-vatske čitanke za slovenske
osnovne šole

Izdanje v treh delih Drugi del

Druga srbska

ali

hrvatska čitanka

Četrti natisk

Cena 22 Din

1931

Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani

Druga srbska
ali hrvatska čitanka

za

slovenske šole

Priredil

Jedrlinič Tomo

učitelj

Kot učna knjiga državnega izdanja za osnovne šole odobrena z odlokom
ministrstva prosvete z dne 18. avgusta 1925., ON. br. 46.885.

Četrti natisk

Cena 22 Din

V Ljubljani 1931

Založila in natisnila Učiteljska tiskarna (predstavnik Štrukelj France)

Zlpyra cpncKa

H JIH XpBaTCKa HHTaHKa

3a

cjiOBeHaHKe rnKOJie

npHpeAHO

JezipJiHHHh Tomo

y^HTejb

Kao yy 6 eHHK flp 5 KaBHora H 3 ,naH>a 3 a ocnoBHe uiKOJie oaogpeH (otijtkom.
MHHHCTapCTBa npocBeTe cm 18 ayrycia 1925, OH. 6p. 46.885

y Jby6jbaHH 1931

TncaK h  Hanaaaa ynHTejfaCKe THCKape (npeTctaBHHK IIlTpyKejb <J>paHue)

I

s ifs(

3jxpaB0 jxa  ch, aomobhho MHJia,
Moja MajKo, 3^paB0, 3/ipaBO 6vuial

Jedna krv je naša, jedne su nam želje
Jedna nam je tuga, jedno nam veselje

Jby6H, po jxe,  je3HK H3Ha,a CBera,
y hbeM >khbh,  yMHpH 3a Bbera!



1 Eo>Ke

Bonče npaBAe, Th luto  cnace
oa  nponacra AČcaA nac,
nyj n oTcaj, Hame rnace,
h  ČTcaA HaM 6ym  cnac!
MoBhom  pyKOM boah,  SpaHH
6 yayhH 0 CTH Hame 6 poA;

Bonče, cnacH, Bonče, xpaHH
Hamer Kpan>a h Ham poAl

Cjiohch Hamy 6 pahy Apary
Ha CBaK ahh3h,  cnaBaH pa#!
Cjiora 6nhe nopa3 Bpary,
a Hajja™ cbhm3 rpaA.

Hen Ha Hamoj SjiHcra rpaHH
6paTCKe cnore 3JiaTaH nnoA;
Bonče, cnacH, Bonče, xpaHH
Hamer icpajba h  Ham poAl

npaBae

Hen Ha Hame BeApo neno
TBor hč naAHe rmeBa rpoM!
BjiarocnoBH Hame ceno,
nojbe, mHBy, rpaA h aom!

KaA HacTyne 6op6e ahhh
k  no 6 eAH HaM boah xoa!
Bonče, cnacn, Bonče, xpaHH
Hamer tcpajba h  nam pOA!

H3 MpaHHora CHHy rpo 6 a
Hame KpyHe hobh  cjaj;

HacTano je hobo  Ao 6 a —

HOBy cpehy, Bonče, Aaj!
KpajfaeBHHy Hamy dpaHH,
neTBČKOBHe 6op6e nnon!
AneKcaHApa, Bonče, xpaHH
moah Th ce caB Ham pOA.

TaopijeBHh JoBaii

2 CeeT

Ana je nen
OBaj CBeT;
OHAe noTOK
OBAe uBeT.
TaMO mHBa
OBAe caA,
Eho cyHire
Ebo  xnaA.

TaMO Z[yHaB
3naTa nyH;

OHAe TpaBa
OBAe y6yH.

CnaByj necMOM
JByA>a nyr;

Ja ra cnymaM
M Moj Apyr!

JoBaHOBnh JoBaH

1 *

3 Pozdrav domovini

Zdravo da si, domovino mila,

Moja majko, zdravo, zdravo bila!
Pozdravlja te vjeran sinak tvoj.

Iza duga, teška putovanja
Tvomu licu sin se opet klanja
1 nuda ti vruci cjelov svoj.

Sretaj, majko, sretaj cjelov rado,
Vjeruj, nikom takva ne podadoh,
Nit’ ču podat u životu svom.
Ljflbav, kojom ovaj cjelov zbori,

Bez takmaca uzorito gori,

Gori samo na oltaru tvom.

Mila zemljo, da te svojim grudim’
Pritisnuti mogu, kako žudim,

Zagrlit te, oj da imam vlast!

Srce bi ti izjavilo bilom
Neizrečnu, na tvom krilu milom,
Koju sada opet kušam, slast.

Oj sretna se čutim, opet sretna,
Kao sužanj iza dugoljetna
Tamnovanja, kad stupi na zrak;
Kao brodar izgubljen na moru,
Otimajuč’ život svoj ponoru,

Kad ugleda bliža žala trag.

Kroz suze te gledam od radosti,

Ne mogu se nagledati dosti.

Željna duša rastopljena sva
Po licu se tvorne razalila,

Sve milujuč’ — svačim ti si mila,
Majko, onom, koj’ te ljubit zna.

Prodoh svijeta na sve četir’ strane,
Vidjeh kraje toli opjevane,

Kojim slava do nebesa vri,

Svi su lijepi, u svom krasnom resu,
Svi su lijepi, al’ svi skupa nijesu
Sto si, majko, meni samo ti.

13

Ti si meni sve, što zovem svojim,

Sve, što ljubim, sve, što željom gojim,

I bičeš mi kroz svih dana broj,

Koje mi je sudba dosudila. —

Zdravo, zdravo, domovino mila,

Pozdiavlja te vjeran sinak tvoj!

Preradovič Petar

4 Zavera

Desetak dečaka pode iz grada. Nešto svečano vlada medu
njima. Jedan nosi u ruci neku knjižicu, a drugi preko ramena
motku omotanu belom krpom. Kad dodoše u polje, posedaju
na jedan obronak, a ona dvojica, što su nosili knjigu i motku,
stupe na najviše mesto, pa jedan stane citati iz knjige:

„Na zastavi naše domovine tri su boje. Razumom im ne
shvačam sklad i značenje toliko, koliko srcem.

Plava boja — boja nebesa! Divno se sastaje u sklad s
druge dve boje, a seča me našega pouzdanja u nebeskoga Oca,
kojemu je sve u ruci. Tek to pouzdanje treba da teče iz duše
pune pregnuča za radom i napredovanjem u svakom dobru.

Bela boja seča me, da su naši oci, u boju junači, voleli
mir, zanosili se pesmom i dočeklvali s jednakom gostoljiibivošču
pod svojim krovom prijatelja i neprijatelja. Seča me, da nam
duša treba da bude otsev te beline s našega barjaka: otsev
čistoče, poštenja i snošljivosti jednoga prema drugomu. Od toga
dolazi mirna savest, vedrina duše, ugodnost počitka i blago¬
slovimo uživanje onoga, što smo stekli svojom mukom.

Crvena boja, to je boja veselja. Seča me radosti, što sam
sin ove krasne, bogate i slavne zemlje. Seča me i krvi; što su
je naši junački oci prolili za svoju domovinu. Ali seča me i toga,
da danas narodi ne ratuju jedan s drugim toliko mačem, koliko
umom i natecanjem u radu. Zato nas crvena boja opominje, da
u svaku kapljicu svoje krvi usišemo dužnost rada i napretka u
znanju i u dobru. Bez toga bismo zaostali i pogibali od ne¬
znanja, nerada i siromaštva gore nego od mača. Crvena boja
ne bi tada značila za nas toplu krv života, nego otvorenu ranu
i sramotno umiranje.

Tri boje naše zastave zanose me svojom skladnom lepotom
i upučuju, kakvi treba da budemo, ako hočemo, da nam domovina

14

bude sretna. Svako treba da shvati i vrši svoju dužnost što
bolje može i na kojem se god mestu nade. Dak, koji ne na¬
preduje poradi nerada u školi, ne sme reči, da ljubi domovinu!
Posle u životu seljak, učitelj, čmovnik, svečenik, trgovac, zana-
tlija, gospodar i sluga, a tako i žena u svom domačinstvu —
svako neka vrši svoje dužnosti i teži za napretkom, da ne za¬
ostane za drugim. Krasan sklad triju boja jugoslavenske zastave
živeče tad u našoj duši divnim osečajem zadovoljstva, a po
nama biče sretna i domovina. Jer zemlja, u kojoj obitavamo,
to je telo domovine, a mi smo njezina duša. Kakvi mi, takva
domovina."

Dečak zatvori knjigu, a drugi do njega najednom razvije
jugoslavensku zastavu, digne je visoko i reče:

„Zaverimo se, bračo, da čemo ljubiti domovinu onako,
kako nam je naš drug čitao. Dajete li veru?“

„Dajemo, dajemo 1“ kliktaše mlado društvo. Najpre izljubiše
svetu zastavu, a onda se riikovahu i ljubljahu jedan s drugim.
Iz jasnih grla zaori tad skladno „Bože pravde", „Lijepa naša
domovino" i „Naprej zastava slave".

Na mnogom oku sjala je suza kao biser, a sunce i vedrina

nebeška planu jače, kao da je htela dvostrukim sjajem obasjati

mladu četu. D  , ,, ,

ro Novak Venceslavu

5 JyrocjiaBeHCKO kojio

Kojio, KOJIO,

HaoKOJio,

Bhjiobhto,

nJiaXOBHTO,

HanJieTČHO,

HaBe3eH0,

OKHheHO,

3aqnit.eH0,

Bp>Ke, 6paho, aMO, aMO
JX a ce cKyna ndnrpaMo!
CpbHjaime, ora>y >khbh,

Ko ce Te6H joui He jihbh  !
XpBahaHe, He oa  JiaHe,
OAyBeK ch th  6e3 MaHe!

Oj BocaHMe, CTapa cjiaBo!
Tbpao  cpu,e, TBpAa rjiaBo!
Tbpa ch Kao KpeMeH KaMeH,
FAe CTŠHyje >khbh nAaMeH.

Ao Xepo, TBpAa Bepo,
ko  je Te 6 e joune Tepo?

Th ch  KaHO XHTpa Myn>a,
IIIto  HHKaAa He noKyfta.

Ao CpčMHe, ryjo JbyTa,
Cb 3 kh  jjJHaK no cto nyTa!
UpHoropne, uape Majin,

Ko xe OBAe jom He XBa;iH?
ManeM bnjeiu, ManeM ceneni,
ManeM ce 6 n 6 ;iaro Teneui.

15

BaHahaHe JiaraHa!

Oj BaHBaHH^ 3ApaB0, 3ApaB0,

Ko j’ y necMH Behn IjaBo!

Pl  bh Apyrn Ay>n JlyHaBa,

H bh  flpyrn r^e je ZlpaBa,

M  cbh  Apyrn TaMo, aMO,

Amo  Aa ce nČHrpaMo!

PaAH^eBHh BpaHKo.

6 JenHHau,

riocjie 6HTKe koa  KyMaHOBa oneKHBajiH cy CpPn joui npBa-
BHje PopPe Ha OBnjeM nojby. npBe cy nuuie KomaHHHice npeA-
CTpaa<e Aa nper;ieAajy Kpaj h  uecTy, Koja HMa mhoto  onacHHX
3aBoja, ynpaBO 3roAHHX 3a 3aceAy. Aoljome ao  jeAHor 3aBoja,
rAe 6 h  MorAe n,/iaHyra TypcKe nymKe h  oPopnra npBe nomaHHKe.
flpBH je jaxao jeAaH BojHHK. Taj je 6 ho  y HajBehoj onacHOCTH.
y pa3MaKy c/ieAHJia cy ra ABojnua, na TpojHpa h  CBe Beha h
jana neTa. Thk  npeA 3aBojeM H3HeHaAa noTepa chjiho  noma Henn
KorbaHHK h  npecrarae npeA 3aBojeM npBora BojHnna. rio Boj-
hhhkom  nponncy Tora HHje CMeo ynHHHra. Haamn ra no30Be Ha
OAroBopHocT, a BojHHK OArČBOpH: „Focn6AHHe, oh  je jeAHHap
y CBoje Majne, a Moja Majna HMaAe Tpn chh 3. Jlanme he Hama
Mara nperopera jeAHOra chh 3 Hero meroBa cBora jeAHHn;a.“ HacHmc
ce onpeHe. Ha Te pera HHje Morao HnuiTa oAroBČpHra raj bč-
AHKoj cjiaBeHcnoj Ayum h oct3bh  ra.

H ja ce paAyjeM, ihto  caM 6paT TanBy 6paTy.

TpcTefiban AaeopHH

HajPojira h an h h cjiJkhth CTBopHTeA>y jecT, Aa
hhhhmo Ao 6 po 6 pahn CBojoj.

Oj cono;ie flajiMaTHHne,

Z^HBHa Mopa AHBHH CHHHe!
Oj ra npacHH ZI,y6poBHaHe,
Ham h  AŽHac 6tm  AaHe,
Ta ca necMe h  cTapime
riyHe cjiaBe h  MHJiHHe!

Oj CjiaBOHHe TaH3HH !

7 Dva brata bez seke

Dva se brata bez sekice tuže
Ko leplri bez rumene ruže,

Do dva brata, do dva srca zlata,
Do dva brata, Srbin do Hrvata.

16

Sto ce braca bez seke, bez druge!

Sto*ce jadni? Umrijece od tuge!

Al’ se eto javlja izdaleka
Tužnoj braci ponajmlačta seka:

Slovenka je 1 draga i mila.

Našoj braci porasla su krila,

I sad sretni puni živog žara
Dom ved dižu kome nema para!

Katalinic Jeretov Rikard.

8 Budi svoj

Nije dosta, da prosvetiš um i da ga nakrcaš znanjem, treba
da podaš stegu i svojim osedajima i svojoj volji. Sto ti kaže
um, da je pravo i zdravo, neka i tvoje srce oseca, a voljom
svojom pregni, da ono izvršiš. Neka bude potpun sklad izmečtu
misli, osecaja i volje tvoje, jer samo tako biceš skladan, čitav
čovek, samo tako biceš svoj a ničiji drugo. Samo tako biceš
pravi značaj. Budi svoj i značajan. Nikome za volju, nikomu
za ljubav ne skreni s puta, koji si jednom odabrao i kojim si
pošao. Ne gledaj ni levo ni desno, ved uvek ravno preda se.
Ne daj se odvratiti s puta istine, poštenja i lepote ni milom ni
šilom, ni mitom ni pretnjom; radi onako, kako ti skladno na¬
loži pamet, srce i volja tvoja. Pa neka se sav svet drma i ruši
naokolo tebe, ti stoj neustrašivo sred ruševina, koje su se na-
gomilale oko tebe, pa prete, da te pokopaju.

Budi svoj i vrši nada sve svoju dužnost. Vrši dužnost
makar i tegotna bila. Vrši svoju dužnost prema bližnjemu, prema
domovini i narodu, prema vlasti i državi. Vršeči svoje dužnosti
ne traži i ne očekuj pohvale ni nagrade; najlepšom i najvecom
nagradom neka ti bude živa svest, da si svoju dužnost ispunio.

Klaic Vekoslav

9 Na putu

Moju stažu
Krivoviju
Krije mrak,
Dok još malo
Na zapadu

Ruji zrak;
Ispred mene
Vec se črne
Jele sve,

A noč spusta

17

Svoje zamke:
Tihe sne.

Tudi kraj —
Daleko 1’ je
Moj premili
Zavičaj ?

Tu ne- čujem
Ni pastlrov
Mili „oj!“,

Sve mi strano,
Samo hrlim
U dom svoj.

Duga noč je,
Duga mi je
Pustoš ta,

Od časa mi
Stvore mi se
Časa dva. —
Spazim zvijezdu
Krasna li je,

K njoj ču ja —
Oj, nad dragom
Domovinom
Ona sja!

Črnko Mij at

10 Masna h nraue

KaA cy riTHite H3a6pa^e opjia 3a aapa, AoroBope ce Aa ce
jeAHora AaHa caKyne, h Aa ce cBana oa k>hx noKaAte 3a ihto je
i<oja. HaBKa ce CTHAeAa Aa ce nČKa>Ke onaKBa Kai<Ba je ereopeHa,
CKyrra nepje oa pa3HHX mapeHHX nraiia, HaKHTH ce tfcHMe, h
A otje. Ajih nTHite yno3Hajy HbeHy MajcTČpHjy, h cBaKa H3Byqe
CBoje nepje, Te naBKa ocTaHe naBKa, ajra CBa nocral]eHa.

Hena  ce  hhko  He H3Aaje 3a  oho  uito HHje.

no 06paAOBnh flocHTejy

11 Vrana i rak

Letela je vrana nad obalom nekog jezera i opazi povelikog
raka — zgrabi ga i odlete s njim.

Letela je tako nad jezerom; — vide rak svoju propast i
zamisli se, kako da prevari vranu u razgovoru, pa da ova otvori
kljun i da ga ispusti u vodu. I on poče:

— Eh, vrano, vrano: Znao sam tvoje roditelje — dobre
su to bile ptice!

— Hm, hm! odgovori vrana, ne otvarajudi kljun.

— I sestre i bracu sam ti znao — divne su to bile ptice!

— Hm, hm! gunda vrana i dalje.

— Ali ipak svi oni nisu ni blizu kao što si ti!

— Umhu! Umhu; — kao raduje se vrana, ali kljuna ne
otvara.

18

Vide rak zlo se sprema, pa če u očajanju:

— Znao sam, vrano, i tvoga dedu. Došao on jednom je¬
zeru da pije vodu i ja sam hteo da mu glavu otkinem . . .

— Ah, ti nevaljalče! viknu vrana iz svega glasa i ispusti
raka u jezero.

12 IIhu!*

PyAH pn6a, jourre Ma.no,

Caa My je neneHa!

Cpu,e My je 3 aHrpa.n 0 :

„Amo  caA, MHJieHa!

Jlojie heMO čaja cecTH,

A ji'  he Aa ce cnaAH!

Mopo 6 hx Te, ph 6 o, jec™

H Aa Huje i\/iaAH!“

Ela je y3e, na h>om  6px<e
Jla  npHMaKHe k  ycTH,

MyH ce *y^Hy, oh ce Tpaxe,
OAe caHaK nycTH!

PaAHHeBHh BpanKo

y nyH = y qyHy; TpyAH ce = no>Kypn! pyAH = pyMČHH; k  ycTH

= yCTHM 3 .

* Ka>Ke ce y majiH, kha hcluto  acejiHm, a He Ao6njem, Kao

oBAe pii6Huy.

13 U čara Trojana kozje uši

Bio jedan car, koji se zvao Trojan. U toga čara bile su
uši kozje, pa je redom zvao brijače, da ga briju; ali kako je

koji išao, nije se natrag vračao, jer kako bi ga koji obrijao, car

Trojan bi ga zapitao, šta je video na njemu, a brijač bi odgo-
vorio, da je video kozje uši; onda bi ga car Trojan odmah
posekao. Tako dode red na jednoga brijača, ali se taj učini bo-
lestan pa pošlje svoga momka. Kad taj izide pred čara, zapita

ga car, što nije majstor došao, a on odgovori, da je bolestan.

Onda car Trojan sedne, te ga momak obrije. Momak brfjuči

An’ ce hč 6 o  ocMexHBa!
An’ ce pena nnaBn!

A pfidapne y nyH CHHBa
JacHO ko  Ha jaBH.

Oh xŽTHyo yAHHHuy,
PH 6 Hiiy je ctčko,

MeTHyo Ha >KepaBHAy,

Ida je TaKO neKo.

„>KepaBHn;e, Ae ce TpyAH,
HeMoj TaKO cnopo!“ . . .
Piidmia My Behe pyAH,
FČTOBa je CKopo.

19

čara opazi, da su u njega kozje uši, a kad ga Trojan zapita,
šta je u njega video, on odgovori, da nije video ništa. Onda
mu car da dvanaest dukata i reče mu, da otsad uvek dolazi
on da ga obrije. Kad momak otide kuci, zapita ga majstor,
kako je u čara, a on mu odgovori, da je dobro, i da mu je
car kazao, da ga svagda on obrije, i pokaže mu dvanaest du¬
kata, što je od čara dobio, ali mu ne kaže, da je u čara video
kozje uši. Od to doba taj je momak jednako išao i Trojana
brijao, a za svako brijanje dobio po dvanaest dukata, i nije m-
kome kazivao, da car ima kozje uši. Ali ga najposle stane mu¬
čiti i gristi, gde ne sme nikome da kaže, te se počne gubiti i
venuti. Majstor to opazi pa ga stane pitati, šta mu je; a on na
mnogo zapitklvanje najposle odgovori, da ima nešto na srcu,
ali ne sme nikome kazati, „a da mi je“, veli, „da komegod ka¬
žem, odmah bi mi odlahnulo“. Onda mu majstor reče: „Kaži
meni, ja neču nikome kazati; ako li se bojiš meni kazati, a ti
idi duhovniku pa kaži njemu: ako li nečeš ni njemu, a ti izidi
u polje iza grada pa iskopaj jamu te zavuci glavu ii nju pa u
tri puta zemlji kaži, šta znaš, pa onda opet jamu zatrpaj".
Momak izbere ovo treče: otide iza grada u polje pa iskopa
jamu te u nju zavuče glavu i u tri puta rekne: „U čara Tro¬
jana kozje uši“. Onda zagrne zemlju i tako se smiri i otide kuči.
Kad posle toga vreme neko prode, ali iz one jame nikla zova
i tri pruta narasla lepa i prava kao sveča. Čobančad kad nadu
zovu otseku jedan prut i od njega načine sviralu, a kad počnu
svirati, svirala izdaje glas: „U čara Trojana kozje uši“. Cuvši
to car Trojan, odmah dozove onoga brijačkoga momka, pa ga
zapita: „More, šta si ti oglasio narodu za mene?" A on se
siromah stane pravdati, da nije nikome ništa kazao, ali da je
video šta on ima. Onda car istrgne sablju, da ga poseče, a on
se prepadne pa sve po redu iskaže: kako se zemlji ispovedao,
pa kako je sad na onome mestu narasla zova, od koje svaka
svirala izdaje onaj glas. Onda car sedne s njim na kola i pode
na ono mesto, da vidi, je li istina; kad tamo, ali još samo jedan
prut nadu. Car Trojan zapovedi, da se načini svirala od onoga
pruta, da vidi, kako če svirati. Kad oni načine sviralu i počnu
svirati, a svirka izdaje glas: „U čara Trojana kozje uši". Onda
se car Trojan uveri, da se na zemlji ništa ne može sakriti, pa
onome brijaču oprosti život i posle dopusti, da svaki može do-
laziti, da ga brije. Narodna pripovetka

20

14 TjiyBH

y HeKOM ce;iy x<HBeo je 6 anBap ByK. Oh  je 6 ho rjiyB.
JeaHor ztaHa Aol]e ByK y inyMy, Aa Hacene npyha 3a 06pyHe,
noju cy My TpeSa^iH 3a na6ap, Kojn ce 6m  pacynjHO.

y tom Hanlje iteroB npfijaTejb na My pene: „Zlo6p6 jyTpo,
Byne!“ „CeneM o6pyne!“ „JecH m  3ApaBo?“ „Mhcahm  Aa je
npaBo.“ „A inTa pa^n crapH npftjaTeJb?" „Pacyiimo ce, na xohy
Aa ra npHTerHe,“ OArČBopn ByK. Hapo^Ha npima

15 riaKOCHHK

y boah  je AOCTa x.naAHO,
BnBa KaTKaa n AČcaAHO,
na n xa6a  BOA03eMKa,

Kas je Ayro flOJie 6wia,
3a>KejiH ce nam  6e.aa,
3a>KejiH ce cyHpa Mn/ia,

Fla h  ce^H Ha KaMČHy,

EHO, CeAH MHpHO,

Ko 6n caaa  3,/i6naK 6 ho,  —
Ko 6n je caA ahph’o!

