velika riba. -Moli ino delaj! . 34 41. Hvaleshen pefek. - lmaj s’ s h i v i n 6 v- fmilenje . . . . . .35 42. Nefpametne ovze. - N e po f nem a j hu¬ dobnih! . . . . .36 43 . Vkraden konj. - Tajituv prizhe ni¬ ma . . . . . . . 37 44. Velik vol. - Vfiga fe zhlovek per. vadi . . . . . .38 45 . Preobloshen ofel. - Ne profili niko¬ gar! . . . . . .39 46 . Vkraden rneseg. - Vkradeno blago ni¬ ma t e k a, . . . . .4° 47. Merkovza per dnarjih. - f Sh p a r o v e z naj¬ de zerovz a. . . . . . 4® 48. Medvedova kosha. - N e s a n a f h a j fe na to, kar f h e nimafh . • . 4* 49. Volk lashnivza vje, - Ni lashi bres f h kode. . . . . , . 42 5 0. Hvaleshen lev.-Sahvala je lepa. . 43 5 j. Prašno slato. - P r i d n e roke nar bolj- fhiblago . . . . . 44 52 . Biferji v’pufhavi. - Nefrezhe ni bres f r e z h e. , , . . . . l \5 53 . Shlahni kamenzi. - Prenaglo obfodit j e n e v a r n o. . . . , . 46 54 . Sdravi kamenzhiki. - Huda navada fe p o m a 1 i in p r e ra a g a. . . . 47 94 Stran. 55 »^Kamen povrazhila. - H u d o s’ h u d i m ne vrazhuj! . , . . .48 56 * Yrezha perfti. - Ptuj e semlje fi ne fvoji! . . ♦ • . . 49 57. Sapravdana kmetija. - Ne toshuj fe b res potrebe! . . . . 5 o 58 * Zhuden sid. -Savupaj na Boga! . 5 i 59. Jerbaf kruha. - Nevofhliro ft nima fr e z h e. . . . • . . 52 60. Vkraden kof mefa, - Svijazha malo pomaga. . . . . .53 61. Tri nar shlahnej difhave. - V’ shiveshi ne bodi sberliv!. . . . 54 62. Pofebna jed.-Pomagaj vbogim! . 54 63 . .Štrena podkova- -Ne sanizhuj mali- ga dobizhka! .... 55 64. Konjfki shrebel. - M ala samuda, veli¬ ka lhkod a. . , , . .56 65 . Slati ternk. - Jigra draga rezh . 5 j 66. Paftirfka pifhela. - .S r e z h e n kmetov- fki Jan . . . . . .58 67. Polna bafaga.-Pred Tvojim pragam pometaj! . . , . .59 68 .Sedem paliz. - L ep a saftopnoftje mo- g o z h n a. . . . . . . 5 6 ( Slran« 90. Trije rasbojniki. - H udo b i j a farna fe- be konzlia: . . . . . 81 91. Žhudni pef jan. - N e vlezi vfe na uho! 81 92. Goljufni sdravlar, - P tu j z a m fe ne daj s d r a v i t i ! . . . . . 8 d 93» Saklad iskopan. - N c sanafhaj fe na sakopane fhaze! . . • . 84- 94. Prašen in pravizhen lirah. - Z hi o ve k je fa m f r o j n a r v e z h i ft r a h. . . 85 90. Moder popotniki - Pe rp r a v 1 a j shaze sanebefa! , . . . .86 96. Pameten pufhavnik. - Vel i z h a ft v o ti- gafvetamine . . , . 87 97. Siliva gofpodizhna. - Mertvih prehi- trone p okopati. . . . , 87 98. Otrofliki del. - S t r a rej fh e lepo imaj!88 99. Trojni fmeh na sadno uro.- ( Skerbi sa frezhno fmert. . . . . .89 100. Trojni prijate!!. - Ne sanafhaj fe na pofvetno! . . . . .89