3-2006 78 3-2006 79 Vse je prevzela igra tombola. Ob ve~- erih sem otroke uspavala s pravljica- mi in flavto. Vsi udele`enci tabora so se vrnili domov v majicah z napisom »Poklju{ki gams« in ozna~enim zem- ljevidom Gamsove poti. Za to smo oskrbniku Blejske ko~e {e posebno hvale`ni. Vodja planinskega tabora Nevenka Furjan Pridobitev statusa humanitarne organizacije GRS pri PZS je bil z odlo~bo, ki jo je 28. 12. 2005 izdalo ministrstvo za zdravje, podeljen status humanitarne organizacije. V odlo~bi je zapisano, da se GRS pri PZS podeli status huma- nitarne organizacije in da se vpi{e v razvid humanitarnih organizacij kot splo{na dobrodelna organizacija pri ministrstvu za zdravje. Obrazlo`itev odlo~be je dolga in temeljita. V njej med drugim pi{e: »GRS pri PZS ima odlo~bo o statusu dru{tva v javnem in- teresu na podro~ju varstva pred narav- nimi in drugimi nesre~ami, ki ji jo je po- delilo Ministrstvo za obrambo … GRS pri PZS ima plemenite ~lovekoljubne cilje, ki jih izvaja v obliki programov in storitev v neposredno korist posa- meznikov … in se operativno izkazuje skozi re{evanje ogro`enih in po{kodova- nih oseb v te`je dostopnih goratih prede- lih na{e dr`ave ... GRS pri PZS izpol- njuje merilo odprtosti delovanja, saj je s svojo dejavnostjo na voljo vsem pomo~i potrebnim ljudem, ne glede na to, ali so njeni ~lani ali ne. GRS pri PZS izpol- njuje merilo prostovoljnosti in merilo nepla~ljivosti, ker svojo dejavnost v ce- loti opravlja s prostovoljci, ki svoje delo opravljajo po svoji svobodni odlo~itvi brez pla~ila. GRS pri PZS izpolnjuje tudi merilo strokovnosti, ker ima vsaka specialna dejavnost svojo podkomisijo. Njihova naloga je, da skrbijo za sodo- bno tehniko, strokovnost, vzgojno-izob- ra`evalne programe ter ustrezne akcije. V omenjenih podkomisijah delujejo vr- hunsko usposobljeni strokovnjaki za po- samezno podro~je re{evanja.« Komisija za oceno izpolnjevanja meril je pri iz- polnjevanju posameznih meril izhajala iz dolgoletnega izro~ila in prepoznavno- sti GRS pri PZS v Sloveniji ter iz samo- stojnosti GRS S pri izvajanju humani- tarne dejavnosti.« V. H. Sodelovanje s SV v letu 2006 Planinska zveza Slovenije in Slo- venska vojska bosta tudi v letu 2006 nadaljevali uspe{no sodelovanje, ki traja `e vrsto let. To je bilo re~eno in tudi podpisano na sre~anju, ki ga je organizirala Slovenska vojska s pred- stavniki organizacij civilne dru`be. Kot predstavnika Planinske zveze Slovenije sta se ga udele`ila predsed- nik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar in v. d. generalnega sekretar- ja Planinske zveze Slovenije Dani- lo Sbrizaj. Slovenska vojska bo tako Planinski zvezi Slovenije med drugim pomagala s helikopterskimi prevozi opreme za akcije markacistov na pla- ninskih poteh, pri graditvi in obnovi planinskih ko~, sodelovala pa bo tudi pri nekaterih prireditvah. Planinska zveza Slovenije pa bo pripadnikom Slovenske vojske omogo~ila preno~- evanje v planinskih ko~ah s popusti, ki veljajo za njene ~lane, kadar bodo izvajali slu`bene aktivnosti (vaje ipd). Danilo Sbrizaj Tonetu v slovo V rokah dr`im neavtorizirani delni prevod vodnika Eugena E. Hüslerja Dolomiten Kletterstei- geführer mit Brenta (4. dopolnje- na izdaja, Innsbruck, 1999), ki si ga pripravil s tako skrbnostjo, da se nam je zdelo, da Dolomite pozna- mo kot svoj `ep. Dolomite si imel rad, celo ve~, dal bi vse, da bi se neko~ lahko sprehodil po njihovih vrtoglavih policah. Ve~krat si mi dejal: »Organiziraj tabor v Dolomitih, pomagal ti bom! Tako rad bi {el v Dolomite, pa ne sam. S skupino, ki jih bo znala ceniti.« Prepri~al si me in nastal je projekt Dolomiti 16, ki si ga tako skrbno pomagal pripraviti. Za~eli smo z Brento. Kot za~aran si se prebujal v nova jutra in spra{eval, katero ferato si bomo ogledali, ~eprav si dobro poznal program. Pogosto si zaostal za skupino, ki je hitela po zavarovani plezalni poti. Ve~krat sem zato premi{ljeval, da te izdaja kondicija. Pa se je pokazalo prav na- sprotno. Dolomite si vpijal z vsem svojim bitjem. Pozabil si na ~as, celo na nas si v~asih pozabil, da ne bi spregledal prelepega ko{~ka poti, ki si si ga hotel za vedno vtisniti v spomin. V~asih smo te opazovali s police visoko nad teboj. Stal ali sedel si na skalnem pomolu, pri`gal pipo in str- mel. Strmel nad prekrasnimi prizori, ki so se nam ponujali. In v ko~i si potem spra{eval, ali smo videli vse to, kar si videl ti. [e posebej ljube so ti bile visokogorske trate, polne planinskega cvetja. Da bi kar ostal, si po- gosto dejal, ali {e bolje, ~im prej bi na te trate pripeljal tudi h~erko @ivo. Ko smo zapu{~ali Brento, si ti {e ostal in preplezal nekaj ferat. Kot da bi vedel, da se ne bo{ nikoli ve~ vrnil. Bil si tudi zelo kriti~en, ko si v~asih preve~ zaostal. Pridu{al si se, da bo{ moral prihodnje leto {e bolj trenira- ti, da ne bo{ zaviral skupine. Leta so minevala in pri{el je Sorapiss. Sprva je {lo {e kar dobro, toda tam, kjer se je strmina mo~no pove~ala, si za- ostal. ^akali smo te in vedno si z nasmehom dejal, da `e pride{ za nami, le da si premalo treniral in nas te`ko dohaja{. Nevihta nas je dokon~no lo~ila. Mi smo se zatekli v bivak, ti pa v ko~o. Na{e poti so se lo~ile. Va- bili smo te v daljni Tibet. V svoji skromnosti si dejal, da te to ne zanima. V resnici si vso energijo vlo`il v Dolomite in v delo, ki si ga opravljal kot svoj poklic. In preden smo se zavedeli, da si hudo bolan, se je zgodilo. Tiho, na tvoj na~in. Tudi za slovo bi rekel: »Saj ni treba, nisem pomem- ben.« Ostala bo knji`ica s prevodom tur po Sekstenskih Dolomitih, ostal bo vonj po tvoji pipi, in ko bomo letos plezali po Rosengartnu, nas bo{ opazoval na skritem pomolu Dolomitov. Od{el si kot orli~ in mirno jadraj v prostranstvih, kjer biva{ zdaj. Aleksander ^i~erov IN MEMORIAM