Ajih  AeTe, Heica 3Jinna,
HaKynnjio KaMČHHpa,

Ila ca MocTa, ca bhchhc,
>KejbHO BH^eT Tytje i<pbh,
>Ka6y rpuba, xca6y ra^a,

J\a  je CMpBH.

Bex<n, xca6o, CKanH Aoae,
PjieAaj na ce cnacn,

JX a th >khbot  6oro^aHH
nanocT He yracn.

CnanH, >xa6o, ci<anH 6p>Ke,

Hhko th hč  npeHH!

A TH, 6panO, CT 3 HH Aa TH
PeKHeM Ase TpH penn:

„Ta 3ap TBoja unajia  Ayma
HeMa Apyre omcth,

Hero raeAaT rAe he Hahn
Kor Aa ynponacTH?

3ap c thm  cppeM mhcjihui jkhbct
Ha OBOMe CBeTy?

3ap y ce6H mhcjihih xpaHHT
Ty nanocT npČK^eTy?

3ap naKOCHHK Moace CMe^o
Meljy jbyAe nohn?

3ap ce MOHce y hžbo^h

HaAa™ nČMohH?“

JoBaHOBah 3Maj JocaH

16 riaTaK h  >Ka6a

JFomao naran ao 6ape, y Kojoj je 6h no  BHuie xa6a,  na
hm  CTao roBopHTH, Rano Tpe6a cbh Ha cBeTy Aa jkhbc  y jbyoaBH,
MHpy h cjio3h. Cjihtkhm je penHMa AOK33HBao, Aa CBano HMa
npaBO Aa >khbh cjio6oaho, h Aa hhko hč CMe H&naAaTH Apyre.

21

M  jorn je roBopno, aa Ha obom cBeTy hč Monce 6 hth ji,o6po,
jok Meljy cBHMa jkhbhm cTBopoBHMa hč 6yn,e MHpa, c./iore h
*y6aBH. >Ka6e cy cxyma./ie partocHO, na Kaji; je naian CBoj roBop
CBpinno, ckohh noBep^HBO je,zma Ma^a >na6a ao nama, aa ra
nojby6n, ajin je. naTaK 3rpa6n n nporyxa.

Tano hhhg h  MHorn Jbym-  /leno h  CJiamo roBope, a^n
py>KHo pane.

17 MajiHM tjaumvia

rioxp^HTe, 6paho Majia,
rioxp^HTe Smo,

Zla Bac c HOBa 3 arp;inMO,
Ka^ ce a3bho 3H3mo.

O^MOpa je 6hjio Aocra,
Tpe6a oner paja;

Harnoj MHJioj OTay6nHn
Hajjbenma cie Ha^a.

Zlo TpH Bivie nocecTpHMe
>KejbHO y Bac n/ie^e;

Ha BaMa je, 6paho Ma^a,
Zla ce cppa cperre.

Cjioikho 3aTo Hanpe^ caa.a
FlpocBjeTOM cjiočom,

Zla ce CpčnH, XpBaT, Cjiobch
C  BaMa npenopoan.

Bh  ere Ha.ua, bh  CTe epeha
Hamnx Jbenmnx j.aHa;

Bh  cie Hama Majcna 3opa
ZlaBHO 5KeJbKOB3Ha.

FIoxpjiHTe, 6paho Majia,
rioxpjiHTe aMO,

Zla Bac c HOBa sarpaHMO
Kaa ce aaBHO 3H3 mo !

HaBpan AjieKcaaaap

18 Najbolji savet

E, deco moja, golubiči moji, raspust prode i vi se vratiste
opet u školu.

U školi ce opet biti i radosti i tegobe.

Radovačete se kad se nešto naučite; biče vam milo kad po¬
čnete pevati lepe pesme; veseličete se kad izadete na igru; a
največa milina biče vam, kad se uredite i pevajuči budete pra¬
vili izlete u okolicu, kroz divne šume i zelene livade, kroz lepa
sela, gde če vaše majke i sestrice izletati na ulicu, da vas vide,
da se obraduju, kako njihovo dete ide nasmejano u redu kao
vojnik.

Ali če biti i brige u školi. Ili nešto nečete razumeti, ili
zapamtiti, ili če vas pakostan drug ucveliti ili naružiti, ili čete

22

nešto pogrešiti. Zato zapamtite ovaj savet. Kad sam ja bio
malen kao vi i pošao u školu, mene je moja majka, seljanka,
ovako svetovala:

„Sine moj! dobro pazi, šta učitelj govori, pa pamti i onako
čini, kako on kaže. Znam, da nečeš nikad slagati i ukrasti, da
neceš slabijeg druga cveljati, nit češ ružno psovati, ali te molim
dobro zapamti ovaj savet:

Ti češ imati i dobrih i rčtavih drugova. Druži se uvek s
najboljima. Kako se oni vladaju, tako i ti, kako oni uče, gledaj,
pa i ti uči tako, pa češ biti uvek dobar i srečan."

I ja sam poslušao majku. Otišao sam čak u varoš u školu,
jer je u mome selu nije onda bilo. Družio sam se uvek s naj-
boljim dacima pa nikad nismo uradih nešto ružno, od čega bi
se stideli. Ako nešto nišam razumeo ili zapamtio, oni su mi
pokazali. Ako oni nisu nešto znali, ja sam im pokazao. Zato
sam i ja postao najbolji čtak i svršio školu kao prvi u mome
razredu. I nikad se nišam pokajao, što sam poslušao svoju
majku ... Iz Joviceve čitanke

19 Škola

Da, dragi Ljubomire, teško ti je učenje; još ne vidim da
ideš u školu onako odlučno i onako veselo, kako bih ja želeo.
Ne možeš još da se prelomiš; ne možeš još da uvidiš značaj
škole.

Svi danas cene školu, moj Ljubomire. Pomisli na radnike,
koji u nju idu uveče, pošto se umarali ceo dan; na žene, na
devojke sa sela, koje u školu idu nedeljom, posle punih šest
radnih dana; na vojnlke, što se prihvataju knjige i pisanke, kad
se, mrtvi i umorni, vrate sa vežbanja; pomisli na dečake neme i
slepe, koji ipak uče; i najzad pomisli na osudenike, koji isto
tako i sami uče čitati i pisati.

Pomisli, kad ujutro podeš Tz kuče, da u taj isti čas, u tom
tvorne gradu, još deset hiljada dečaka polaze kao i ti, da se
za tri časa zatvore u sobu, pa da uče. Ali šta če ti drugo!
Pomisli na bezbrojne dečake, koji, kao i ti, idu u školu u svima
zemljama; zamisli ih kako idu: idu kroz uličice mirnih sela, kroz
ulice šumnih gradova, duž obala mora i jezera, negde pod
suncem koje pali, negde kroz maglu, u čunu u podvodnim kra-

23

jevima, na konju preko velikih ravnica, na saonicama po snegu,
preko dolina i bregova, preko šuma i reka, pustim stazama
planinskim, sami, po dva, u gomili, u dugu redu, govoreči hi-
ljadu jezika, od poslednjih škola u Rusiji, u ledu, do poslednjih
škola u Arabiji, u palminu hladu, idu milioni i milioni, da svi
nauče iste stvari u sto raznih oblika; zamisli ovaj grdno veliki
mravinjak od dečaka stotinu naroda, ovaj beskrajan pokret u
kome si i ti, pa pomisli: kad bi taj pokret prestao, čovečan-
stvo bi ponovo palo u varvarstvo; taj pokret je napredak, nada,
slava ovoga sveta.

Samo hrabro, mali vojniče u neizmernoj vojsci! Tvoje knjige
tvoje su oružje, tvoj razred tvoja je četa, bojno polje to je cela
zemlja, a pobeda je — ljudsko obrazovanje. Nemoj da budeš
nemaran vojnik, dragi moj Ljubomire!

Tvoj otac
Po E Amicisu

20 IlnjaHnua

MapKo Sejaine najjienniH MOMaK y ce;iy. Bho  je chh ŽMyh-
Hora ra3Ae kbmje, KojeMy je 3aAaBao cTOTHHy Spnra. Huje oiymao
onoMeHe cBora AoSpora on,a. Bho  je CBojerjiaB Beh oa  HajpaHnje
MjiaAocTH. ZIok  je noAa3HO im<0Ay, - jbyrao je CTapora yHHTe,/ba,
KojH ce mhoto  TpyAHO, a  a Mapna yny™ y CBe, ihto  je Jieno h
Aohpo. ZR>k  je 6 ho  y ihkoah,  npHHHitao ce Aa CAyma, ho hhm
6 h  6 ho  na caoSoah  — ej, HHje My Shao  rocnoAapa.

Kao MOMaK Sejaine majbHBpnja, Aodap neBan h TaMSypain,
Te ra 3aBOAeAO peAo ceAO y3a CBe merone nopone . . . 3aMepann
My jeAHHo to, ihto  ce necTO onHjao. Cto nyTa Hyo je oneBy
onoMeHy: „Chhko, bhho h paKnja je otpob!“ — A oh  ce caMO
CMejao.

— H Apyrn jbyAH nHjy h bhho h paKHjy, na 3auiTO Sam
je Aa hč  nHjeM! — SpaHHO ce necTO Mapno.

— Zla, aji' naMeTHH jbyAH nnjy yMepeHO h 3a OKperiy, aok
th  nHjern ao SecBecra, na OHAa nnjan Aof)eiu Ha pyrjio peAOMe
cejiy, — onoMHmao ra Mrnja.  Ho CBe y3ajiyA. Mapno je nocrao
nHjaHnpa, npaBH npaBpa™ nnjaHHna. fAe roAjecaMO Morao ao
BHH 3 HAH paKHje, CTpaCTBCHO je nOCH3aO 3a THM „CA3TKHM nHheM“ —
aok  HHje Haj3aA h  HacTpaAao.

24

Ceno ra je Boneno. Huje 6hjio hh kpcthtkh hh CBa p6h y
ceny, a pa HHje 6ho y3BaH n BecenH MapKO, nojH 6h 3a6aBJbao
pe.no ppyiHTBo nenHM rnanaMa, TaM6ypameM h neBameM. A Kap
6 h ra bhho „npeMaMHJio,“ HHje 6ho pa3ppa>K,/bHB hh CBapjbHB,
Beh 6h ce nHjaH crpoBanno h 3acnao — na 6hjio to h hž
peč™.

JepHOM cy y ra3pe Hhkc nHpoBanH. Ehpo je ko Ha nnpy . . .
C jyTpa, nap cy MnapeHpH 6pna3HnH y CBoj hobh pom, hmho je
h MapKO pa hx npaTH. Aph pa, onno ce japaH TaKo, pa je nao
npep Kyhy h 3acnao 6p30. Hnje hh nyo, Kano My ce cbhtobh
pyrajy, a HHje ce hh 6pHHyo 3a opa h ra3py HHKy, Kojn cy ce
Ha yrny Kyhe o36hjbho pa3roBapanH o BenHKoj HČcpehn 3a CBa-
KOra, ko ce nopa nnjaHCTBy.

— Die, rne, Hamera Mapna! pyrao ce MOMaK Hbo. Xajpe,
KpajbeBHhy MapKO, ycTaj! Bane Te 30By. — MapKO HHje HHKora
hh nyo hh BHpeo. TUmorne ra h noHerne y KOMOpy, pa npo-
cnaBa CBoj MaMypnyK. —

A ppyrn paH 6nna My rnaBa Temna h 6oneno ra oko cne-
noHHpa. Pyne cy My 6nne ppxTaBe h HHje 6ho hh 3a KaK3B
nocao. CaMO je *ei]ao h mefjao . . . Hcnno 6 h i<a6nHpy Bope,
na HnaK HHje Morao pa yracn nretje. ObSko MaMypaH h Mp30-
BOJbacr’ Tpa>KHo je- cenoM paKHje, Knftnape hjih umape, — pa
ce „H3neHH“. Kap My to cejtapH HHcy pa jih,  nouiao 6h po TproBpa
>Knpa, ko j h My je papo paBao jaKe „iunHpe“ — naTBOpeHe pa-
Knje, jep je 3Hao, pa je MapKO jepHHap y čorara  opa —
ra3pe Kraje.

H HHje ce nonpaBHO. npernno My f  CTpacT. Mapno ce
onnjao paH 3a phcbom. H3ČCTajao Hoftn h hoJih,  y6ajao ce . . .
To je meroBa opa cnpeMHno op Temne ncanocTH y npepaHH
rpo6.

Cap je 6hjio Mapny cnoSopHO, pa Tpomn HaMpTy HMOBHHy.
H TpouiHO je. — Ep3o h npe6p3o npopao My >Khp nyhy h 3e-
MJbnmTe — CBe je to Mapno 3anHo.

OcTao noTypano Ha pyrno h cpaMOTy penoMe ceny . . . Zlepa
BHKana 3a i-bhm: nnjaHHpa, nnjaHHpa!

flaHH npona3Hra h Mapno paHO ocTapno h oc/iaSno. lipe
cy ra Jbypn Bonera, a cap cy ra pcanHra. A Mapno! — >Khbco
je op mhjiocth po6pnx jbypH ! Bhho h pannja hoihjih My h yHH-
hithjih CHary. CTao je no6ončBaTH h Tpaamo nena oneT y BHHy,
pok ra naj3ap jepHora paHa He HaJjome Kpaj pecTe — MpTBa.

25

y6 H jio ra bhho ... Hhko Hnje TyiKHO 3a h>hm.  CaMo cy poflHTejbH
ynyhHBa;m CBojy Aeuy: „Jecre ji’ bhacjih, Kano capinu nHjaHHija
Mapno? — y6njio ra bhho!"

— Zla, Aa, npHHanH cy CTappn: »Bnuie ce JbyAH yTonHjio

y BHHy, Hero y boah!" 3

„Manimo se čaše, te zavodnice, stare guje naše,
il’ nema spasa nam ni dovijek vijeka.“

Markovič Franjo

21 Kurjak I pas

Došuljao se kurjak do kolibice, za koju je bio šarov lancem
vezan. U taj čas bilo je pred šarovom u stružnjaku kostiju i
raznih kuhinjskih otpadaka, što mu doneo gospodar na obrok.

Sarov gostoljubiv, ponudi kurjaku:

„De, gorski striče, založi 1 ti!“

No, kurjaku se ta hrana nije dopala, pak upita psa: „Sa-
rove, koliko takvih obroka imadeš na dan?“

„Jedan jedini."

„Zar uvek kosti bez mesa i pusto zelenje?"

„To i jest slasna hrana", — produži pas.

„Teško li ga tebi! — poče kurjak — tudijer sapetu, dan
i noc na straži, pak ti još uvek lajati; a ja slobodan usred pla¬
nine uhvatim jelena, navratim se medu stoku, ščepam ugojena
ovna, zavratim stoku, zaplenim tovna vola, — i eto goščenja!"

Na to če šarov hvalisavomu kurjaku:

„Blago meni, jer što pojedem, ono i zaslužim;
ali teško onomu, koga sila hrani."

Lepušic Ivan

22 Poštenje

Dika su čoveku lepi volovi, lepi konji, lepe njive i seno-
koše, lepi vinogradi i vočnjaci; lepe su i dične i druge dragosti
gospodareve, ali je najveca dika i slava čoveka: poštenje. Po¬
štenje vredi više, nego sve blago ovoga sveta. Naši su stari
rekli: Poštenje je življenje. Bolji je dobar glas, nego zlatan pas.
Poštenjak-vekovnjak. Bolje je časno i pošteno umreti, nego ne¬
pošteno i sramotno živeti. Sve za obraz, a obraz ni za što.

2

26

Sto koristi čoveku silan imetak, kideno i bogato odelo i
sve drugo, ako nije pošten. Takav je čovek kukavac, zadnji
stvor na svetu, svoja sramota i rugoba. Največi siromah, gladan,
go ! bos, ali pošten, časniji je čovek od svih nepoštenih boga¬
tima. — A istina je i to, da krivo stečeno nije blagoslovimo.

Ne dajte se varati, budite mudri i oprezni, ali budite po¬
šteni. Sto vam na srcu, to i na jeziku. Kako mislite, tako i go¬
vorite. Sto rečete, to neka je tvrdo i kao željezom prikovano.
Držite veru, i što ste obečali, to ispunite, makar i štetovali.

Po Trstenjak Davorinu

C h h e, 6jiaro t e 6 h , aKO Ha nHTaite: uiTa ch y
CBeiy y h h h  n o ? Moateiu oaroBopHTH: nomTeibe je mo  j
3  a h aT.

23 Moj OTau,

(OTau, nfluineB 6ho je CBeuiTeHHK y CpncKoj Upam, y J],yHaB-
CKoj baHOBHHH, h 3a BpeMe MapapcKe 6yHe, 1848 — 1849 roAHHe,
6ho je o a  Mapapa ocytjeH Ha CMpT.)

Jorn ce cehaM „3JiOHHHCTBa“ ca Kora mh je Ao6pn OTap Ha
CMpT ocytjeH, ria Hecro y nOHokn KaA ce MHcao yxy6u  y CHBy
Marjiy AaJieKe npomjiocTH, HHiHTa Burne He 6hx noacejieo ho a  a
mh hhko y poAy ca ,ztpyror 3JioHHHa hč 6yAe ocyheH .. .

Beme BejiHKH ueTBpTaK 1849 roAHHe.

HapoA ce CKynHO Ha ČAČHHje, h c noooacHHM cppeM Hmue-
KHBarne Aa ce mojihtb3 ca cBeuiTeHHKOBHX ycaHa 3axopn . . .
UBepH ce oTBČpHtue, a H3 ibhx jiaraHHM h 036hjbhhm KČpaKOM
crynH Moj OTap. Joiu My y oho Ao6a 6euie ppHa dpapa, ppHa
Kao OHa OAe>KAa, Kojy je Kao npaBoc/iaBHH CBeuiTeHHK C/rpacHe
HČAeJbe odjiaHHO.

y pypH je ApJKao 3^aTaH KpcT.

y ppHHM OHHMa cBe™eo My je orait, nepo My dejaiue b^epo,
66pa3H pyMČHH, — cbcth nAaMeH no6o>KH0CTH h OAyuieBA>eH,a
npeo6pa3HO je CBe ihto o6hbho 6eme y CTBopy H>eroBy; 3aApx-
Tarne My ycHe, y cyBoj pypn 3aTpenTa cbctjioct 3JiaTHora KpCTa.

Diac My je crpenHo:

„Chhobh  npaBOCJiaBHe ppKBe! Chhobh  HapoAa! Chhobh.
CAo6oAel... Bamy 6pahy noTHCHyme AyuiMaHH HapoAa Hauiera:
o6a;ie Bereja, MopHiua h  Tuce ppBČHe ce oa kpbh  tbHX 0 Be. Khh-
haHHH je nobeljeHl ... Ax, OrpacHa je Hepejba, H3ni6e pbct  Hapopa
Hamera!...“

27

Ha Te je penn KAOHyo HapoA, cy3e My ce AČAHiue no
MaTKOM MepMepy, a oa  rpyAH ce MepMep craapa. >KeHe cy
ApXTaAe oa  CTpaxa. CaMO M^a^Hhn CTncKHBaxy necHHpe, HecTp-
njbHBO neKajyhn CBpmčTaK 3AČKo6He 6ece^e.

„XpncToc cnacHTeJb Jbym,  HapoAa n BeKOBa, OBe je CTpacHe
ceAMHpe ftcnno ropKy namy, Aa cbojom  KpBJby y KpB CBnjy Ha-
popa h  CBnjy BČKOBa jbinje  aManeT: jeAHaKocTH, SpaTCTBa
h cAoboAe!  HAHTe, rnHHTe 3a CAo6oAy! ToHHTe ynteTana
HbeHora! . . . HAHTe, noMemajTe CBojy nAČMeHHTy KpB ca KpBJby
nocTpaAaBiuera 3a Bac h  3a poA HOBenajH!' 1

Ha Bčahkh  neTaK 0CB3HyA0 je neT ctothh 3 Kocana Mpna
norAeAa, nBpcre AecHHpe. Ma ko  j h  cnaxHja y 3eMA>H MapapcKoj
o6paAOBao 6 h  ce OBoj mo6h, 3ah  caA CTpenA>auie, jep to  He 6eiue
roMHAa jKČTejiaua, Hero neTa ahba>hx  ocBeTHHKa, Koja He Tpa-
»ame i-bHBe Aa hx  noicocn, Hero Aa hx cbojom h  AyiHMaHCKOM

KpBA>y ČpOCH . . .

Eto, AparH npnjaTeA>y, ca Tora mh  Aodpora opa ocyAHine
Ha CMpT. JaKiiiHh Tiypa

Pen h:  OrpacHa HepeA^a: BeAHKa HeAeA>a (npeA ycKpc).

KHHhaHHH  CTeBaH, cpncKH bojboas,  Kojn je 3a BpeMe
MapapcKe 6yHe ca Ao6poB0A>pHMa H3 Cp6Hje OTHiiiao CpbHMa
f  noMoh; cy3e My ce a  e ah uj  e no r a a t k o m MepMepy:
cy3e cy My naAaAe Ha MpaMop h ohac ce CAeljHBaAe; nocTpa-
AaBtnera:  OHora, ko  j h  je nocrpapao (oBAe XpHCTa); Mo6a:
CKynHHa cejbaKa, koj'h  ra3AaMa paAe Heno BpeMe 6e3 nAaTe,
caMo 3a jeAO h  nnhe.

24 Majka
I

Ja ne znam što je majka mila,
Ni majčin što je srca plam;

Ja ne znam što je sve mi bila,
Ta da je bila jedva znam!

Ko san mi lebdi slika pusta,
Kad zadnji put me k sebi zva,
Kad zadnji cjelov s milih usta,
I blagoslov mi zadnji da.

2 *

28

A ja sam plako, Bože sveti,

I proplako sam cijelu noč:

»O, majko slatka, nemoj mrijeti,

Ti ne smiješ, nečeš od nas poc!“

0 ludo li sam bio čedo,

Zar mari smrt za srca jad? '

Drugačije sam svijet taj gledo,

Neg što ga gledam bolan sad.

II

Ah, svuda bjesni smrti sjena,

Od dragih drage dijeii nas,

1 samo slatka uspomena
Sačuvat nam je kadra glas.

Oj uspomeno, dlvna meni,

0 majci što mi znadeš reč?

Ti šutiš — jao! bar spomeni,

Sto davno mene boli več.

Ja ne znam što je majka mila,

Ni majčin što je srca plam;

Ja ne znam što je sve mi bila,

Ta da je bila jedva znam.

Pa Tpak srce moje sluša
Utješljiv neki s neba jek:

„U tebi žive majke duša,

1 živječe s tobom vijek.“

Badalic Hugo

25 BpaTCKa jby6aB

Bnjia Asa no^ejbeHa SpaTa, jemati ojKeibeH, aApyrH HeoncetteH.
H3a Maiepe hm ocTa BŠJiHKa ibma,  Kojy cy 3ajeAHHHKH odpatjHBajm
h  bpaTCKH ačahah uito 6h poahjio.  HftKaAa Meljy n>HMa HHje 6 hjio
CB atje. JeAHe roAHHe 3acejy nbHBy nmeHHpoM h  KaA je y>xyTHAa, no-
>Kaft.y y CHČnoBe h noAeJie Ha ABa jeAHana Ae.aa.

OdHoh AO^e ohom  HeonceiteHOM hciuto  Ha naMeT. npo6yAH
ce h  rČBopame caM y ce6n: „Moj 6paT hmh  5KeHy h  Aeu,y. H«je
npaBo Aa moj'  Aeo 6yAe paBaH HDČroBy. ycrahy na hy hckojihko
Mojnx CHonoBa MeTHytH Ha HbčroBy KaMapy.“

29

Ajih HCTe Hohn mhchho je TaKO h apyrH 6paT, KOMe je
6hjio >Kao 6paTa, jep HeMa >i<eHe hh aeite, na  noa CTape ,naHe
nehe HMam ko na  ra xpaHH, Te o^e n  OAHece hckojihko cho-
noBa Ha H>eroBy roMHJiy.

ZlpyrH aaH uy,nHjia cy ce o6ojnu;a, na .  cy hm KaMape je^HaKe,
a cb3kh je 3Hao, na  je OflHeo CHonjba Ha Apyry roMHJiy. Tano je
6hjio CBaKy Hoh h cb3ko jyTpo. Hajnocne CMHCJie, na  Hohy npH-
na3e 6TKy.ua je to uy,zi,o. M  rae! cycpeTome ce HaTOBapeHH
CHonjbeM, noje cy je^aH zipyroMy noHejin. ycTaBe ce, 3arpjie ce,
H3Jby6e ce h OH.ua peKorne: „Caa bhzchmo, na  cmo norpemHJiH,
ihto cmo ce AemjiHl He mojkcmo jeaaH 6Č3'#pyrora!* M OHna
ce oneT cacTaBHiiie y jeAHy i<yhy. A Hapon, H3 Tora ce^a ca3Haa
uiKOJiy Ha OHOMe Mecry, r^e ce SpaTCKa jby6aB noKa3a,/ia, na
bčhhto onoMHfte bane Ha to: KaKo Tpeda na  ce 6paha jby6e.

no HapO^HOj npHTO

26 Iz „Kugine kuče“

Ko ste, božji ljudi,
Kazano vam budi:
Ne želi nevolju

Susjedovu polju;
Njeg’vo poharano,
Tvoje razrovano;
Brata ko zagrebe,
Zakopao sebe!

Šenoa August

27 Savjeti

Najgore

Pravi život

Ružna je i vajna
Nesloga i svada,
Gadnija je jošte
Otmica i krada.

Živi, brate, ali tako,

Da kraj tebe i brat živi,
Da sa ružne sebičnosti
Niko tebe ne okrivi.

Al najgora jeste
Kleveta i zloba,

S nje nevini pate
Do i preko groba.

Lozinkom ti neka bude:
„Tude muke dirat neču!“
U vlastitoj muci, znoju,
Ponajljepšu nač češ sreču!

30

Naj Ijepše

Lijepo je prostit bratu
Kad uvrijedi srce tvoje,
Jer uvrijede opraštati
Ponajljepša krepost to je.

Lijepo je prostit svakom
Nek i teška je krivina
Opraštati bližnjem svomu
1 krepost je i vrlina.

Ali Ijepšu ne pokaza
Nikad krepost i vrlinu,

KS kad praštaš, a mogo si
Svom se svetit dušmaninu.

Milakovid Josip

28 MpaeH

PaAHHH, MapjbHBH, OKpeTHH, x<ype ce, 6p3ajy 3a nocAOM.
Cycpehy ce no cra3HnaMa, CTaHy mbako, ko Aa ce nnTajy r^e
hmSac  nocAa, no3ApaBe ce, na Kpehy AaA>e >xypHO n xnTpo.
HnKaA He Mnpyjy, h HHKaKOBa hx 3anpeKa He cycTaBA>a. CBe
HaABAaAajy. CnhyuiHH ByKy ropKy MpBnity Kpyxa, HCTpyxHyAe
KyKu;e, ocraHKe xpaHe: CBe HČKaKOBOM cTpnA>HBomhy, yBepeHH
Aa Mčpajy Aohn ao nnA^a.

Pl  ja KaA nx TAeAaM Tano CTpnA>HBe, paAnne, jyHani<e,
SpaTCKH cAO*He, cemM ce Aeue Mor HapoAa, ceraM ce cbhx n>e-
roBHX 3aAa, nopona n MaHa, HjHxobc 6op6e 6 koct, h>hxobhx
HHaTa, 6paToy6ojHHX CBalja, na nx bhahm, rAe AOAa3e k mchh,
Aa hm HeuiTo ynHmeM y cnČMeHap »HBOTHe KitHre ... H ja He
3H3M ynHca™ y Ty KH>Hry Hero Ase pena: „ByAHTe MpaBH.“

KaTaJiHHHh JepeTOB P.

29 Jače od smrti

Jedne večeri zamolim deda, da mi opet šta priča. Ded se
malo zamisli pa reče: „Ne mogu baš ništa da se setim, što ti
još nišam pričao." Nato se malo sneveselim pa pogledam kroz
prozor u dvorište, kamo je kočijaš iiterao puna kola kamenja.
To je opazio i ded pa reče: „Baš su jaki vaši konji."

„Zaista jaki“, odgovorim ja.

„A što je jače od konja?" iipita ded.

„Vuk“, odgovorim ja smešeči se; jer mi se učinilo, da je
ded voljan da se šali.

31

„A šta je jače od vuka? Kazuj brzo!“

„Lav“, rekoh, da se pokažem, kako urnem brzo odgovarati.
„A šta je jače od lava?"

„Mreža“, priskočim ja, setivši se neke dedove priče.

„Sta je jače od mreže?"

„Miš“, rekoh ja kroz smeh.

„A šta je jače od miša?"

„Mačka."

„A od mačke?"

„Pas.“

„A šta je jače od psa?"

„Zlma.“

„A šta je jače od zime?"

„Bunda.“

„A šta je jače od bunde?"

„Moljac“, rekoh, da ne ostanem dužan odgovor.

„A šta je jače od moljca?"

»Batina, kojom se izbatina."

„A šta je jače od batine?"

„Covek, jer može da je prelomi."

„A šta je jače od čoveka?"

»Starost. “

„A šta je jače od starosti?"

„Smrt.“

„A od smrti?"

S tim me je pitanjem zaterao ded u tesnac. Nišam znao
šta da odgovorim.

Ali ded me ozbiljno pogladi po čelu pa reče: „Od smrti je
jače lepo i pošteno ime. Lepo ime ostaje i posle smrti. Coveka
sahrane, ali njegova dobra dela još se dugo spominju. Sve radi,
sinko, kako te uči Bog i dobri ljudi! Sto lepši spomen, to duže
traje. Eto ti, šta je jače od smrti."

Iz  Nazorove čitanke

30 Pjesma o Žigici žigavoj i Gredi gredurini

Greda:  Oj, Žigo žigava, otkud tebi slava?

Žigi  ca:  Na meni je nešto, što ti nemaš: glava!
Greda:  Baš golema glava! Kao da je nije!

Žigi  ca:  U njoj zmaj se krije, te svijetli i grije.

32

Greda: Ja sam greda gredurina;

Majka mi je kladurina;

A djed mi je hrastov direk,

Da sam živa dug je vijek.

Budučnost me slavna čeka:

Na ladi ču jambor biti
I ploviti put daleka;

Ja ču postat dva direka,

Ba'van za pod i duvare,

Brv dugačka preko bare;

Na plugu ču gredelj biti,
lli stijeg ponositi.

Ili, ili . . . ded ti kaži
Mudra Žigo mala!

Z i g i c a : Oj balvane i brvino,

Stiježe, moste i direče,

Znamen jesi tude sreče,

Svejedno ti uvijek,

Sto od tebe grade:

Vješala il’ oltar,

Kolijevku il’ klade,

Jambor ili direk,

Stijeg ili trQp:

Ti si uvijek glup!

— Dosta! — Greda ruknu
Pa se dolje svali,

Zigica se smrvi, sumpor se upali,

Plameni se jezik u visinu vinu,

I — proguta plamen
Suhu gredurinu!

Nazor Vladimir

31 Gavanu

Čemu blago bez broja i mjere?
Cernu časti — čemu bijeli dvori?
Kad u grudim’ nemaš prave vjere —
Kad ti srce zloduh pakla dvori.

33

Gorka
Sto sa
Što je
S črne

Oteo bi sjajnom suncu zraku,

Opaso bi njome bijele dvore,

Da se sjaju u crnome mraku,

Da svijet vidi, što bogataš more.

Uzalud se hvataš rajske grane;

Velika je nebeška dobrota —

Nije sunce samo za gavane —

Nit’ bi sjalo — da nema sirdta.

Sta bi dao za tu zraku sunca?

Svoje dvore, zlato, lovor — slavu,

Časti svoje od dna do vrhunca —

Tek vrh tvoje da se sjaje glave.

Sta je jedna sitna zraka ona,

Sto je sunce iz svog žara prosu —

Prema zrakam’ bezbroj miliona,

Stono piju biser — sjajnu rosu? — —

Sta je sunce? — Tekar praška mala
Prema sili — prema svijetlu raja,

Sto je na svod iz nebesa pala,

Da nam svemir zracima osvaja.

Nemaš cime kupit sitne zrake —

Cijeli svijet je možan kupit nije;

Svakom sjaje do ledene rake,

Doklen žije — dotlen ga i grije.

Čim ceš dodi — kad ti klone glava —

Pred nebeška vječno sjajna vrata?

Tamo gine zlato, čast i slava,

Ključ su: djela plemenita — zlata.

Lepušič Ivan

32 Suza sirotinje

li je suza ona,
oka mutna pada
lije sirotinja
bijede, teška jada.

Dlvno li je srce ono,

Sto otire suze take,

Sto bar časak usrecuje
Nevoljnike, siromake.

Toni Bogumil


34

33 Bypa Ha Mopy

5ypH0 Mope nočecHHAO,
HarpAn.ro CHibe AHire,

CBe ce jkhbo  c H>era ckphao,
CBe yTČKro, CBe otimobh,

Jlo je^HHe 6ypHe nraue:
TajieSoBH . . .

H CTpauiHO je noc^yiuaTH
/byTe 6 ype xyK h  Pec,

H CTpamHO je norAeAa™
BypHor Mopa ckok,  noTpec:
y36yibeHO,
y3MyheHO,

3a/byjbyje chjihhm tokom
TopocTacHe MyTHe Baro
IlpeKo CTeHa h oPaAe.
Xyjn,

Bpyjn,

Pacnmbe ce,
neHyiuH ce,

Pa3flHpe ce
Oa  CHMHe
H noTpeca

ria no^Hace y BHCHHe
Oa  noMaMe h oa  6eca
Ba^ Ha Ba;ie ao  Hečeca...

KahaHCKH CTeBaH

34 Vatra na brodu

Dva dana gonila ih oluja. Valovi ko gore; izmoreni se brod
jedva držao. Svuda naokolo tutnjilo uzburkano more, a nebom
se valjahu črni oblači.

Uveče drugoga dana, kad je oluja nešto popustila, približi
se kapetanu krmilar Tomo, pa de mu: „Kapetane, brod gori!“
Kapetan probledi. Jedrenjača je bila krcata iigljenom, a
more odnelo sve čamce za spasavanje. Zapovedi, da se donesu
štrcaljke. No čim se otvorila utroba broda, sunu iz nje stup
plamena i dima. Sto je više u brod dolazilo vode, to je oganj
blvao jači.

Uto se u velikoj daljini na levo ukaza kula svetilja. Videči
da nece biti moguče utrnuti vatre, kapetan odredi, da se upravi
prema onome svetlu. Onda pohiti na pramac, da obodri momčad
i putnike. Na krmilu ostao Tomo i ravnao brodom po zapovedi
kapetanovoj. Vetar nije bio povoljan, pa se brod polako micao
napred. Meduto je več krma bila sva u ognju. Plamen je več
llzao tlo pod Tominim nogama, a vetar je nanosio na nj oblake
črna i zagušljiva dima. Uto zatutnji ispod Tominih nogu silan
prasak. Brod se užasno podrma, a u zraku se razlije gusta kiša
svetlih iskara. S pramca zaori u noč strašan krik. „Pogibosmo!“
zastenjali putnici misleči da je Tomo nastradao, a brod ostao


35

bez krmilara. Ali Tomo se držao čvrsto na svome mestu. Več
je dobio nekoliko opeklina na licu i rukama. Ljuto ga pale te
opekline. A ima i drugo što ga muči. On zna, da ne može više
niko k njemu, jer je oganj zahvatio svu krmu. Zna da mu svaki
čas preti opasnost, da poleti u zrak. A spas je ipak blizu —
na dohvatu. Eno tu nedaleko pružio se komad otkinute daske.
Na njoj bi se mogao spasti. Ali na pramcu imade ljudi, koje
takoder treba spasti. — I Tomo stoji čvrsto na krmilu.

Katarka se na krmi prevalila, tek što ga nije poklopila.
Ostala je još ona na pramcu. Gornja jedra dobro noše. Brod
se bliža svetioniku. Ali gle nesreče! Plamen zahvatio Tomine
noge. No on još ne popušta. Za sreču vetar dunuo jače i brod
krenu u uvalu, gde če se nasukati. Sada nije mogao ni Tomo
da više izdrži. U času, kada ga več vatra svega zahvatila, skoči
nevoljnik u more. Teškom mukom dopliva do obale, a još se
i teže izvuče na suho. Na telu je od opeklina osečao strašne
bolove. Nije mogao ni ustati ni zvati u pomoč. Ujedared ga
ostavila svest.

U isti mah grnula lada 6 žal. Svi se spasoše. Malo su zatim
brodolomci našli svoga spasitelja — junačkoga krmilara Tomu.
Kad je srčani mornar otvorio oči, svi su proplakali od radosti.
Tomo je mnogo pretrpio od bola. Nije više bio sposoban za
rad. Ali su se ti putnici pobrinuli za nj i svome spasitelju obez-
bedili život. j z  N azorove  čitanke

35  no MOpy

Jeana oa Hajaenmnx daaroaaTH, KojOM je Bor xTeo 06-
aapHTH jyrocaaBeHCKH Hapoa, to je Hame npeKpacno JaapaHCKO
Mope, noje 3aaeBa h naaue Hamy aČMOBHHy ca 3anaaHe CTpaHe.
JaapaHCKO je Mope Hama HajBeha cpeha, Ham HajaenmH ypec,
HajBehe doraTCTBO, Hame TproBHmie ČTBopeHO c ™cyhy ayKa.
ITo JaapaHCKOM Mopy mh cmo Ha jeaHOM oa Haj3roaHHjHx noao-
x<aja cBera cBeia, h 3aT0 HHje nyao, mio ce mhofh apyrn Hapoa«
aaKOMe 3a mHM, Kao mTO ce n y aaBHHHH 360Baao. A mTO je
raaBHO, h 3amT0 MopaMO a>y6HTH JaapaHCKo Mope, to je, aa je
oho HSjjaHH 6eaeM Hame cao6oae, 6e3 noje 6h Hac y Ty>KHHM
aaHammHM npiiaHKaMa HŽCTaao c noBpumHe CBeTa, aa ce pa3-
HapoaHMO h yT0nHM0 y BaaoBa>y Tyl)HHCTBa, noje Hac ca cbhx

36

CTpaHa 6Hje. H 3  fteroBHX BanoBa, c fteroBnx čTOKa, H3 fteroBa
npHMOpja Kao na ce y3AH}Ke noHOC jyrocjiaBeHCKH. Ha JaupancKOM
je Mopy CBa Hama cnjia, Ha meMy je CBa Haiua 6yjyhHOCT, Moneta
cnaBna, Kao ihto je 6vuia  npoio/iocT 3a BpeMeHa Kpaiba Tomh-
CJiaBa, Kana je no fteM njioBHno ABecra xpB3TCKHx paTHHx 6po-
AOBa. Tpecah naBtHuh AHTe

n h Tafta: Koja je Hajneniua djiaroAaT Harnera HapoAa?

36 or nera naivi je JaapaHCKo Mope najBeha cpeha?

Oho  je Hauie, a ji3komh jih ce ko 3a ibhm?

Je jih  Ja^paHCKO Mope rpo 6  hjih  6eAeM Hauie cnoSoAe?

Ka/ia je 6njia Ha H>eMy CJiaBHa Hama npomnocT?

KanoBa he HaM 6 hth  6yAyhHOCT, naa Ha JaupaHCKOM Mopy
OA^njeMo Ba^oBe Tyl)HHCTBa?

„Mope ahbho, Mope cbcto,

IJpeA HaMa ce mnpHm eTO
Kao TajHa koč.

JbyjbauKa ch  KOMy MHJia,

KoMy xjiaA3H rpo6.“

npepanoaah Iteiap

36 Morn5ri

Vračaju se izmoreni,

žarkim suncem opaljeni,

vračaju se lšibani i olujom i neverom,

plovili su svakim smjerom,

al’ pred okom vijek im stala

mila slika rodnog žala.

Kad je oluj šibo more,
gledali su lomne gore,
mala sela
mirna, bijela,
i gradiče na višini,
skromne crkve u nižini — —

Kuči, kuči,

bio im je uzdah vruči . . .

. . . I eto ih gle na žalu,
pale lulu, proštu, malu,

37

i redaju sve orkane,
svaku slotu, gorke dane:

— Sječaš li se, kume Ivo,

plesalo se divlje, živo

baš na Manši*?! — — — Majka stara,

a ono od Gibraltara? —

I ti ljudi
divske čudi,
i te ruke
iza muke

vratiše se izmučene
u roctene tihe dvore,
da im čuju iispomene
i slušaju razgovore.

_ Katalinic Jeretov Rikard

* Manša = kanal le Manche.

37 CpnKHFba

Huje flaBHO 6 hjio, KaA je HarnoM nenoM 3eivubOM 3aBnaAao
HenpHjaTejb. To je 6n.no Hame podoBame. TopKO cmo ce mjthhah h
naranH, a MHore, MHore HČBHHe »pTBe nakane cy Ha AOMy, Kao
h Ha 6ojHOM noJby.

Cbctjih cy to npHMepH, Aepo Moja, KojHMa ce JvrocnaBeHcreo
A hhh h nČHOCH, na Tpe6a na hx ce h  mh icaTKap ccthmo, na 6h
hx canyBanH oa 3a6opaBH.

Ha >xene3HHHKoj ct3hhph,  y ceny B., 6nna je HCT 3 KHyTa
npHa 3acTaBa. HyAH ce cbct h nyH CTpaxa norne^a y 3acTaBy,
ann hhko hč CMe HHiiiTa Aa nHTa. npoije TyAa h AŠBojKa CMHjba,
noja je črnia no3HaTa y penoj okojihhh Kao OABaaraa CpnKHma.
OHa 3acTaAe, nornepa y 3acTaBy na pHAa ynHTa BojHHKe, nojH
cy ce Ty ačch^h: „Je n’ Mope, a uito he BaM Taj ppmi 6apjaK?“
PeKome joj pa je yMpo aycrpHjcKH pap.

JleBojne ce pa3japH: „Bor c BaMa, a ihto  ce ™ne Hac
mBancKH pap! BemajTe bh ppHHno koa  Bamnx Kyha, jep Ham
je Kpajb, XBana Bory, skhb h 3 ApaBl“

Ten mra je AOBpiumia OBe penn, jeAaH je BojHHK ypapH
KyHAaKOM TaKO CHa>KHO, Aa je nocpHyna.

38

nporjiaomie je 3a KOMHTy, n dauHine je y BJia)KHy h  MpaqHy
ancaHy. Tpn ftaHa He ftaftome joj hh MpBe x;ie6a. HČTBpTora
a,aHa ftOHecome joj HeKy npjbaBy nop6y, Kojy OHa HHje XTejia
hh OKycHTH. H3Beftoine je Ha cacjiymame, h  Tafta joj HapeftHine
fta y npaTtbH Tpn BojHHKa ca SajoHčTaMa, caMa, jihhho, ncraKHe
upHy 3acTaBy h Ha CBojoj KyhH.

JJeBojKa cTejKe necmme, mKpHHy 3y6HMa, na Mpno noiviefta
y upHy Kpny Kojy cy joj npy)KajiH h pHKHy Kao pameHa Jiasnua:
„HHKaft! HnKaft ja to He 6hx yHHHHJia, na fta 3H3M, fta heTe mh
caft oftMax o6e pyne nocehn. AMa JbyftH uiTa bh mhcjihtc, Kora
cy ocTaBHJia Hama Spaha oBfte! 3ap H3ftajnue? He 6o™e, na
Hen 6yft,e mTO xohe! Ja to hč cmcm ynHHHTH, jep 6h Me npoKJieo
Bor h  tcpB Moje 6pahe, Kojy bh y6njaTe. Ja . .

He ftaftome joj fta AOBpiim. Bapnme je nČHOBO y noftpyM
h  Mynnme Kao Hajonaamjer KOMHTy.

nowe ftBa Tpn ftaHa Haljome je 66emeHy; CBojHM uiapeHHM
TKaHHuaMa, noje je HČKafta TKajia, cafta je 0fty3ejia ce6n hchbot.

HbeHa cpncio ftyma HHje hh  xTefta hh yMe^a fta caKpnje,
kojihko chjiho Mp3H KpBHHKe CBoje Spahe, ftymMaHe Hapofta cbot.

■Ročnima J\ap.

Boj se onoga ko je viko
Bez golema mrijet jada.

Mažuranič Ivan

38 Duša srpskog borca

Niz strmeni Kajmakčalana drumom lagano idu dva Vojnika:
jedan Srbin i jedan Bugarin. Jedan jase, drugi ide peške i vodi
konja. Bugarin je zarobijenik, a Srbin je njegov pratilac i spro-
vodnik.

Komandant ima lepu naviku da cesto obilazi svoje vojnike,
da vidi šta rade i kako žive. Sečuci lagano drumom, posle rada,
on još iz dalji.<e ugleda ovu dvojicu vojnika. Ali ga prizor veoma
iznenadi: nije zarobijenik bugarski onaj koji pešači i vodi konja,
nego njegov sprovodnik ide peške, a Bugarin, zarobijenik, jase
na konju. Kad su zarobijenik i sprovodnik stigli pred koman¬
danta, obojica stadoše i propisno pozdraviše starešinu.

Vojvoda oslovi vojnika:

— Ko ti je ovaj na konju?

39

— To je bugarski zarobljenik, gospodine — vojvodo, —
odgovori vojnik.

- Pa zar ti da mu vodiš konja i da ideš peške, a on se
posadio kao aga na konja?

Vojnik se malo zbuni, ali se odmah pribra:

— Arna, znam, ja sam jahao, a on je pešačio i konja mi
vodio. Ali usput videh da je malaksao i jedva se vuče, samo
što ne izdahne . . . Dvaputa me molio, da ga ubijem, a ja ko
premišljam: što da se muči, dosta se namučio, i on je božje
stvorenje . . . dode mi ga žao, te tako ja sjašem, a njemu dam
da pojaše, da se malo okrepi.

Vojvoda mahnu rukom. Oči mu zasvetleše čudnim sjajem:
—■ Hajde, prolazite!

A dubok pogled ispod visoka čela pode nekuda u daljinu
prema planinama, gde se vode ogorčene borbe. M

39 Kosovka djevojka

Uranila Kosovka djevojka,
Uranila rano u nedjelju,

U nedjelju prije jarka sunca.
Zasukala bijele rukave,
Zasukala do bijelih lakata,

Na plečima nosi hljeba bijela,
U rukama dva kondlra zlatna,
U jednome ladane vodice,

U drugome rumenoga vina;
Ona ide na Kosovo ravno
Pa se šeče po razboju mlada,
Po razboju čestitoga kneza,

Te prevrče po krvi junake;
Kog junaka u životu nade,
Umiva ga hladanom vodicom,
Pričeščuje vinom cfvenijem
I zalaže hljebom bijelijem.
Namjera je namjerila bila
Na junaka Orloviča Pavla,

Na kneževa mlada barjaktara.
I njega je našla u životu:

Desna mu je ruka otsječena,

I lijeva noga do koljena,

Vita su mu rebra lzlomljena,

Vide mu se džigerice bijele;
Izmiče ga iz te mnoge krvce,
Umiva ga hladanom vodicom,
Pričeščuje vinom crvenijem
1 zalaže hljebom bijelijem;

Kad junaku srce zaigralo
Progovara Orlovicu Pavle:
„Sestro draga, Kosovko djevojko!
„Koja ti je golema nevolja,

„Te prevrčeš po krvi junake?
„Koga tražiš po razboju mlada?
„Ili brata ili bratučeda?

„11’ po grijehu stara roditelja?"
Progovara Kosovka djevojka:
„Dragi brate, delijo neznana!

„Ja od roda nikoga ne tražim:
„Niti brata, niti bratučeda,

„Ni po grijehu stara roditelja;
„Mož’li znati, delijo neznana,

„Kad knez Laza pričeščiva vojsku
„Kod prekrasne Samodreže crkve
„Tri nedjelje trldes’t kaludera?
„Sva se srpska pričestila vojska,
„Najposlije tri vojvode bojne:
„Jedno jeste Milošu vojvoda,

„A drugo je Kosančid Ivane,

„A treče je Toplica Milane;

„Ja se ondje desih na vratima,
„Kad se seta vojvoda Milošu:
„Krasan junak na ovome svijetu,
„Sablja mu se po kaldrmi vuče,
„Svilen kalpak, okovano perje,
„Na junaku kolasta azdija,

„Oko vrata svilena marama,
„Obazre se i pogleda na me,

„S’ sebe skide kolastu azdiju,

„S’ sebe skide, pa je meni dade:

„„Na, djevojko, kolastu azdiju
„„Po čemu ceš mene spomenuti,
„„Po azdiji po imenu mome:

„„Evo t’ idem poginuti, dušo,

„„U taboru čestitoga kneza;

„„Moli Boga, draga dušo moja,

„ „Da ti s’ zdravo iz tabora vratim,

„ „ A i tebe dobra sreča nade,
„„Uzeču te za Milana moga,

„„Za Milana Bogom pobratima,
„„Koj’ je mene Bogom pobratio,
„„Višnjim Bogom i svetim Jovanom,
„„Ja ču tebi kum vjenčani biti.““

*

„Za njim ide Kosančič Ivane,
„Krasan junak na ovome svijetu,
„Sablja mu se po kaldrmi vuče,

„ Svilen kalpak, okovano perje,

„Na junaku kolasta azdija,

„Oko vrata svilena marama,

„Na rQci mu burma pozlačena,
„Obazre se i pogleda na me,

„S ruke skide burmu pozlačenu,

„S ruke skide, pa je meni dade:
„„Na, djevojko, burmu pozlačenu,
„,Po čemu češ mene spomenuti,

„„A po burmi po imenu mome;
„„Evo t’ idem poginuti, dušo,

„„U taboru čestitoga kneza;

„„Moli Boga, draga dušo moja,

„„Da ti s’ zdravo iz tabora vratim,
„„A i tebe dobra sreča nade,
„„Uzeču te za Milana moga,

„„Za Milana moga pobratima,

„„Koj’ je mene Bogom pobratio,
„„Višnjim Bogom i svetim Jovanom,
„„Ja ču tebi ručni djever biti.““

„Za njim ide Toplica Milane,

„Krasan junak na ovome svijetu,

42

„Sablja mu se po kaldrmi vuče,
„Svilen kalpak, okovano perje,

„Na junaku kolasta azdija,

„0ko vrata svilena marama,

„Na ruci mu koprena od zlata,
„Obazre se i pogleda na me,

„S ruke skide koprenu od zlata,

„S ruke skide, pa je meni dade:
ntl Na, djevojko, koprenu od zlata,
„„Po čemu češ mene spomenuti,
„„Po kopreni po imenu mome:
„„Evo t’ idem poginuti, dušo,

„„U taboru čestitoga kneza:

„„Moli Boga, moja dušo draga,
„„Da ti s’ zdravo iz tabora vratim,
„„Tebe, dušo, dobra sreda nade,
„„Uzeču te za vjernu ljubovcu.“*

„1 odoše tri vojvode bojne.

„Njih ja danas po razboju tražim.“
Al’ besjedi Orloviču Pavle:

„Sestro draga, Kosovko djevojko!
„Vidiš, dušo, ona kopija bojna
„Ponajviša a i ponajgušca,

„Ondje j’ pala krvca od junaka
„Ta dobrome konju do stremena,
„Do stremena i do uzendije,

„A junaku do svilena pasa,

„Ondje su ti sva tri poginula;

„Več ti idi dvoru bijelome,

„Ne krvavi skuta i rukava.“

Kad djevojka saslušala riječi,

Proli suze niz bijelo lice,

Ona ode svom bijelom dvoru
Kukajuči iz bijela grla:

„Jao jadna! hude ti sam sreče!

„Da se, jadna, za zelen bor hvatim,
„1 on bi se zelen osušio!“

Narodna pjesma

43

40 Ruski čovek

Godine 1912 slavila je Rusija stogodišnjicu bitke kod Bo-
rodina, gde je odbila velikoga Napoleona s največom svojom
saveznicom zimom. Bilo je tu sveta kao i mravi. Jednoj gospodi
iz Moskve ukradoše u stisci novac, pa nije Tmala čim da se vrati
kuči. U brizi i neprllici lfltala je ovamo i onamo, ne bi li našla
koga poznata, ali sve uzalud. Umorna i gladna zaustavi se na
raskršču i stane gorko plakati. „Sto se dogodi, moja golubice?"
začu se duboki glas. Uplašena okrene se i opazi staroga Seljaka,
koji je prijazno nagovori i kome ona suznih očiju otkrije svoju
nepriliku. Seljak se zamisli i svojim suhim, kvrgavim prstima
pogladi bradu, koja mu je sezala do pasa; onda izvadi kožnu
kesu, sakrivenu na prsima i nabroji joj svojim tvrdim i izradenim
prstima jedan rubalj u samom bakru, sve kopejku po kopejku.
„Otkale ste?“ pita gospoda seljaka, a seljak pokaže rukom u
daljinu. Izdaleka, iz južne Rusije dode peške u Borodino, otkale
ce se opet peške vratiti. „Gde ču vas opet nači?“ zapita gospoda.
„Ah što, moja golubice," reče seljak kao u neprilici, „mi se zaista
nečemo više videti, moja golubice,“ i nestane ga medu svetom.

Kod kude je stari seljak mnogo pripovedao o velikoj slavi
kod Borodina, a mkome nije kazao, kako izbavi gospodu iz ne-
prilike; ali 6 tom je mnogo pripovedala gospoda, pa sam i ja
to dočuo, i milo mi je, Što se to priča. Trstenjak Davorin

41 Počast ženama

Črnogorske žene i devojke u ratu za oslobodenje g. 1913
donosile su na ratište vojsci hranu i municiju. Kad je ustrebalo,
one su pomagale i mužu i bratu i ocu, a hvatale su se puške i
pucale. Po pet stotina bilo ih je u isti čas na bojištu. Turci
su osobito na njih mšanili, pa ih je mnogo palo. Da žene ne
ginu, naredi kralj, da nijedna žena ne sme preblizu na ratište.
Žene su opet išle u vatru, hvatale se Oružja, pomagale ranjeni-
cima i odnosile mrtve in ranjene.

Medu silnim črnogorskim stenama susretne kralj dugu po-
vorku žena, gde noše ranjenike: muževe i bracu. Sve šute, ne¬
kima su oborene glave, ali ne plaču.

Kralj stane, gleda, kanuše mu suze i skine ženama kapu.
Odonda su žene opet slobodno dolazile na bojište.

Trstenjak Davorin
3 *

42 CMpT Majne JyroeHha

Mhjih  Borne, nyja BejiHKora,

Kaj. ce čarne Ha KocoBy Bojcna!
y Toj Bojcu« jeBeT JyroBHha
H ječe™ CTap — Jya<e BorjaHe.
Bora mojih  JyroBHha Majna,
fla joj Bor ja ohh cokojiobc
H  ČHjeaa KpHJia Jia6yjoBa,

J\&  ojjičth  Ha Kocobo  paBHo,

H ja bhjh  jeBeT JyroBHha
H jeceTor crap — Jyra BorjaHa,
LLIto  MOJHja, Bora jOMOJHJia:

Bor joj jao ohh cokojobc
H  6Hjeja Kpnjia ja6yjOBa,

OHa je™ Ha Kocobo  paBHO:
Mptbhx  Halje jeBeT JyroBHha
H jeceTor CTap — Jyra BorjaHa,

H BHiue ibhx  jeBeT 6ojHHX Kčnjba,
Ha KonjbHMa jeBeT conČJiOBa,

Oko  Konjba jeBeT jo6pnx KOHba,

A nopej Hdhx  jeBeT ;byrax jaBa.
Taj 3aBpHiiiTa jeBeT jo6pnx KOit.a,
H 3ajaja jeBeT Jbyrax jaBa,

A 3aKJHKTa jeBeT conojOBa;

H  Ty Majna TBpja cppa 6Hja,

Ha  oj cpja cy3y He nycTHja,

Beh y3HMa jeBeT conojoBa,
nan ce Bpara jBopy ČHjeaoMe.

*

HaJieKO  je ci-iaxe yrjieja.ae,

Majo 6jHKe npej it>y HuieTaje.
3aKyKaJO jeBeT yj6BHH.a,
3anjaKajo jeBeT cnporaua,
3aBpHiuTajio jeBeT jo6pHX KOH>a,
3ajajajo jeBer Jby™x jiaBa,
3aKJHKTajio jeBeT conoJioBa;

H Ty Majna TBpja cpua 6HJia,
jO(a oj cppa cy3e ne nycTHja,

Hero TjemH jeBeT yjoBHqa:

45

„He TyryjTe Moje HeB jecrnue!

XBaJia Bory Ha meroBy japy,

Ja hx  MJiaja hh  pojnja HHjecaM,

JX a mk  jieme Ha Meny jymeny,

Beh Aa 6pane 3eMJ>y oj jymMaHa.

He naaKHTe, Moje nheppe jpare,

Ak’ h jecy ojje-rjejH jcjpajH,

OdajiH cy n t h  h h  >njpajoBHhH,
XpaHHheMO nTHhe >njpajoBHhe,

Hame naieMe nornHyTH h  eh e,

HauiK jboph nycTH o c t a t Hehe!"

Kaj, je 6hjo  Hohn y nOHohH,

An’  3aBpHmTa JJaMjaHOB 3eaieHKo.

FlHTa Majna ,IIjMjaHOBy Jby6y:

„CHaxo Moja, j>y6o JIjMjaHOBa!

IHTO HaM BpHIHTH JJŽMjaHOB 3ČJieHKO?

Hji’  je raiajaH nmeHHpe 6je;mij;e,

Hjh  acejaH bo  je ca 3BeHaHa? ul
nporČBapa j>y6a JJaMjanoBa!

„CBeKpBHu,e, Majno JJjMjaHOBa:

Hht’  je rjajaH nmeHHje 6jejnue,

Hhth  mejaH Boje ca 3BenaHa,

Beh je mera JXaujan  Hay™o
ZJo n6 hoHh  CHTHy 306 3o6aTH
Oj no Hohn Ha jpyM nyTOBara
nan oh  >najH CBčra rocnojapa
LUto  ra HHje Ha ce6n johho.“

H Ty Majna TBpja cpna 6una,

JX a oj cpja cy3y He nycTHja.

Kaj yjyTpy jaHan ocBa.Hyo,

Ajh  jeTe jBa BpaHa raBpaHa,

KpBaBa hm  npnja jo paMeHa,

Ha nj>yHOBe 6m]ena  njeHa Tpn/ia;

Ohh  Hoče pyny oj jyHana
H Ha pyjH 6ypMa no3JiaheHa,

Banajy je y npHČje MajjH;

Y3e pyny JyroBHha Majna,

1  3BenaH — cpncnn cpejOBenHH rpaj Ha KocoBy nojby,
jaHac pa3BajHHe.

46

OKpeTajia, npeBpTajia H>čMe,
na A03HBJbe Jby6y XlaMjaHOBy:

„CHaxo Moja, jby6o flaMjaHOBa!

Bh ji ’  no3Ha^a, nnja j’ obo pyKa?“
nporoBapa Jby6a /laMjaHOBa:

„CBeKpBnue, MajKO .HaMjaHOBa!

Ob°  j’ pyna Harnera JXšM]ma,

Jepa 6ypiuy ja no3HajeM, MajKO,

BypMa ca mhom  Ha BjeHHaH>y 6wia.“

Y3e Majna pyny X[aMjaHOBy,

OnpeTa^a, npeBpia^a n.OMe,
nan je pyitH thxo  6ecjeAH./ia:

„Moja pyKo, 3ejieHa ja6y«o!

Baje ch pac/ia, raje ch HCTprHyTa?

Th ch pacjia Ha KpHon;y MOMe,

HcTprHyTa Ha KocoBy paBHOM.“

Aji’  Ty Majna OAOJbeT He Morjia.

Koahko  ce paaojiHJia Majna,

O a Tyre joj achbo  cppe nyqe
3a CBojHjex agbct  JyroBHha
M AeceTHM CTapuM Jyr — BopaShom.

HapoflHa necMa

43 Kozački konj

Niko se nije tako i toliko sprijateljio s konjem kao Kozak.
On nauči konja takvim radnjama, da mu se čovek mora diviti.
Konj na dani znak leže i ustaje, pada i odlazi, diže se na zadnje
noge i učini se mrtav — samo što ne ume govoriti. Kozak voli
konja kao prijatelja, neguje kao dete, postupa s njim kao s bra¬
tom. A i konj razume i voli svoga gospodara.

Jedne noči prede granicu nekakav nemački kriomčar u
nameri da nešto prokriomčari. Bio je blizu granice. Opazi ga
Kozak, stražar. On uštine konja za desno uho i za nekoliko
minuta kriomčar je bio u kozačkim rukama. Razoruža ga i po-
tera u pograničnu stražarnicu. Išli su nekih četvrt sata preko
granice: nemački kriomčar napred, spotičuči se, a za njim Kozak
na konju. Kriomčar je mislio samo jedno: kako da se izvuče
iz ove bede, jer zna šta ga čeka, kad ga Kozak dovede pred
zapovednlka. Tetura se kriomčar preko granice. Najedanput ga

47

Kozak zaustavi i reče mu: „Znaš šta, ti si umoran. Pojaši malo
moga konja, a ja ču pešačiti."

Kriomčar jedva dočeka i iizjaha kozačkog konja. I u času
mu sinu misao da se spase: da pobegne. Pa kako pojaha konja,
potera ga Tz sve snage. Konj polete kao strela.

Kozak se začudi drskosti kriomčara; ali se ne zbuni niti
dohvati rukom za pušku. Zadovoljno i s osmehom posmatra
begunca kako brzo izmiče. — Ah, nesrečo jedna, to li ti hočeš!
Cekaj samo!

Kad je kriomčar podaleko izmakao, Kozak izvuče plštaljku
i tri puta snažno zazvlždi. Konj, koji je dotle napred jurio, čuvši
pisak gospodareve pištaljke, poznati glas, — u trenutku se
okrete i u najbržem galopu dojuri natrag svom gospodam, no¬
seči na grbini svojoj zaprepaščenoga kriomčara, koji nije mogao
doči sebi od straha.

Cim konj dojuri, stade pred gospodara zadovoljno ržuči.

— Dole! viknu Kozak kriomčaru.

Ovaj side s konja i moljaše za oproštenje.

Kozak ponova uzjaha svoga konja i razdera se na kriomčara:

— Napred u stražarnicu (karaulu)! M.

naša domovino!

44 Lij epa

Lijepa naša domovino,

Oj junačka zemljo mila,
Stare slave djedovino,

Da bi vazda srečna bila!
Mila kano si nam slavna,
Mila si nam ti jedina!
Mila, kuda si nam ravna,
Mila, kuda si planina.

Vedro nebo, vedro čelo,
Blaga prša, blage noči,
Toplo ljeto, toplo djelo,
Bistre vode, bistre oči,
Velje gore, velji ljudi,
Rujna lica, rujna vina,
Silni gromi, silni udi:

To je naša domovina!

Zanju srpi, mašu kose,

Djed se žuri, snoplje broji;
Skrlplju vozi, brašno noše,
Snaša preduč čedo doji;
Pase marva, rog se čuje,

Oj, oj, žveči, oj u tmine,

K ognju star i mlad šetuje,
Evo naše domovine!

Teci Savo, Dravo teci,

Nit’ ti Dunav šilu gubi,

Kud li šumiš, svijetu reci,

Da svoj narod Hrvat ljubi:
Dok mu njive sunce grije,
Dok mu hrašče bura vije,
Dok mu mrtve grobak krije,
Dok mu živo srce bije.

Mihanovič Antun

4 «

45 Caea

PnjeKO CBČTHX HyBCTB3 HauiHx!
no 3e;ieHy tču,h cary,

Te ahbotho cpeSpoM nauiH
nocToj6HHy Spahe Apary!

Teun, njiHHH hh 3 nojioje
Te OTruiHHH Hame ja^e;

Po/ty Ka3yj njecMe Moje
Ha 3a HČMOBHHy 3Haj,e!

TpHCKH MBaH

HuBHa ah je 3eM/ba cyceAHa HaM Rpamcna, a nČHajAHBHHja
ceBepHa joj CTpaHa, Kojy CAOBeHU,n 30By „ropemcKo“. y
Toj SpaTCKoj 3eMJbH, Koja H«je Toma, koahko Hama GiaBOHHja,
HMa 6e36pojHHX npnpoji.Hnx KpacOTa. Ty je HHKHy.ia no3HaTa
necMa, Koja ca3bh jienoTy »BAeACKora je3epa“; Ty je „Boxhh>cko
je3epo“, Ty „ nepnHHHK,“ je^aH o a HajKpacHHjnx CAanoBa mio hx
no3HaMO, na je y flpaBCKoj 63hobhhh h ii3Bop CaBe, Te Haj3HaMe-
HŽTiije xpB3TCKe pene. Ako ch nocerao KpacHo »Bacacko je3epo“,
Ta a He nponycTH, Aa He 6h noxoA«o h BoxHmcKy AOAHny, luto
aokh Metjy bhcokhm 3ahhhckhm SperoBHMa, Metjy KojHMa ce pa3-
ahao h „BoxnmcKO je3epo“ Ha ypy asaško, OKpyA<eHo myM 0 M
apHoropnae, y nojoj pacTy bhtc jeAe h OMOpHKe. BpoAap he Te
noBecTH Ha naMu;y, a B03ehn ce Hyjem Ta j h h myM h CBe to jaay
6yKy, aok Mel]y myMCKHM 3eAČHHAOM He 3arAeAam cpečpHH Tpan —
CAan CaBHue. Okomhtb, 75 MeTapa BHcona CTčHa 3aycraBH nyT-
HHKa, HH3 Kojy ce pymn CaBHua ca ABa CAana, 6pyjehn h  rpMehn,
Aa th ce 3eMjba noA HoraMa Tpece.

Ha cyHuy ce BOAa npereBa nonyT AparyA>a h Sžcepja,
Apmhe y 3paKy nao HeSecna Ayra, Te nonpHBa ueo npaj TaHaxHOM
khluhaom. Huniem ah ABaAeceT Kopana asačko oa CAana namy
yBHC, HanyHHhe ce Aocnopa boaom, a noja cy je nHAH, BeAe,
Aa je to Ayma oa BOAe, Aa je to Sacep-BOAa. Bhcoko H3a H3Bopa
CaBHAe npoTe>Ke ce toao, mecT chth Ayro, K3MČHHTO, nycro h
MpTBO nojbe, noje nac nyHO ceha Ha XpBaTcno npHMopje. H3HaA
Tora nojba yAHBJbyje nyTHHi<a BeAHHŠHCTBeHH TpfirAaB, ihto ce
AH>ne Ha Tpn rAŽBHije 2865 MeTapa bhcoko. Ha tom noA>y HMa
ceAaM je3čpa, noja cy Mei)y co6om cnojeHa; nocAeAH>e je3epo
pymn ce y Ay6iiHy Te npoBajbyje Ha ABa iKApeAa nao CaBnna,
npo™qyhH BoxHmcKo je3epo.

49

CaBa HMa ABa H3Bopa: BoxHft>ci<y CaBnpy h nčTKopeHCKy
CaBHpy, noje ce cacrajy He^a^eKO rpa^Kha PaaoBjbHpe, OTBapa-
jyhH cpe6poneHy CaBy.

CaBa Teqe c3mhm cjiaBeHCKHM 3eMjbaMa, OHa je peKa cviaBeHCKa.

Tene CaBa oa TpftrjiaBa
H 3  c^iaBeHCKor 3aBHqaja;

Oa TpftrjiaBa ao ,Z]jyHaBa,

Tpn n^ieMeHa k jeAHy cnaja.

(TpHCKH HBaH) Xnpu ,HparyTHH

46 Soča

Krasna si, bistra kci planina;
Prirode žar u tebi sja,

Prozirnih kad ti sred dublna
Oluje gnjev ne muti dna.
Krasna si gora kci!

Tvoj brzi tok ko hod je lak
Planinskih djevojaka,

I jasna si ko gorski zrak,

A glasna si ko i pjev jak
Planinskih zor — momaka.
Krasna si gora kci!

Rad gledam tvoje žive vode,
Valove tvoje zelenmodre:

Sva tarna trava na planini,

Sva vedrost rujnoj u višini
Lijepo se u njim’ slila;

U rosi viša plavetnih,

U rosi gora ze'enih
Ljepotu ti si pila.

Krasna si gora kci!

Ti znanica si meni draga!

Kad šumiš gorskih iz diibrava,
Nosiš mi s milog rodnog praga
Cjelova breme i pozdrava.

50

— Po ravni ovoj tužno strujiš . . .

Oj kako glasno, ljupko brujiš,

I čvrsto, krepko poskakuješ,

Dok goram’ hitaš i putuješ!

Kad put svoj utreš na ravnine,

Zašto te živa radost mine?

Sto plaziš kano izmorena?

Sto plačeš, bolna, rastužena?

Oj teško, teško ti ostavljaš
Kolijevku gorsku vala svoga!

Zar znadeš, da sad vodu valjaš
Uz groblje roda slovenskoga?

I dvojak bol nam trpjet znaš,

Ti tužna, ali časna!

Ogromna kano suza sjaš,

Al i ko suza — krasna!

Krasna si, bistra kči planina;

Prirode čar u tebi sja,

Prozirnih kad ti sred dubina
Oluje gnjev ne muti dna.

Po slovenačkom od Gregorčiča Simona

47 Probudiče se lav

Pusto istarsko selo bez crkve i škole. Uokolo sama beda.
Siromašni se narod muči i kinji, da štogod zavredi. Onda dočte
bezdušni lihvar, pa mu sve otme. A kad ne može da plati, onda
ga priveže uza se, da za nj tegli, da se za njega troši i mrcvari.

1 krv mu pije, tuče ga u dušu, grdi mu jezik, blati mu
običaje, goni ga i do životinje ponižuje. I tako u našem čoveku
trne svest i trne — i dode dan kad i on sam izgubi svaku nadu
u bolji život, kad ga obuzme tužan osečaj, da je on na svetu
samo zato, da tudinu služi, da ga sluša, da ga se boji, da pred
njime strepi.

Onda dode dan — i u njegovu selu odjekne lopata: eto,
došli ljudi i polažu ugaoni kamen, a na njemu dižu zidove visoke
i bele. I meču krov, a nada nj tornjič sa zvoncem, koje če

51

jednog jutra odbiti u drago, rodeno nebo svoje tanke, srebrne
zvuke — i na njegov če glas doleteti jato vesele, male dece, da
se okupi oko učitelja ili učiteljice i da guta novu do tada nikada
nečuvenu reč. . .

I naš če ubogi čovek gledati i slušače, kako se iz bele,
suncem blagoslovene Družbine kuce razležu tanki glasovi de-
tinje pesme:

Gde ptičice miloglasnim glasom pevaju: Tu je
moja domovina — tu moj mili stan  . . .

A čuče se i drugi glasovi: o slobodi, dostojanstvu čoveka,
o časti narodnoga imena ... I on če prisluškivati i stati ko ska-
menjen. Onda če se i u njemu krenuti nešto. Zadrhtače davno
obamrle žile, zaigrače u njemu duša, žilama prostrfljiti snaga,
probudiče se u njemu čovek, naš čovek, Jugoslaven — i kad
vidi, kad se seti, što je sirota sve prošao i što je sve prepatio,
stisnuče zube, zgrčiti pesti — i jednim če mahom stresti sa sebe
sramotan jaram, koji ga tišti. Car Emin Viktor

48 Istra zove Marka

Huji vetar i kipi magla u Puljskome zatonu. Nove aveti
niču iz zemlje, hrle sa dalekih gora i poljana, stižu u povorke
i jata k mrtvome junaku. To su duši starih istarskih kmetova.
Na njima je sto tragova uporna rada, teške rabote, plemičkoga
biča, gladi, žede i golotinje.

— Kraljeviču Marko, gle što učini od nas sila i nepravda.
Iskrčismo sve gore te naše zemlje, izorasmo sva polja, nato-
pismo je našom krvi i našim znojem, ali gvozdeni su ljudi ga¬
zili po nama, ubijali nam nadu, poganih nam veru i ponizlvali
ponos naš . . .

Ceznuli smo za danom u koji češ da pročteš preko naših
poljana kao zvezda preko neba. Očeklvali smo te kao sunce,
što če da nas ogreje i ojunači. Nadah smo se, da češ nam do¬
neti zvezdu na vrhu svoga kopija, zvezdu sjajnu i plamteču, što
razgoni tame i bodri klonula srca. Bejasmo kao mrtvo more,
što čeka da ga ošine krilo oluje, pa da onda uskipi i dipne,
da se propne i ustalasa, i poruši nasipe, i proguta obale, i raz¬
lije se preko bregova. Cekali smo te mučaljivi i tužni u tmurnim
praskozorjima na Vrhovima humaca i gora, ah ti nam ne dode,

52

—• junački tvoj duh ne prohtiji kroz naša srca: ne dode, junače,
da usadiš mač u gredelj našega pluga za znak i znamen, da
smo i triidbenici i gospodari rodne nam grude . . . Klonusmo
bez borbe i mrosmo s gospodarevom petom za vratom . . .
Kraljeviču Marko, što done, kaži, našim sinovima i unučadi?
Tužniji su i jadniji od svojih otaca i pradedova. Iščupaše im
srce iz nedara, oteše im dušu iz grudiju, pomračiše im i isko-
paše oba oka iz glave, pa lutaju po tami i slede kao stado
ovaca tude stope i pozive.

Ustani, junače, i pomozi našim unucima! Još je vila po
našim gorama, a po brdima i docima trave svakojake, a najviše
smilja i kovilja. Daj, nek nam deca pogledaju opet očima po
svetu, jer su jadna i nesretna! — — Junače, ostani s nama, a
kad dogori do nokata, ustačemo mi mrtvi da vojujemo uz tebe
poslednju očajnu borbu, da spasimo — da osvetimo! . . .

—- Ostani s nama! klicu vile naokolo.

— Ustaj i progovori! stoji vapaj robova, galeota i kme¬
tova, triidbenika nevernoga mora i tvrde istarske grude.

Zestok srh proleti telom mrtvoga junaka; pomako je ruku,
podupro se laktom o stenu i dipnuo na noge. Strši ko orijaš
na onom kamenu, širi ruke i gleda u aveti.

— Primaknite se, tužni i zaboravljeni, da vas zagrlim sve
skupa! . . . Gradite mi grobnicu na ovome žalu, ali neka bude
kao kula, iz koje ču da bdejem nad vašom unučadi — neka
bude kao utvrden grad, iz kojega ču da nahrupim s družbom
svojom, kad kucne časak ustanka i odmazde! — — —

Nazor Vladimir

49 Pjesma o Istri

Sliku milu Istre naše
Ja u srcu nosim svom . . .
Leži ravna i vrletna

Na tom Moru Jadranskem.

Glava joj je Učka gora,
Buk valova njen je glas,
Kitne šume i pašnjaci
Oko struka zelen pas.

Sela su joj biser sitni
Na haljini zelenoj,

Gradovi joj toke sjajne
Na dolami šarenoj.

Raša, Mirna i Dragonja
Teku žilam’ njezinim . . .
Gle otoke, djecu lijepu,
Na skutima majčinim!

53

Istro naša, majko naša,

U srcu te nosim svom.

Najljepša si za me zemlja
Na tom Moru Jadranskom 1

Iz Nazorove Čitanke

50 XajayK BejbKO ocjioSatja UpHy Pe«y oa  TypaKa

y noqčTKy 1807 roA., nouiTO Cp6n 3aB^ajtajy BeorpaAOM,
xajayK BejbKO ciaHe ce moahth ripaBHTeA>CTByjyinHeM CeHaiy Aa
My AaAy AonyuiTeffee Aa npelje Ha KpHBH Bnp, Aa no6yHH UpHy
PeKy hah u&m  Thmok, h Aa OTMe oa TypaKa. 3a raj nocao oh  HHje
HCKao HHKaKBe Apyre noMohn ao jeaaH SapjaK h ČTBopeHO nHCMO
Aa cb3kh HOBeK oa  6eryHapa hah AoniA>aKa H3 ohof Kpaja, ko j h
xohe, Mome caoOoaho c h>hm nohn hž Taj nocao.

nčHajBHme OHflauitbHX caBeTHHKa cpncKHx hhth  cy 3HaAH
uiTa je KpHBH Bnp hh  U,pHa Pena, hhth  cy thx  HMčHa npe nyjiH
oa H>era; 3aTO cy H3Hajnpe CBe pa36HjaAH, a KaA hm oh  AocaAH
MOJiehH ce cb3kh a3h, ohas  pene Mjia^eH, Kojn je HajcrapHjH
6 ho  y CaBeTy:

„XajAe, Mope, KaA je tško HaBaAHo, Aa ra noutjbeMo: na
ano Aa Bor Te OTMe luto, Ao6po, — pacnpocTpaHHheMO 3eMJby
Hanjy, axo ah norHHe h nponaAHe, mh My hhcmo KpHBH, bhahui
Aa Hehe Aa MHpyje, Hero fre orahH h 6e3 AonymTetba.“

H TaKO My AaAy OapjaK h  ČTBopeHO nHCMO, y KOMe ra
HŠHMeHyjy 6yjby6amoM, h Aonycre My Aa Moace cb3kh oa ao-
mAsaKa H3 ČHora Kpaja i<ojn xohe, nohn c h>hm caočoaho; h  AaAy
My jom HČKOAHKe ctotohc  rpoma HOBpa h m3ao pe6aHe.

BejbKO caA c thm  6apjaKOM h  nHCMOM CKynn totobo cto-
THHy KojeKŠKBHX 6eryHau,a h  6ehapa H3 OHora Kpaja, na yAapH
c ibHMa ynpaBO npexo KpHBora Bnpa, h Aolje y ceAO rioAropap,
Te OHAe onKOAH HČKaKBor 6era y KyAH. HcTHHa Aa c čeroM HHje
6 hao BHUie oa  AeceraK ao  neraaecT Aynja, anu  je KyAa 6nAa
TBpAa; 3aTO My Aatfay HHcy motah  HHmra ynHHHTH. A KaA 6yae
yBene, BeA>Ko Halje y ceAy hčkoahko  6ypaAH h  Kapa, na hx
H anyHH cahmom h cchom, h  npHBaA>aBniH noA KyAy, 3anaAH, Te
TaKO ynaAH KyAy. KaA KyAa CTane rope™, 6er ce npeAa, a BejbKO
ra cyTpaAan ca cbhmh  TypuHMa ftcnpaTH y TypcKy.

54

Kan qyjy ocrajie cy6auie h 6čtobh no UpHoj Peun inTa je
6hjio on ČBora 6era y nonropny, onMax cbh no6erHy y Bhj;hh
h  y oerajie OKOJiHe rpanoBe n BapouiH, a UpHy Peny ocTaBe BejbKy.
Ma oh hč XTene Hapon caB nH3ara Ha BojcKy, nao ihto je 6ho
o 6 ma \,  Hero noKynn jom HeuiTo 6ehapa h caMOBOJbana, a Ha-
pony Kance na CBaKH pann CBoj nocao, a oh fre hx nyBara o a
TypaKa, caMO na My Bojcu.H xpaHy noHoce; na ce nČTOM Ha-
Mecra y HČKaKBOM ceny na 3HMyje, jep je. 6 hjio jom paHO n 6ho
je CHer ynapHo.

Kan Typu;H y tom  nyjy niTa ce pan« no UpHoj PeuH, h
pa36epy na BejbKO HeMa mhoto  Bojcne, onna ce H3 BHniiHa no-
nHTHe HeKOJiHKo CTOTHHa TypaKa, h  nol)y Ha ibera; a Kan not)y
Ha nocnenftH KOHaK, na he Kao cyTpa ynapHra, OHna oh  CKynn
CBe CBoje MOMKe, na hm pene:

„Bpaho! Mh Typne OBne hč MonceMO neKara, jep je h>hx
mhoto BHiue Hero Hac; Befr xajneMo, y HMe Bora, na mh ynapHMO
nohac hš ihhx, na ano hx Kano 36yHHMO h pa36HjeMO, no6po;

aKO JIH HM HČ MOTHeMO HHIHT3 yHHHHTH, a MH heMO HOh Ha

rjiaBy,  na y n;iaHHHy!“

H Tana, nonHrHyBHiH CBe CBoje momkc,  orane, Te ce nojiano
npHByKy h  yi)y ycpen TypaKa, na yjenaHnyT cbh  o6ope BaTpy
H3 nyiuaKa, h CTaHy bhk3th  TypcKH:

»BčncHTe! Pa36n Hac Xajnyi< BejbKO!“ TypuH ce on ny-
nitaBe h  on bhkc  onaico H3a cHa CMeTy, a koibh hm  ce H30TKiinajy,
na ynape npeno Jioropa h  npeico ihhx, h  Taico Typun no6erHy,
ko  j h  neumne, Kojn 6oc, icojn rojioraaB, a caB Jiorop ocTaBe
CpČHMa.

H on Tana Bejbico ocTaHe Kon TypaKa y CBeMy OHOMe
Kpajy CTpauiHH HČnpHjaTeJb. Kapaimh Cre^aHOBiih ByK

HanoMeHa:  npaBHTČJbCTByjyuiHH Cčhbt = ynpaBHa CKyn-
UITHHa.

51 Petar Zrinski i Fran Krsto Frankopan na stratištu

(Bečko Novo Mesto, 30 aprila 1671)

— — — Na trgu i okolo njega svuda muk. Povetarce
ispod sunca tihano je lovorilo i nanosilo miomiris proletnoga
cveca i mlade trave s okolnih livada. Sunce je več osvetlilo polo-
vicu stratišta; krvnik je mirno odmotao svoj mač, koji sevnu,

55

dug i širok. Ljudi pogledaju sat na tornju, vrata od oružnice i
onaj mač — pak svi pogledi panu na onaj shod na pročelju
oružnice, na prvom spratu. Na shod su izašli gradski sudac,
njegovi prlsednici i beležnik kaznenoga suda Hanugel. Na be-
demu sve se pripelo jedno na drugo.

Još jedan hip, i škripnu teška vrata od oružnice, trgne se
mlado i staro, sve pridigne glavu, braj poleti zrakom, pa opet
grobni mak . . .

Vrata su se o tvorila, na trg su stupila dva seda kapucina,
pognute glave, svaki nosi malo propelo; za njima ide kapetan
von Ehr, pak deset kopljanika, onda opet dva kapucina, jedan
levo, drugi desno Petru Zrinskomu, koji lagano stupa s propelom
u rukama. Sunce mu kruni otkrivenu glavu, onu valovitu crnu
kosu, na modroj dolami blistaju se krupne toke. Korak iza
njega ide sluga Tardic, pa opet deset kopljanika.

Na kapetanovu zapoved svi stanu pred oružnicom, netom
su izašli iz nje.

Beležnik kaznenoga suda pročita osudu sa shoda jakim
glasom, pak javi, da je stiglo pomilovanje od premilostivoga
cesara i kralja Leopolda I, da se osudeniku neče otseči desnica.

Petar pomisli na Frana, zahvalno pogleda put neba.

Gradski sudac slomi sada jedan štapič i baci ga sa shoda
na trg.

Na kapetanovu zapoved krenu prema stratištu.

Sve su oči uprte u Zrinskoga, svi se čude njegovu spo-
kojnom licu, koje proseva neizmernom dobrotom i milotom,
onako bledo, onako sveto, jer njegova bledoča zanosi na onu
velikih mučenika. Iz dubokih očiju proviruje mu neka svetla
nadzemna snaga, jer dok idu lagano trgom, on ne vidi nego
malo propelo, on ne čuje reči svojega ispovedmka, koji ga teši,
da če domala stupiti medu blažene na drugom svetu.

Več su kod stratišta. Zrinski pogleda krvnika i njegov mač,
pritisne srce rukom i izusti tužno:

— Časni i dobri moj oče, molite se Bogu za moju otadžbinu.
Oh, da znate kako je pogažena! Molite se za nju!

— Ja se za sve patnike! . . . uduši se starcu reč od velikog
tronuča.

— Molite se Bogu za moju Ženu, za moju decu!

— Moliču se . . . — zajeca tiho ispovednik.

56

— Molite se za moju dušul — uzdahne Petar, pa uzade
stalnim korakom na stratište, a odmah za njim ispovednik i sluga.

Krvnik stoji nepomično, drži mač na golom ramenu.

Zrinski svrne očima po trgu, pogleda poverenike, i reče
svojemu ispovedniku:

— Više se ovi siromaši boje moje strašne smrti nego li ja.

— Oprostite svima . . .

— Opraštam ... — drhtne Zrinski, preda propelo ispo¬
vedniku, svuče dolamu, dobaci je slugi, izvadi iz džepa svilen
rubac prekrasno izvezen zlatom, ogleda ga, poljubi ga, pa uzdahne
s največom boli:

— Oh, Katarina moja! . . .

Na kapucinskom tornju odbije devet sati.

Zrinski klekne, pogleda sunce, poljubi onaj svileni rubac,
dade ga slugi i umoli:

— Jure, sveži mi ovim rupcem oči. S Bogom, dobri moj
Jure. Taj rubac dala mi je moja Katarina na Petrovo pred tri
godine. Njezine su ga ruke tako lepo . . .

— Dobri moj kneže! . . . zaplače sluga.

— Prfdigni mi kosu sa zatiljka na teme i dobro je sveži.
Sastaneš li se gde s mojom Katarinom, s mojom decom — daj
im taj rubac. Jure, ne reci im, koliko sam trpio . . . Sastaceš
se možda s mojim sinom . . . Tvrdo sveži . . . Njega možda neče
pogubiti . . .

Sluga sakuplja valovitu emu kosu, u kojoj nisu več retke
srebrne niti, i prfdiže je na teme, a njegove se suze toče na nju
i na onaj jaki i lepi vrat . . . Kad zaveže oči i kosu istim rupcem,
odmakne se od gospodara i pokrije lice rokama.

Zrinski se sad prekriži, sklopi ruke, prigne glavu i glasno
izusti:

— Bože, primi dušu moju!

Svud grobni muk. Brdom struji proletni miomiris, s vedra
neba sije sunce na onu pognutu glavu i celiva onaj otkriveni
vrat . . . Srca ne kucaju: krvnik podigne svoj veliki mač, silno
zamahne, mač sevne, zazuji i zahvati Zrinskoga niže zatiljka po
jakoj kosti. Petar pane na kolena, a krvnik, sav smeten, naglo
zamahne, ali i po drugi put udari krivo, zaseče tek do pola vrata.
Zrinski se sruši na prša, protegne se, krv poprska črno sukno,
zapuši se na suncu, mrzli trnci prolete one ljude naokolo, mnogi
proklinju krvnika, koji tako muči krštenu dušu. Zrinski se trza

na onom suknu, prfdiže se, g'ava mu visi, njiše se na sve strane,
krv šiklja iz grozne rane, kosa mu se razvezala, i ona visi, okrva¬
vljena vuče se po suknu, a krvnik, sav izvan sebe, besan, hvata
kosu, lovi glavu da je odreže. Ljudi se zgražaju, neki urliču,
mnogi beže s bedema. Krvnik napokon odreže, otpili krvavu
glavu, pa otskoči, nasloni se na kladu, zadrhta, grčevito se
zguri, prezavo prevrati očima. Sad pohiti k stratištu ono deset
okrinkanih ljudi, svi rastegnu črno sukno, veliko poput največe
ponjave, omotaju i truplo i glavu, sve ostave onde i povrate se
na svoje mesto. Sluga Juraj, prestravljen, zakloni se u kapucinsku
crkvu.

Ne prode ni četvrt sata, vrata oružnice opet zaškripnu i
zacvile. Na trg dovedu kneza Frana sve onako kao i Petra.

Malo pred podne sahraniše Zrinskoga i Frankopana u isti
grob. Na humak položiše ploču, koja je več više dana bila
gotova . . . Na njoj je isklesan krvnički mač, a nad njim dve
mrtvačke glave. Latinski natpis kaže, da u grobu počivaju knez
Petar Zrinski, ban hrvatski, i markiz Fran Frankopan, zadnji od
SVOga roda. Kumičic Evgenij

Ko svoju zemlju ljubi,

1 ko n e če biti rob,

Tomu krvnik glavu rubi,

Taj u hladan pada grob!

Harambašič August

52 Mučenici

Stariča nas uči knjiga mudra,

Mučenici da su vijek prvaci
Bolujučeg čovječanskog roda:

Oni svojim mukama ga jače,

Oni svojom vldaju ga krvlju.

Vežic Vladislav

53 rocnocBeTCKO Flojbe

Ha TocnocBeTCKOM nojby 3aceo je Otoh npecTO Kopyim<e
noKpajnHe. ycTo^flueH>e KopymKHX BojBOAa BpuiHJio ce obško :

UBa caTa oa  UeAOBpa noA ropoM KpH cTajao je KaMeH, Ha
KojeM je ce^eo npnnpocT KMeT. JejHOM pyKOM Ap*ame 6hk3, a
ApyroM mapeHy Ko6HAy. Hejajieno oa  ft>era, OKpy>KeH nAeMfihHMa

4

58

n BHTe30BHMa, CTajao je y chbom  KanyTy h kmctckhm  UHneJiana
BOJBO^a C IlOKpajHHCKOM 3aCT3BOM.

Kaa 6 h ce BojBO/ta CTao npncjin>KaBaTn KMeiy, ynhTao 6 h
OB aj: „Ko ce TaMo npH6M)KaBa?“

Hbto  o^roBope cbh: „To  je KHe3.“

Kmct  nHTa jiajbe: „Xohe m  6hth  HpaBejiaH cyAau h  qyBap
npaBe Bepe?“

Jby^n o,a,roBope: „JecT, h  yBeK he 6hth!“

j,  Ko j hm  npaBOM“, nHTa kmct,  „MO>Ke oh  MeHe cKHHyTH ca
OBora npecTOJba? 11

„,Ho6Hheiii me3AeceT cpedpitaica, mapeHora 6nKa, Ko6HJiy,
o^e^io, i<oje HMa khs 3 ca.ua Ha cečn, h  TBoja he Kyha 6 hth  onpo-
iHTeHa nope3a.“

Kmct .aaraHo y,aapH KHe3a no JiHuy, Te ra orrČMeHe aa 6yae
npaBeaaH cy,a,ait h,  cnmaBiiiH c KaMena, o,zpKeHe aapoBaHe My
aKHBOTHtbe. KHe3 cTynH Ha KaMeH, H3Byne Man, 3aMaxHe H>HMe
Ha CBe nerapn CTpane h  3aBepn ce, %a he 6hth cbhmh  cyAau,
no ,ny>KH0CTn h  npaBA«.

3aTHM 6 h iioiimh  y rocnocBeTCKy ppKBy aa npHcycTByjy
CBenaHoj mhch h  upKBeHOM 6;iarocjiOBy.

Hctom  H3a upKBeHHX cBenaHocTH BojBO^a ce npeo6yKao h
ceo ^a o6e,ayje. rio o6e,ay BpaTHJiH 6 h  ce Ha FocnocBeTCKO llojbe,
i\ae 6h  KHe3 ceo Ha KaMeHHTH npecTO, ,a,e./iHo cj)ey,a,e h  Kpojno
npaBAy-

54 Eopau, 6opuy

„r,ne ja CTa^,ox — th  heru nohn!

„111 to He motox — th hem MohHl“

„Kya  ja  h h  c a m — th  hem  flohn!' 1

„LI1to  ja nonex — th  npofly>KH!

„Jom CMO fly»HH — TH OAyJKHl

H3 necMe „CBeTJin rpo6oBH“ JoBaHOBHha 3. J.

55 Pjesma o Vidovdanu

Kad je palo na Kosovu carstvo,
Sakrilo se sunce za oblake,

Da ne gleda sve mrtve junake.
Svi se luži zavili u tuzi,

Sva su sela proplakala bijela,

59

Sve se majke zavile u črno,

U skrovište odbjegle su vile.

Umukle su i gusle i pjesme
Pjesme vedre, al’ i pjesme sreče.

Na Kosovu, na kobnome polju,

Nikad više ne procvalo cviječe!

— — — Al’ guslari ostadoše stari,

Svaki od njih lučcem roblje jari,

Da se digne i da lance skine,

Zoru kliče i proganja tmine!

Zeman gradi po kotaru kule,

Zeman gradi, zeman razgractuje;

Ima neko koji lance kuje,

Drugi opet koji ih raskiva.

U narodu vjera ti je živa!

Sto se ono od istoka rudi,

Sto se pjesma uspavana budi?

Sto se sela nasmijala bijela,

Sto su majke zbacile crninu,

Dok još djeca po razboju ginu?

A što j’ opet, da čudne li sreče,

Na Kosovu procvjetalo cviječe?

Zora planu o novome danu,

A za zorom staro sunce granu,

I dan vidje konja i konjlka,

Kraljeviča našem rodu dika!

Dan ga vidje . . . rod mu topot čuo,

Marko usto . . . narod uskrsnuo!

Doletješe ptiči ždraloviči . . .

Složno kolo vode Jugoviči . . .

Eto dana, eto Vidovdana,

Jer je palo na Dunavu carstvo!

Katalinič-Jeretov Rikard

56 Tiejie-Kyjia

[HaroicaHO 1833 ronuHe]

3a qeTnpn naHa JiaraHa xona, nac  Kpo3 jiai<o npHCTynauHe
ruiaHHHe, nac Kp03 BaHpeAHO n^ouHe anu  nycTe ao^hhc h  paBHH,
ja CTnrox y paBHfluy oko Huma, noc/ieAite TypcKe Bapomn
rČTOBO Ha caMoj tdšhhhh Cpbuje; 6ho  caM H3M3Kao Ha Komy 3a

4 *

60

je,a,HO no caTa HcnpeA KapaBaHa. CyHU,e je ncerAo; oa npiuiHKe
Ha jeAHy MHjby oa BapouiH, ja yrAeAax jeAHy uiHpoKy 6eJiy Kyny
F^e cey3AH>Ke ycpeA paBHHpe, 6AHCTajyhn ce Kao napocKH MpaMop;
CTa3a Me je k  moj boaha3 ; ja joj npnijeM h aobiiih jeAHOM

TypCKOM AČTeTy ihto je hihao ca mhom, Mora Koma Aa ra npH-
ApA<H, ceAox y xAaA oa i<yAe Aa mhao OTnČHHHeM. Ten ihto
caM ceo, K3A, noAnraBuiH ohh Ha cnoMeHHK y HHjeM caM xAaAy
6ho, BHAex Aa cy meroBu 3haobh HaHHmeHH oa npaBHJiiiHx cao-
jeBa A>yACKHX ny6aiba. Te Ay6ame h  Ta HOBenja AHna, 6ry*eHa
h no6eAeAa oa kuhi e h cyHna, oČAenjbeHa c mbao MaATepa, o6pa-
30BaAa cy noTnyHO CAaBOAyK, ko j h ue  je 3aKAamao oa cyHna;
Ha HČKHMa je joui 6ha a 3aocTaAa Koca h AenpiuaAa ce Ha BeTpy
Kao AHiuaj hah MaxoBHHa; jan h cbok noBeTapan AyBao je c nAa-
HHHa, h npoAHpyhH y MHorobpojHe iuynjbHHe rAaBa, AHga h ny6aiba,
H333HBaO je y  IbHMa AKaAOCTHBHO H Ty>KHO 3BH®AaH>e. HhKOT HHje
6hao Ty Aa mh 66jacHH Taj AHBJbaHKH cnoMeHHK; AeTe noje je
ApacaAO 3a y3Ay Mora Koma, firpaAO ce chthhm OTnau,HMa Ay6aH>a
ihto cy ce pacnaAaAe y npax ncnoA KyAe; ja caM 6ho tsko no-
cycTao oa yMopa, BpyhflHe h ApeMeata, Aa caM 3acnao HacAOHHBuiH
rA3By Ha Taj 3ha oa OTceneHHx rAaBa. KaA caM ce npo6yAno, ja
BHAex oko ce6e KapaBaH h BHiue TypcKHx KomaHHKa, Kojn cy
AOuiAH H3 Hnuia Aa Me AonpaTe y Baporn; ohh mh penouie Aa
cy to rAaBe ohhx Cpoa, noje je nama noy6Hjao y nocAeAtfceM
cpnci<OM ycTaHKy. OBa paBHHua 6nAa je nonpnuiTe CMpTH thx
xpa6p«x ycTaHHKa, a oBaj cnoMeHHK mHXOBa rpodHHua. Ja no-

3Ap3BHX OKOM H CpHeM 0CT3TKe THX jyHaHKHX A>yAH, HHje Cy
OTceneHe rAaBe nocraAe KaMeH TeMeA.au; He3aBHCHOCTH rbHX0Be
OTapSime. Cpbnja, y Kojy heMO Aa CTynnMO, caAa je CAČboAHa,
h necMa cao66ac h CAaBe OAjeKHBaAa je y KyAH Cp6a, ko j h cy
yMpAH 3a CBojy 3eMjby. ycKopo he h caM Hhui 6hth h.hxob:
Hena canyBajy OBaj cnoMeHHK! Oh he HayHHTH H>HxoBy Aeuy uiTa
BpeAH He33BHCH0CT jeAHor HapoAa, noKa3yjyhn hm no Kojy cy je
neny mnxoBH ou,eBH OTKynHAH. AjkJioi«  ne JlaMapraH

57 Črni dani našega naroda u velikom svetskom ratu

( 1914 — 1918 )

Vidovdanski atentat je poslužio Centralnim Silama za povod
ratu. Prve granate padaju na Beograd, na žižu Jugoslavenstva i to
je prvi jugoslavenski dokaz ovoga rata: ono nekoliko pobijenih

61

žena i dece u samoj varoši i ono nekoliko žrtava kod Savskog
Mosta. Prestolonaslednik Aleksandar 4 avgusta (1914) u Kragu¬
jevcu izdaje ovu jugoslavensku naredbu vojsci:

„Junači! Največi i zakleti neprijatelj naše države i našega
naroda iznenada i bez ikakvog razloga nasrnuo je besomučno
na našu čast i na naš život. Austrija, taj nenasiti naš severni
sused, ved je nagomilala vojsku i učinila više pokušaja, da prede
našu severnu granicu, i da porobi našu divnu Otadžbinu. Njoj
kao da je bilo malo što smo mi morali godinama da slušamo
jauke miliona naše brace, koji su do nas dopirali iz Bosne i
Hercegovine, iz Banata i Bačke, iz Hrvatske, Slavonije, Srema i
sa našeg mora — kršne Dalmacije. Sada je zatražila najviše,
traži našu glavu, našu nezavisnost i čast Srbije.

Junači! Posle sjajnoga uspeha našega oružja 1912 i 1913
godine i državnih tekovina, koje nam je priznala cela Evropa
zaključenim mirom u Bukareštu, Ja sam najiskrenije želeo, da se
Srbija i moji dragi ratnici u miru odmore i okrepe od silnih
ratnih napora užlvajuci u tekovinama svojih pobeda. I zato je
bila Srbija gotova, da se na miran način objasni i sporazume
s Austro-Ugarskom o svima spornim pltanjima. Ali se na žalost
odmah uvidelo, da Austrija ne ide na to da s nama pregovara,
čak i da smo Tspunili sve njene zahteve. Ona je bila rešena, da
nas napadne, da nas ponizi i da nas ubije. Zato su ti sramni
zahtevi Austrije morali dobiti dostojan odgovor. Ja sam ih sa
prezrenjem odbio, uveren, da čete svi vi tu sramotu, koja je
imala pasti na nas, baciti u lice onome, koji je pokušao, da njome
umrlja sjaj i slavu vašega oružja. Stoga sam vas pozvao u ovo
radno doba, da pod vašim pobedonosnim zastavama, iako još
umorni od skorašnjih naših pobeda, stanete opet na branik
Otadžbine. Saopštenje, koje vam sada činim, jeste objava rata
Srbiji. Na oružje, moji dični sokolovi! U boj za slobodu i neza¬
visnost Srpskoga Naroda i Jugoslavenstva."

Srbija, izazvana mnogo pre no što je mislila, krvlju svoje
najbolje dece, piše, posle balkanskih ratova i drugu stranu ve-
likog dela, koje če se, kad se jednom završi, zvati Jugoslavija.
Jednovremeno, po svoj Jugoslaviji pod Austro-Ugarskom, na-
staje: ubijanje, vešanje, veleizdajnički procesi, progoni . . .

Masa ih je po Bosni i Hercegovini, po Banatu, Bačkoj,
Dalmaciji, Hrvatskoj i Slovenačkoj, povešano, bačeno u tamnicu
i progonjeno. Odmah u početku rata stadoše austro-ugarske vlasti

62

zatvarati sve naše prve i najvidenije ljude. Madžari oteraše naše
Seljake iz vlastitih njihovih kuča i naseliše madžarske porodice
te im pokloniše sve zemlje i kuče. Vlada vešanja, progona,
otmica i zaplena produžuje se. Jugoslaven je kriv več samim tim
što je Jugoslaven. Narodna osečanja krste se rečju „veleizdaje"
a to vodi na vešala i u tamnicu. Kod izvesnih austro-ugarskih
zarobljenlka nadene su fotografije, koje prikazuju vešanja Herce-
govaca iz Gackog i okoline izvršena u Avtovou u martu, aprilu
i maju 1916. Jedan podnarednik bolničarski u Avtovcu imao je
mnogo fotografija, koje prikazuju sprovode na gubilište, vešala i
leševe. Trebinjski ratni sud, u prvoj polovini iste godine osudio
je na smrt, bez ikakovih dokaza da su oni pomagali crnogorskoj
vojsci, oko 400 Hercegovaca.

Umiruči, kidajuči se od bola, okamenjena srca, i kad su
umirali, i kad su škrgutali zubima, i kad su nauznako viseli na
vešalima, i kad su triinuli u zarobljeničkim logorima, i kad su
goli i bosi izbacivani na ciču zimu, i kad su im palili kučna
slemena, — oni su znali zašto i za koga ginu, umiru, trpe bol i
patnju. Ceo naš Devetnaesti Vek pun ustanaka, pobuna i ratova,
stvorio je našega čoveka čovekom, razvio mu najviše i najsvetije
osečanje, osečanje slobode, i, kad su došli teški dani robovanja
i ugnjetavanja slobode, on je uradio samo ono što je morao
da uradi: digao se za slobodu.

(1918) Jedna vojska prekaljenih vitezova iz bajki, puna
oznaka iz ranijih krvavih dana, umoma ali još ne ubijena; jedna
vojska „jaka kao smrt", tvrda kao granit, — baca se na nepri-
jatelja, krha se i lomi po svetim poljima i krvavim črvinama
mačedonskim, ponovo krvlju stvara jednu veliku junačku pesmu
i, kao očarana, preleče od Bitolja do Beljaka, vezujuči se sa
srpskim zarobljenlcima, koji hitaju iz zarobljeničkih logora, i jugo-
slavenskim vojmcima i komitama, koji napuštaju front pa slaze
iz planina, noseči u svojim starim svetim zastavama, prorešetanim
u strašnim okršajima, nova sunca, nove slobode i nove nade.

Lazarevič Branko

58 Svetao prTmer

Bilo je to slavne 1815 godine . . . Obesni Čaja paša po
naredbi vezlra Sulejmana Skopljaka, pljačkaše plodna i bogata
šumadijska sela. Ne naišavši ni na kakav jači otpor na putu,

63

stigne on u Čačak. Miloš se reši da ga napadne s Ljubičkog
Brda, na kome se beše ušančio.

Započe se ljut i strahovit boj. Turska je vojska i mnogo-
brojnija i bolje naoružana i odevena nego srpska. Turci iimadahu
dosta i topova i konjanika. Topot od konja njihovih konjanika,
koji jurahu na krasnim arapskim konjima po ravnici oko Čačka,
zadavao je neopisani strah. Pa ipak se Srbi držahu junački sve
dok im ne poče nestajati džebane. Turci jurišahu sve više i više
i najzad zauzeše prvi šanac, koji bejaše na podnožju Ljubickog
Brda. Kada se staše primicati drugom šancu, Srbi počeše uzmi-
cati. I hrabri Tanasko Rajič pade opominjuči Srbe da ne klonu
i da ne puste topove, koje su s teškom mukom stekli. Ali ga več
niko ne slušaše. Strah beše ovladao svima. Pa i sam Miloš beše
pokoleban. Nije znao šta da radi, kako da stane na put torne
neredu.

U taj mah pojavi se jedna junačna žena s pogledom punim
bola i očajanja.

— Kuda čete, nesretnici ? vlkaše ona beguncima, kojima
beše zaslepio razum. Komu ostavljate srpsku nejač i siročad?
Zar se tako brani otadžbina? Zašto ne pripašete prežine i ne
iizmete preslice u ruke? Pustite barem nas žene  da zadenemo
kubure i da s Turcima megdan delimo! . . .

Ta pojava beše strašna i veličanstvena. Ova žena izgledaše
kao neka božanska prilika, kao andeo spasitelj, koji je došao da
povrati izgubljenu hrabrost preplašenim Srbima. Uz to i glas do-
boša, u koji udaraše sam arhimandrit Viijanski Melentije, vodeči
jednu gomilicu seljaka sa sobom. Tako povrati iznemoglu snagu
i odagna strah u srpske vojske, da smesta prestaše bežati i bez
ikakva pogovora odlučiše ili tu svi izginuti ili Turke pobediti.
Svakom na mah posta jasno, da nema zašta više živeti i svaki
s novom snagom jurnu napred.

Ornebesni uzvici počeše se razlegati. Na licu svakog junaka
mogaše se črtati takva odlučnost, da se na život nikako i ne
pomlšljaše! „Sloboda ili smrt“ — tako se sad zaori sa sviju
strana.

Taj trenutak odluči sudbinu oranja. Turci se uzbezeknuše.
Počeše izmicati a Srbi za njima — ko brže! Muka je bilo dok
povratiše izgubljene šančeve, a posle je sve lakše išlo.

Na Moravi pogibe i sam zapovednik turski Čaja paša, a
sutradan več je bio i Cačak u Miloševim rukama.

64

A znate H koja je bila ta junačka žena, koja se javi u tom
srečnom času, te reši ne samo sudbinu srpskog oružja toga
dana, nego i sudbinu cele zemlje, jer je od toga boja zavisio i
uspeh celog ustanka srpskog? — To beše junačka kneginja
Ljubica,  žena kneza Miloša.

Svetao primer ! Stanojevič M. Mih.

59 Oslobodena Jugoslavija

1 krvlju smo morali natopiti Drinu i Soču, Vardar i Piavu,
prepatiti muke Raspetoga, da jednoga dana zaori krik: os 16-
bodeni smo!

Vekovima su nas tlačili, vekovima su ispijali krv našu, na
naša jaka pleča survaše breme bezakonja, sve u opakoj nadi, da
če nas uništiti. A mi smo trpeli, snosili i verovali. Verovali smo
u pravdu i ta nam je vera davala snage. I pravda je došla. Sto¬
letni dušmani leže uništeni; nad nasiljem i bezakonjem slavu slave
poniženi i uvredeni, u kolo se hvata Srbin, Hrvat i Slovenac, da
gromkim glasom zapevaju himnu svoga davnoga pesnika:*

„0 lijepa, o draga, o slatka slobodo,

Dar, u kom’ sva blaga višnji nam Bog je do.**

Sva srebra, sva zlata, svi ljudski životi
Ne mogu bit plata tvoj čistoj ljepoti."

* Gundulič Ivan (1588—1638); ** do = dao.

„Glasnik“

60 Naša zemlja

Zemljo naša, zemljo mila,
Slavna majko roda slavna,

Ti kolijevko starodavna,

Gdje se rada hrabra sila,

Od vjekova koja svede
Krstu brani svete mede.

Gizdava si, ponosita,
Zatočnika svojih dikom,

A na užas protivnikom
Kao groblje glasovita.

Do dva svijeta, što se kolju,
Mejdan dijele na tvom polju!

Po ravnicah i po gora’

Preko šuma zelenica,

Izmed rijeka srebrnica,

Pa od mora sve do mora
Ti se stereš divnim sagom
Ti se kitiš svakim blagom!

Žarkim suncem, modrim zrakom
Smije ti se otac s neba,

Imaš vina, imaš hljeba,

Imaš svega srcu svakom,

Kom si mila ti u svemu,

Te sve tvoje prija njemu!

65

Obiluješ svakim miljem,

Milim zvukom gusložica,
Milom krvi ljepotica,

Cvateš smiljem i koviljem,

I na uzor s pjesama se
Divnih oris u sve glase!

Oj sve tvoje krasno li je
I premilo svakom sinu,

Koj’ ne ljubi majku Inu,

Koj’ pastorkom tebi nije,

Vec uz hranu tvojim kruhom
1 tvOjijem diše duhom!

Zato sinci zemlje ove,
Pričnimo k njojzi bolje!

To je naše sveto polje,

Na koje nas život zove,

Da radimo, da tvorimo,

Da se na njem proslavimo!

Stojmo čvrsto na tlu torne,
Stojmo svi u jednom kolu,
Svoju zemlju makar golu
Sačuvajmo rodu svome,

Na njoj život da mu pravi,
Tudi korov ne zadavi!

Prah pod našim koracima,

Prah nam slavnih preda to je,

Prah Zrinskoga i Hrvoje*

I mnogijeh sličnih njima,

Bud’mo i mi vrijedni dosti
U njem shranit svoje kosti.

Preradovič Petar

Napomena: protivnikom  mesto protivnicima; do dva
svijeta,  to jest katolički i pravoslavni; po ravnicah i po
gorah  mesto po ravnicama i po gorama; od mora... do
mora,  misli se od mora Jadranskoga do Črnoga; kom mesto
komu; * Vukčic Hrvoje Hrvatinič, veliki vojvoda bosanski (f 1416).

OcTajTe OBitje!

OcTajTe OBAje! . . . CyHu,e Tyi)er Hčča
Hehe Bac rpnjaT’ ko ihto obo rpnje;
FpKH cy TaMO 3ajiorajn xjbe6a,

TAje CBora HeMa n rAje 6paTa HHje.

Oa  CBoje Majne, ko  he Hahn 6ojby?!

A Majna Barna 3eMJba BaM je OBa;
Bau,HTe noraeA no Kpuiy n nojby,
CByAa cy rpoSA^a Bamnx npaAjeAOBa.

3a OBy 3eMA>y ohh 6jexy ahbh,
y 30pn cBHjeTJiH uito je dpaHHT 3Hame.
y OBOj 3eMA)H OCTaHHTe H BH,

H 3a Bby AajTe Bpeao i<pbh  Barne!

66

Ko nycTa rpaHa, na a  jeceita KpHJia
TprHy joj AHinhe h noKoce ačaom,

BČ3 Bac 6 h  MajKa AOMOBHHa 6HAa,

A MajKa njia^e 3a cBojnjeM hcaom.

He Aajre cy3H, Aa joj c ona Jiem,

BpaTHTe ce Hboj3H y Hapynja CBeTa;

>KflBHTe 3aT0, Aa MČiKeTe Mpnjera
Ha fteHOM noA.y, rAje Bac oiaBa cpeTa!

OBAje Bac cb3ko no3Haje h boah,

A TaMO hhko  no3HaTH Bac Hehe;

BOJbH cy CBOjH H KpUieBH rOAH
Ho n,BjeTHa noA>a, KyA ce t^hh  Kpehe.

OBAje BaM cbSko 6paTCKH pyny creiKe, —
y TytjeM cBHjeiy 3a Bac neAHH yBjeTa;

3a GBe Kprne CBe Bac, CBe Bac Be>Ke:

HMe H je3HK, 6paTCTBO H KpB CBeTa.

OciajTe OBAje! . . . CyHye Tytjer HČ6a
Hehe Bac rpHjaT’ ko ihto obo  rpnje, —

TpKH cy TaMO 3aAorajn xjbe6a,

TAje CBora HeMa h rAje 6paTa HHje.

LUaHTHh Ajienca

Svaka ptica svomu jatu leti.

62 HacTpaaHH-xoya fl ttBa IjaKa

Hitijih tjayH H3 MejTeijia h h 3  uiKOJie. Tano ce cycpeTouie
jeAHOM MJiaA MycAHMan h  jeAHO MJiaAO Cpnne, na ce cnopenKauie.
no6au;ajiH CBoje KitHre na  3eMJby, Te ce yxBaTe y KouiTau,.

Bhah hx HacTpaAHH-xoya, Te hx pacTaBH. Jom hx 3anHTa ;
„KaKBe cy BaM KTbnre, ihto jieiKe Ty Ha 3eMJbH jeAHa nopeA
Apyre?“

— Obo  je Moja AHHaMa — OArČBOpH npBH.

- A OBO je MOj KaTHXH 3 HC — OArOBOpH ApyrH.

A HacTpaAHH-xoya hm pene:

— He AHKHTe Te KitHre ca 3eMjbe; Hena Jieaie jeAHa nopeA
Apyre. Baui Aa bhahm, xohe ah ce noTyhH TypCKa KitHra ca
cpncKOM!

67

HHTaB caT MOpa^a cy ooa tj aKa  ca HacTpaAHH-xopoM Ty
CTaja™ h y KHbnre rjieAaTH, — a totiire mhpho Jieace jepHa nopep
ppyre.

OH^a HacrpaAHH-xopa pene:

— O, o, o! Ha  MyapHX Kitara y JiyAe Aepe!

JoBaHOBHh 3uaj  JoBaH

63 Ajinja

Ajmja, Ajinja, th  y 3ypHy cBuparn,

A cBnpKOM h  njecMOM y cpn,e Me župani;

Cnycra caAa 3ypHy, A a  erjienmiieMO,

Ta to  Bajb^a CMnjeMO ?

HeheMO o KpcTy, hh o  MJiatj Mjeceuy,

HeheMO o XpHCTy, MyxaMeAy CBeuy,

Hh o Cbctom  nncMy, hhth o  KopaHy,

CBe uiToroa. Hac a nje™, mčthhmo  Ha erpaHy,

He nHT3M Te, uiTa ce y paMHjn yqa,

Hhth  KaKO ikhbhih th  y CBojoj i<yhH,

Hehy Aa Te nHTaM, to Me 6pnra HHje,

Hh  iHTa th  ce jeje hh  uiTa th  ce naje.

He nHTaM Te, qnja j’ cTa3a y paj Kpaha,

Beh Te nHTaM caMo: 3Hauj jih, pa  cmo  6 p aha?

A th  hyTHUi, hyTHm, na mhcjihui  Ay6oKO,

A ycTO th cy3a HaBHpe na oko.

Ta je cy3a raera ca H3Bopa CTapa,

H Ta cy3a mchh  jacHO OArČBapa.

Dietam ft th  Mojy? JeAHa hm  je Mam
Xaj, Hama he cy3a oneT pa  Hac 36pa™!

Ona he pa  rpJiH chhkc  jeAnor poAa,

Mh Beh ocjehaMO, pa  k p b HHje boa  a.

UIto  cy CTapn jaAH ikuiTemm  TeuiKo,

CBe he to  npeSojbeT cpue HaM BHTeuiKo.

Fla K3A CHHe oiora, 3BHje3Aa Hama HOBa,

CMhpHhe ce kocth  HauiHx npaAjeAOBa.

68

E>Hhe oneT cpehe, nčHOca h  c/iaBe
H CHare h  cjaja h  BpJiime npaBe.
njecMe Hame Hehe HarHtbara njiany,

Baštocaob  he CTHTHyT 3arpjbeHy 6pahy.

jaKJie, čpaTe, ynH Ajeuy CBojy,

Ja hy yHHT Mojy, Aa ce 6paTCKn rp^e,
npaajeačBa cboj'hx caojkhhm  AyxoM Kpnjene
AMaHeTe Jinjene. JoBaHOBHh 3Maj JoBaH

HapoAHe nocJioBHue.

Bpai’ je mho, noje Bepe 6ho, ano dpaTCKH hhhh h n6cryna.

Ko He Ap®H 6paTa 3a 6paTa, Taj he TyljHHa 3a rocrioflapa.

C^o>KHa 6paha HOBe ABOpe rpa^e, a HČcnoama h  cTape
pa3rpal]yjy.

Cjiotom  pacTy Majie creapn, a Hec/iora CBe noKBapn.

64  riyTHHU,H H nCH

KacHO yBene Hl}axy Asa npfijaTejba Kpo3 cejio pa3roBapa-
jyh« ce Meijy co6om o CBojHM HČBOJbaMa. HajeAaHnyT H3a njioTa
3ajiaja Ha HbHX nceio, 3a ibhm Apyro, - h CKyrm hx ce mhoto.
JeAaH oa nyTHHKa 6eme y3eo KaMeH, Aa ce 6paHH; ho OHaj he
Apyrn petin: „OcTaBn ra, moahm Te; th nce hč Moncem yhyTKa™,
Aa hč Aajy. Ja mHXOBy HapaB Ao6po no3HajeM, h caMO hem hx
rope pa3Apa5KHTH, Te he BHme Jiaja™.“

H 3aHCTa, Hncy othuuih  nČTHaecT ao  ABaAeceT Kopana, ne«
ce noneme y™maBaTH na Haj3aA cčcbhm  npecTame JiajaTH.

3aBHA*-HBUH, Ha nrroroA noraeAajy, Ha CBe Jiajy; a th hah
CB ojHM nyTeM, ohh  he no-naja™ na h npeeraTH.

KpHJioB A. HBaH

Pitali psa: Zašto mnogo laješ?

— Zato što nemam drugog zanata.

65  Opao h  jiftcHua

3Apy>ne ce opao h jmoma, h Aa 6 h  npnjaTČJbCTBO ocTajio
TpajHo, ohh ce AoroBope Aa >KHBe y cyceACTBy, Aa 6h y noTpedn
jeAaH ApyroM motkih  noMohn. Ohh  H3a6epy jeAan xpacT, Ha HHjHM
rpaHaMa opao ce6n hahhhh rHe3A0, y KOMe CHece jaja h ,H3Jie>Ke

69

opjiHhe. JlncHpa, oneT, HaniiHHAa je ce6n jie>KHiiJTe npn KopeHy,
y mynjt,HHH oBora xpacTa, h  Ty okoth cBoje AHCHHHhe.

JeAHOM jincHua, no o6Hnajy, H3Hlje y aob, a opao, hčm 3-
jyhn Tora AaHa uiTa Aa jeAe h  nnivie Aa HaxpaHH CBoje Majie,
h BHAehn AHCHnnhe noAŠ6eAe, c a era AOAe, y3Me hx, h OAHČce
y rHe3AO.

MaAO nocAe Tora Bpara ce ahchha h cna3H yx<acaH npH3op:
jom Bpyha KpB Tene H3 rHe3Aa, 6 cahh ahchhhIih nAanHO KeBhy,
a opao hm HČKTHMa Aepe y T P°6y H  KjbyHOM hm bhah ohh.
rjieAajyhH na  to oao 3 ao, ahchuh je 6 hao Bpjio TeniKO y cpuy.
JI, a je oa Kora Apyrora crpaAaAa, ajiH oa npnjaTejba h cyceAa
CBora! HeMoryhn HHiiiTa Apyro, nftHHAa je oho ihto paAe cbh
ca 36 h, KaA hm jam ymHe HenpaBAy: npoKAHmaAa je h 3Ba;ia
He6o Ha 0CBeTy.

flocjie HeKOJiHKo AaHa nacrapn y nojby neKAH cy Meco, a
opao yrpa6H oa Tora jeAaH kom 3 a, Ha KOMe ce 3aApiKaAo h
npHAčnHJio Majio x<apH. CjiynajHO TaAa HenaKO Ajmarne BeTap,
Te ce opjiOBo THe3AO ynajiH, opahHh  ftcnaAHy H3 rHe3Aa, noAa
ficnpiKeHH.

Kano hx je AHCHpa BeceAO AoneKaAa, KaKO je h>hm 3 npeA
opjiOBHM oHHMa 6 xpacT yAapa^a h cpue H3 h>hx joui >khbhx
nynaAa h npoiKAHpaAa, — cb 3 k to  Mome Aaxo norČAHra.

OSpaaoBHh AocHTej

66 TiypaK h BpaSau,

no ABOpHiuTy hypai< mehe,
Ba3Aa nyhKa h 6^e6ehe;
IAiaBOM Bftje, iuHpn pen,
Mhcah  : Box<e, an'  caM Jien 1
CBe ce mnpn,  CBe ce Mepn,
KHHfjypH ce, KOHonepu!

Aah jeAHO
3ao  ra jčAH,

LUto ra hhko
Aa’ 6aui hhko
H He tačah;
ncn npoAa3e
Aa’ hč xajy;

Hehe Aa ra
Hh 3aAajy!

Cšmo jeAaH Bpa6au kačth
Ca Tapa6e AOAe cačth
nopeA hypxa HaAyBeHa
J\a  My HŽTpe noA hoc xpeHa!
none noA h>hm  CKaKjrrara
na My none HBpKyrara:

„3aAyA, CTpHne, Ajmam, AčBaui!
„He H3AyBa nera HeMauil
„JlenmH j’ coko  Hero BpaHa,
„JIenmH j’ nayH oa  hypaHai“

70

Pa3JbyTH ce hypaK nym,
na jorn BHme urnpH rpyA«;
none KpecTOM KAHMaTara,
KpHA’Ma 6 hth  — 3anapaTH!
A Bpa6au ce caMO CMHje,
na My BejiH ko h npnje:
„JIenuiH j’ coko  Hero BpaHa,
„JIenuin j’ nayH oa  hypaHa!“
A Ham hypaK mTa Aa paAH ?
CBe ce BehMa roponaAn;
n’ OHAa OAe, Aa He rjieA«

Tora Bpanira, mro ra jeAH . . .
OneT nyhKa h 6jie6ehe,

ZlfirHe rjiaBy, na ce mehe;

CBe ce niHpn, CBe ce Mepn,
KhH^ypH ce, Kononepn;

Aa’  6aAaBa,

Jep ra cb3ko  HCMejaBa;

A mTO j’ peno Bpa6au; hhah,
Beh cy h ncn HaynHAH,
na caA Aajy ca cbhx CTpaHa:
„JlenmH j’ nayH oa  hypaHa.“
L InKa JoBa 3Maj

67 Lisica i rak

Izišao rak iz potoka da se malo sunča. Dode lisica, pa
mu reče:

— Hajde, rako, da se utfkujemo: ko de pre stici na čistinu
iza one šumice.

A rak ce joj na to:

— E, baš da vidimo, teta lijo! — Struži!

Lisica opruži repinu i stane trčati, a rak joj se u torne
trenutku čvrsto uhvati kleštima za rep.

Sad nastade jedna luda utrka, ili, bolje reci, lisičje trčanje,
jer naš rak, koji se pokazao u ovom slučaju prepredeniji od
lisice, visio je mirno o lisičinom repu, da to ova nije ni slutila.

Lisica, naposletku, sva zaduvana, stiže na čistinu i odmahnu
repom, a rak se neopaženo otpusti sa repa i reče: <

— Zar ti tek sad? A ja se ovde baš načekao, sve izgle-
dajuci kada deš stici!

68 HoBeK h 3MHja

3a KyhoM HČKaKBa noBeKa, koj‘h  je HMao jeAHora chh 3, AeTe
oa  HeKOAHKO roAHHa, 6njia  noA KaMeHOM y pynn 3MHja, Koja je
necTo H3A33HAa Te ce npČA pynoM CBojoM cyHnaAa. JeAŠHnyT
chh  OHora HOBena y3Me ceK«py, Te 3MHjn, noja ce 6 ha 3 Kao yAO-
MahnAa h  Huje ce oa  mera hh  dojaAa, npeA pynoM oTcene pen;
a 3MHja ce pacpA« Te mera yjeAe h 3aAa My CMpT, na yTene y
cB °jy pyny n npecTaHe BHme h3A33hth Ha cymte.

71

IIouito HOBeK chh3 CBora c HajBehoM jKa/iocTH bhuič Kyhe
3 aKona, h  nouiTO My BpeMe JKa^ocT Ma;io yTnma, OHfla notje jejHOM
3Mnjn npea pynoM h ,a 63 BaBiHH je CTaHe joj tobophth, na ce noMHpe,
h na H 3 na 3 H oneT npen CBojy pyny, h na >KHBe y npHjaTen,cTBy
Kao h npe, nonajyhH, na ce oho Beh hč Monce nČBpaBHTH, ihto
je yHHH>eHO. A 3 MHja My onroBopn H 3  pyne: „Mo>KeMO ce no-
MHpuTH, anw noK ja rnenaM Moj pen, a th TBora CHHa rpo 6 , nome
npaBora npHjaTejbCTBa Mei^y HaMa 6hth hž Mome!"

Kapaijnh Ct.  ByK

69 Uranak

Sunce granjiva i baca naokolo svoje sjajne trake, da pro-
budi sve spavače na širokoj zemlji.

Sunčani trak iidario o gnezdo ševino. Seva leti u visinu 1
peva: — Liri, liri, lan, bide krasan dan! —

Drugi sunčani trak prodr’o u kokošinjak. Kokoši su skočile
s motke; traže po dvorištu zrnje i nesu jaja. Petao lupnuo krllima
i zapevao:

Sve se iz sna budi:

Na rad, na rad, ljudi!

Ko zorom ustaje,

Dve sreče poznaje!

Piam je na zrenlku:

Ljudi, kukurlku!

Treči je sunčani trak pao u pčelinjak. Pčela je izmllela iz
košnice i poletela na ružin grm. Zuji okolo cveda i nosi med
u košnicu.

Cetvrti je sunčani trak šmignuo kroz rupicu na prozoru i
pao na postelju lenčini Gaši, da ga trgne oda sna. Ali Gašo
ne ustaje, nego se okrece na drugu stranu i hrče. Gašo spava,
dok svi drugi rade. U sobu je ušla Gašina majka. Budi sina i
viče mu: „Ustaj, Gašo! Ko dugo hrče, taj čorbe ne srče!“

Iz Nazorove čitanke

70 CyHqa ce

ripecTa^ta je 3HMa,
JleA h  BeTap kjict,
CBya ce TpaBa npnMa
‘H  rnapeHH HBnjeT.

noA y 6 aBOM ropoM
y HOJIVIUH  TOj
BenepoM h 3 opoM
Bpyjn c^aBjba noj.

72

JbenmH cBHhy paHH,

C He6a 6je)KH MpaK,

Beh cyHpy hč  GpaHH
Z[a pa3BHja 3paK.

Bjincra cyHU,e mhjio,
^HBaH m  My c j a j.

Cbcto  CBOje KpWIO
npy)Ka Ha Haui i<paj.

TaMy rouH pHjejiy,
Othm3 joj Baacr;

JIhctom khth jejiy
H BHCOKH XpaCT.

Ox, KaKO ce Tjeuie
CnpoTaHH cap,

Ha cyHuy ce CMHjeme,
Ton« hm ce ja p.

Eto  jepaH cjepn
y npnaMa Bac . . .

y Ty3H h Gnjepn
Harnao je cnac.

Becepo ce CMHje
CyHpe ft>eMy cja!

3rpnjeBa ra h  rppje
Jby6aB Gorenja.

y c/ia6aHKHX rpypn’,

Tpje ra thiiith jap,

Tapa My ce 6ypn
CnOKOjCTBO h Hap.

He npaTH ra BHme
BjeTap crypeH, kjict,
OroGopHHje pnine
MHJIHjH My CBHjeT.

Beh H3MO*^eH npje,

CHary poGnja, —

Bbera cyHpe rpnje —
Jby6aB Gornja.

Oj XBa;ia th,  cjiaBa!

Bo>Kja p>y6aBH,

Th c’ yTjexa npaBa
CnpoTana cbh’!

Ta hhko  He 3 Hape
Mhjiocho ko th,
CHpOT 3 Hy jape
TopKe TjČLUHTH.

Oj XBapa th,  cjiaBa!

Bo>Kja jr.y6aBH,

Th c’ yTjexa npaBa
CnpoTaHa cbh’ !

LLfaHTHh Ajieitca

71 CHHaH-nama

(HapopHO npepaifee o noTypHHBait>y CpGa Ha KocoBy)

nocjie KocoBa, npHnajy, pa je Ha IIIap-npaHHHH jkhbco
HČK aKaB haja. Oh  ce popno y cepy TonČJbaHe, y cpe3y ropcKOM,
a  3 Bao ce Chh3Phh.  Kyhy je HMao Ha IIIapH, a y3a CBoje bčjihko
CT apo OBapa bopho  je TphpeceT naca, Kojn cy Ghjih  BeoMa 3 ™
ajiH naMeTHH h  nocpyiiiHH. JepHOM je nop LUapoM npopa3HO
TypcKH pap. ncH pa HanapHy h  CTaHy jiajaTH. Hyje to  haja Ch-
HapHH na erpna Ha nyT h  caMO uito  ouiTpo nonapa jepnora nca

73

a ocrajiH pa3yMeme to na ce cthaa^hbo yKAOHHiue. CnnaAHH npnije
n,apy h nČKJiOHH My ce ao 3eMA>e. A nap pene: „Mope, haja,
th HMaui Jbyre nce, yMaAO He yAaBHine MeHe, cyATaHa h TBora
napa..."  CnHaAHH My n6*y6n CKyT h  OAroBOpn: „OnpoCTH,
CBeTjm nape! ncn nao ncn. He 3Hajy ohh hh 3a napa, hhth 3a
Kora Apyrora. Ohh Bpme CBOjy ay>KHOCT. M KaA 6h ce cbhkh
y tbom uapcTBy Ha h>hx yrjiea,ao, na hhhho oho ihto My je
ayiKHOCT — Mea. h mačko tckao 6h no CBoj uapeBHHH.“

Uapy ce jaico AonaAHe OBaj m ji a ah noBen, Te noMHCJm:
„Mope, KaA OBora noBena ncn toahko CAymajy n pa3yMnjy,
Hehe 6ht Aa je oh HeuaKaB 66nnaH hobck. A bhahm Kano h na-
MeTHO roBopH.“ H 3anoBeAH, Te hajn 3annmy HMe h npe3HMe,
na ca cbhtom  OAe AaA>e.

KaA ce AOHHnje Bparao y UapnrpaA, ce™ ce haje Cmia-
AHHa, Te ra no3Ba ce6n n noHyAH My nainajiyK Ha KocoBy.
Chh3ahh  ce ynaauiH toahkot  rocnoACTBa, na he peh« uapy:
„HeMoj, cBeTAH nape! rAejejom oa  haje nocrao nama? Ko he
MeHe npocTa n HČnHCMeua OBnapa CAyma™?“ Aah  ce cyjiT3H
HaMpuiTH n oinTpo noABHKHy: „HeMoj th  MeHH BpAaTH, Hero HAH
Aa npHMHin nauiHHCTBO hah  rajTaH (Ka3Ha Aa ce OAMax Mopa
caM 66ecHTn). A ja hy HapeAHTH Beh uito  HMaui Aa paAHui h  Aa
Te cb3kh  y uapcTBy Mopa h  CAymara h  ndniTOBaTH.“

Tiaja Chh3ahh HČMaAHe nyA, Hero ce OAMax noTypnH h ao-
6nje HMe CnHaH-nama. noniTO ra nap 6oraTo o6AapH, oh ce
BpaTH y CBoj 3aBHnaj h HerAe oko npH3peHa noAHrae ce6n ko-
h3k. H TaKO nonHe namoBaTH.

IlocAe Henor BpeMeHa nap My Hannine (JiepMaH (nHCMo) h
Kax<e: Aa oa itera hč Tpanui HHinTa Apyro, Hero Aa uito npe
noTypnH CBe Cp6e Ha KocoBy. Hano je 6ho noTypneH>aK, CnHaH-
nauia je 3Hao Aa je Cp6HH, h OBa uapcna HapeAČa 6euie My
BpAO TeniKa. fla oneT HHje CMeo hč CAyuia™ napa, Hero nomade
TeAaAe Ha CBe CTpaHe, Te CTaHy BHKara: „TypuH ce, 6pe pajo,
a ko Hehe, Taj Beh cyTpa Aa HHje BHine Ha nauiHHoj h napcKoj
3eM/bH!“ HapoA ce ynAauiH h CTaHe tJphhth no cBeMy KocoBy,
a HapouHTo ce mhoto noTypuH y cpe3y ropcKOM 6AH3y npH3peHa.
ČTyAa TaMo h AaHac HMa bpao mhoto TypaKa, 3ah HHjČAaH hč
3Ha TypCKor je3HKa, Beh cbh roBope cpncKH.

CHHaH-nauia TaAa 66opu ,H,yuiaHOBy npi<By „Cb.  ApaHi)eo“
h oa  H>eHor KŠMeaa noAnnie paMHjy, noja h AaHac join nocTojn

5

74

y npH 3 peHy. Joni npnn 6 Bepajy pa je ponHnje cacBHM 3 a 6 opaBHO
pa je cpncKe kpbh, na je 6ho bčjihkh  pyiuMaHHH n KpBonnja.

Kap je yMpo, Typun ra caxpane nonpaj iteroBe paMnje, na
Ty n6flHmy n peny necMy. Aph Kap jepHOM Hapofje Bncipnpa,
OHa pacKČna CnHaH-naujHH rpo6 n opHece My Tepo y HČKaKBy
pyny, rpe cy p>ypH npocnna jih noMnje n ppyry p>ypcKy h cTonHy
HenHCTČhy. Typpn ra Hohy H3Bape opaHpen oneT caxpaHe; a m
y Hapopy ocTaHe npnna n BepoBarbe: pa ra je Bor mptbot  Ka3Hno,
ujto je onajbao CBojy npapepoBCKy Bepy, Te je Mopao Heno BpeMe
oajie>KaTH oHpe, rpe necmTH Jbypn hh CBoje nce He 3aKonaBajy.

MH;iocaBJbeBnh M. C.

72 /tea h  yHyK

y 30  pepa CBor yHyKa,

MeTHO ra Ha kphpo,
ria y3 rycpe neBao My,

LUto je Herpa 6 hpo.

neBao My cpncny cjiaBy,

H cpncKe jyHaKe,
neBao My jbyie 6nTKe,

Myne CBŠKojaKe.

Ttepn oko  3a6jincTajio,
na cy3y npojinBa,

H y H y K Y caoivie pene,

J\&  rycpe uePHBa.

JjeTe ryoie no^y6n^o
n’ OHpa nHTa jkhbo:

„Je ph, zena,  3ainTo caM ja
Te rycJie u;ePHBO?“

„Th hč  cxBaTam, Cpnne Mapo,
Mn CTapnjn 3h3mo !

Kap, popacTem, i<ap pa3Mncpnm,
Karnhe th ce caMo!“

Penn: Karnhe = Ka3ahe.

PHKa JoBa 3Maj

75

73 Iz „Seljačke bune“

Sred mesta Stubice stoji stara crkva, a u njoj pod svodom
na levoj strani velika kamena ploča. To je nečiji grob. Da! Na
kamenu stoji pod tvrdim oklopom krupan čovek. Duga mu
brada, brkovi dugi, čudna riidasta kosa, debele usne, debeo
nos. Nagni glavu i čitaj! Tu počiva Ferdo Tahi, tu Jelena gospa!
Slavna li čoveka! Kamen bar veli. Proslavio se pod tri kralja
za Madžarsku, veli kamen — ali gnjavio hrvatski narod. Bejaše
vredan, pošten, sretan, veli kamen. Oh, ne dao Bog nikomu
takove sreče! Ali kad gorsku dolinu prekrili noč, potresu se
kosti sred groba, a iz kamena skoči prokleta sena oklopnika i
beži iz crkve. Ta dosta stenje celi dan pod teškim kamenim
jarmom, a u kuči božjoj, koja njegova nije, dosta da po nje¬
govim kostima gazi seljačka noga, da kroz zidine grme orgulje
poput trublje poslednjega suda. Da bar zbrisati može s kamena
svoje ime, da ga bar nestane iz pameti ljudske. Ne! Nek seva
to prokleto ime do sudnjega dana, nek se smeje taj kamen pa-
klenim rugom o slavi, vrlini, poštenju. I beži iz crkve u noč.
Ali jao! Na svakoj grudi posrču mu noge, na svakoj se stopi
lepi seljačka suza. Na kamenu pred crkvom sedeči plače I on,
plače kroz čelu crnu noč. Eto na istoku beli se dan, po Vrho¬
vima dršče zora. Još jednom diže oklopnik glavu, da pogleda
brdo nad mestom, da pogleda svoj ponositi grad. Groza ga
strese. Nema več kamenoga grada. Po vrhu, gde je nekad vi-
jorio ponositi steg gospodina Taha, ide seljak za plugom i peva
veseo jutarnju pesmu. Šenka boljara se trzne i umine u grobnicu,
pod prokleti kamen, a slobodna pesma pliva daleko, daleko
zelenom gorom, gde se razleva sjajna rumen probučtene zore,
gde niču na nebu ruže iz mučeničke krvi hrvatskoga i sloven-
skoga puka, što ga pogazi oholi bes u prosnatku zlatne slo-
bode. Cvati, ružo rumena, cvati posvečeni cvete, vij se nad
grobom nevoljnih ljudi, koji digoše mač na zakon varke i laži,
koji digoše mač na zakon prirode svete, cvati, jer se mladi
rodio dan i čista rosa pada u srce puka, rosa blagoče i ljubavi
bratske. A ti, hrvatski mladi sokole moj, uberi taj cvetak, za
klobuk ga deni i ponosi se njime pred vekom i svetom!

Senoa Avgust

5 «

74  fycjie Moje

Tycjie Moje,- ČBaMo ’Te Ma/io
Amo h th TaHaHO rynajio!

/la npeByqeM, na mšjio  3arynHM,

Ra  mh cpuy onnaHe y rpynHM’:

Ta nyHO je h npenyHO cpehe,

Hyno a,HBHo ihto hč nyKHe Behe!

3opo 6ejia, cyHu;e orpejaHo,

JlficHa ropo, nojbe oSacjaHO,

U,Behe mhjio, poco, 6hctpo Bpejio,
na th  jouiTe, Moje neno dejio!

Ko na  nienHe napHe ohh TBoje,
na y cpuy na wy  He 3anoje?

Ao CBeTe, mho h npeMHO,

KpacHo jih  Te Bhluibh  ynecHo!

CaMO, caMO, na  jorn Mpe™ Hnje!

Aji’  Beh Hena, Kan hh3ko  HHje!

/janac, cyTpa, nac he ynapHTH,

JapKO cyHue mchh 33kji6hhth,

M3 pyny mh jacHe rycjie TprHyT,

Moje Teno non 3eMJbHn;y BprHyT;

Aji’ uito  neBax Hehe nponaHyTH,

Hškoh  MeHe xohe 0 CTaHy™,

/I,ok  ce noje, noK ce bhhuc  nnje,

/joK ce kojio oko  CBHpua BHje,

J/oKJie cpae 3a cppeM jjsnnme —

E, na AOTJie, a Kyna hy BHine !

PajumeBHh BpaHKO

75  IlpBH CHer

y 0CBiiTKy 3ope, Kpo3 cyMpaHaK t3bhh,
noKpHBČHe CHeroM noHHBajy paBHH.

A CTyneHH jiaxop Kpo3 nojiHHe MHpHe
npeKO nycTHX nojba KanHKana nnpHe,

77

H c bhxopom JT 3 KHM ceoua ce XBaTa,

Ila 3 acHn*e CHeroM h  CTpexe h  BpaTa.

A y cejiy joiuTe y npo 3 opje mhjio,

Hoh, Beupa h  xjiauHa, He nounHte Kpnjio.

H3 uajbčme cžmo  jiHcnua ce Kpaue,
na kokoiiih  Bpe 6 a h  nHjmhe MJiaue,

H ou ft.eHHx iuana n TyHa h  TaMO,
y npBOMe CHery, Tpar ce bhuh  caMO . . .

Krah J. BojHCJiaB

76 JlficHua h  japau.

Jlucnua n japau cni]y y jeuaH 6yHap ua ce Hannjy x^aflHe
Boue. Kau cy ce Hanmin, japan; ce ciaHe o6a3npaTH Kyua he
H3nhn, a Jlucnua My peKHe:

„He 6pHHH ce! CaMO th  c.ayinaj MeHe, na ce He 6oj! JAnpaBH
ce, nčAnrHH npeume Hore Ha 3 hu,  nonm r;iaBy h poroBe Hanpe^,!"

Ha CBe totob,  japau ynnHH mTO My je JiHcnua peKJia. Taua
ce JiHCHua nonHe Ha meroBa melja h  poroBe, hckohh  Hanojbe, h
CK anyhH oko  6yHapa,. nonHe ce pyra™ japuy. LUto  ce japau
BHiue jby™o 36or meHor BepojiOMCTBa, OHa My ce BHine CMčjajia,
roBopehn My:

„Moj japne! JXa  HMam tojihko M 03 ra kojihko  6paue, th
HH noniTo He 6 h  y 6yHap cn^a3HO npe Hero luto 6h  uo6po pa3-
mhcjiho ioko  hem H3ahn.“

He n o n h  n, h h h  m t  a npe Hero uito  pa3MHCJiHin KanaB
he 6 hth  CBpmeTaK.  06paAOBnh AocHTej

77 Gluhak i slepac

Slepac i gluhak žadu na tudu njivu, da naberu graha.
Gluhak reče slepcu: „Ti slušaj, pa mi kaži; a ja cu gledati i
tebi kazlvati.* Zadoše u grah i sedoše. Slepac napipa grah i
reče: „Lepa graha!" A gluhak če na to: „Zašto straha?* Slepac
se spotakne na brazdu i padne. Gluhak ga upita: „Sta ti je?“
Slepac odgovori: „Brazda!" Gluhak viknu: „Gazda?“ i nagne
bežati, a slepac za njim. Tolstoj Lav

78

78 3MHjHHa rjiaBa h pen

3 MnjnH ce pen CTane npenupara ca rjiaBOM o TOMe, ko he
on h>hx xoahth Hanpen. DiaBa pene: „Th hč Monteni hHh Hanpen,
jep y Te6e HeMa onHjy hh yiunjy.“ Pen he Hara: „A 3aTO je
y MeHe CHara, KojoM Te /umeM, T e aKO ce oMOTaM oko nprneTa,
th ce Hehern hh Mahn CMecTa.“ niaBa pene: „Pa3HljHMo ce naKJie!“
Pen ce OTpme on rjiaBe h OTny3H Hanpen. Hctom idto ce on-
Mane 071; rjaBe, Hadaca Ha jaMy h csajiH ce y ity.

ToJicToj /IaB

79 Psi kod požara

(Dogadaj iz života)

Mnogo puta se dogada, da u gradovima za požara ostanu
deca u kučama i ne mogu se izbaviti zbog toga, što se od
straha sakriju i šute, te se ne vide od dima. Radi toga su u
Londonu izvežbali pse. Ove pse drže požarnici, i kad se zapali
kuča, onda spreme pse da traže i iznose decu. Jedan takav pas
spasao je u Londonu dvanaestero dece. Njega su zvali Bob.
Jedanput se zapali kuča i kad su prispeli požarnici, dotrči k
njima žena koja je plakala i reče: „Ostala mi je u kuči dvo-
godišnja devojčica". Požarnici pošalju Boba. Bob ustrči uz ba-
samake i izgubi se u dimu. Malo zatim istrči iz kuče, a u zu-
bima je nosio devojčicu, koju je čvrsto držao za košuljicu. Mati
je pala pokraj kčeri i plakala od radosti, što joj je ostala živa.
Požarnici su milovali psa i pregledavali ga, da se nije opržio,
no Bob se trže i opet u kuču. Požarnici pomisliše, da nije još
ko živ u kuči i pustiše ga. Pas utrči u kuču i brzo istrči noseči
nešto u zubima. Sav svet prsne u smeh videči gde pas nosi
— veliku lutku. Tolstoj Lav

80 MajMyH

JenaH noBeK notje y myMy, ycene npBO, nonnrHe jenaH
i<paj apBeTa hš natb, onKOpann ra h nonHe ra niiJiHTH. 3aTHM
3a6Hje kjihh y pacnnjbeHO MecTO h HacraBH niiJiHTH. Obško je
nnjino h noMHuao kjihh CBe ny6jbe. To je CBe npoMaTpao MajMyH,
Kojn je ceneo Ha npBeTy. Kan je noBen jierao na ce onMOpH,
MajMyH onKopanH npBO h xTene na to hcto pann. On H3Bann
kjihh, npBO ce ckjiohh h npftnenH My pen. MajMyH ce CTane ne-
pa™ h Tp33TH penoM. MoBeK ce npo6ynH, h3mji3th MajMyHa h
CBeiKe ra Ha KOHOnau. ToJicToj Mb

79

81  T)yp^eB-^aH

TDypl5eB aaHan — xajpyHKH cacraHaK! nojbaHe, noje cy
He^aBHO 6nJie 3acTpTe 6ejiHM noKpnBaneM oa CHera Kao MpTBan-
khm nČKpoBOM, noKpHJia Majna npSpoAa 3ejieHHM nomaBueM
u;BeTHHX JiHBa.ua. rajeBH h uiyMe y3JiHCTa;iH, BohmapH 6;iHCTajy
y ubčthom npojieTHOM ypecy. nraue neBannue oneT neBajy MMe
necMe CBoje y AČMahHM Ay6paBaMa. Mhphchh upeTaK ijjhpljHii;
UBeTa no MetjaMa h rnupH cboj' c/ian-m boh> no jiHBa-aaMa h ra-
jeBHMa Hcnop rpMJba h aiHKapja. Ilnejie 3yje, JKHBa^t, ce Jie>Ke,
TeopH h janfcHhH TpnKajy no naiuHimjaMa, l]yp}]eBCKO 6,/iaro cy-
Harnue 6;iaro rpeje. y3,nyx je hhct nao Aenje oko, na,n ce 3aKpecH
y HeBHHoj pa^ocTH npn MHJioj nrpn> IloBeTapne thxo h 6^aro
fbnme UBeTHHM rpaHaMa cračajia, Kao Kaa Jty6a3Ha Majna Hrnine
y Hapynajy mhjio neAO, pa ra yjbyjba y cji3tkh caHan. MnpHCHe
rjBHBe ijypljeBCKe pacTy. BpT je 3acejaH, CTaHapnpa 6epe TpaBy
CBaKojaKy 3a KpaBe My3ape; 6a6e TpaBapHpe 6epy 6HJbe h  TpaBe
3a cBaKojane jienoBe Jbyp,CKe h  MapBeHe. T5yp}jeBCKe 6jiare KHine
HaTanajy h  onjiotjyjy ibHBe h  BpTOBe. Mo6aHn ce pa,nyjy h c
ofinjiHe name 3a CBojy MapBy h c MHJiora roAHiiimera ao6a, y
noje ce noHHme BČcejm nacrapcKH >khbot y nojby. .HeBojne BHjy
BeHue noJbCKora pBeha, y noje yn;iehy mhjih fjyptjHu. Ope ce no
nojbHMa h  jiyroBHMa, no JiHBap,aMa h  BpTOBHMa, no rajeBHMa h
j.y6paBaMa Becejie necMe mjižaokh, nrpa ce kojio Ha jieziHHH;
yMHBajy ce jiHua tjypljeBCKOM pocoM c upeha uo cyHpa oco6hto
Ha Tbypl5eB aam CBano ce >khbo paayje TOMy AaHy Kao 03e6ao
japKOMy cyHU,y. OrojaHOBHh MajaT

82  Otcto  — npoKJieTo!

Ha 66ponKy PoMŽHHje 1  — Ha cšmothom njiaH/u-HiiTy nyBame
MOMHe CTanama 3a MBamcne OMape Kp.no 6ejinx OBapa.

Hon 6pcHaTHM p,y6oM cepn OraHnuia. Y3e CBHpa;iy xe
CTape napoČHHM 3BypHMa — lutoho  Kax<y — niteaTH h  npBJbe
h  KaMeme, TpaBKy h  ropcnn UBeTan, — ycraBHhe non oSnanoM
opna h  Ha cKony ByKa, caMO Hehe ropcnora xajnyKa.

Haje^aHnyT Tpx<e ra H3 CJiame nononnue npynaH rnac
KocTen-xapaMnje:

PoMaHnja, ropa hctohho on CapajeBa.

/ .

t..

80

„M66aHMe! Bnpaj mh HajTOBHnje jame; — Snpaj, mh  hy
cacehn kpao h  no6aHa!“

„HeMoj, Ao6pn noBene! 11  daHe OraHHma ApnihyhH moahth.
„Eho  . . . TaMo je moj' e jame! O a  ycTa caM cBojnx OTKH^ao h
HbeMy nojaBao, — a oho mh oa  MHJta AH3aine pyne h KOJieHa.
y Mora rocnoAapa, y Kora ce HajMHx, k  HeMa HHiuTa aojih  oBor
np^a, naK a  a AaAeM caMO jeAHy r;iaBy, oh 6h  Me npoKJieo, y
CBeT 6u  Me nporHao! Ajih oho  je jame Moje, mchh  HajMHJinje; a
AaAHe jih  Aparn Bor, 6nhe CTapoj Mojoj hčhh  xpaHHTejbHii:a . .

„He nHT3M Te 3a TBojy HeHy, hh HHje jame rojnui!" pHKHy
xajAyK.

„y3MH, ihto mh  je HajMHJiHje — y Bo>Kje th  HMe!“ pene
CTaHHuia naK My cy3HHM onHMa nČTKynH jame.

XajAyn TypH pyny y HeApa, H3B3AH Kecy h pene:

„Ebo th, chhko,  }KyTH AyKaT, naii th  Kynn hchh 0 Bay xpa-
HHTejbHny, Aa hč  nena rČAHHy h  ABe. — A caAa peu,H: HHje jih
T aKO nouiTČHO?"

„JyHane, hoch  jame Moje h  3JiaT0 CBoje! Th ch  3AaTO hč-
KOMe OTeo, CHp6THu,y Heny yuBiiAHO h  y ppHO 33 bho,  a otcto,
3HajAe, a  a  je npoiaeTo! j/nnjia Me Tano HeHa. Ja hy AOAyme
TeuiKo nperope™ jame CBoje, ho  cyA6miy hy CBojy mhpho cho-
chth,  jep 6e3 BoiKje BOJbe hh  npaMeH c rjiaBe He ony3He!“

XajAy« ce 3ŠMHCJIH. JI,HpHyuie ra penn CTaHHuiHHe. TprHe
ho)k h ABe MaAe nyniKe H3a npiinamaja, c paMeHa CKHHe Ayry
iuapy, na CBe 6an,H y ryc™ iHHČJbaK h  OAJiynHO pene:

„ Operno MOMne, th ch h MeHe ycpehnjio; Bor Te MHJiOBao
Ha 66aABa cBeTa ! . . . Otcto — nponjieTo!  3aKJiHn.eM ce je-
Ahhhm Botom, Aa Burne Hčhy xajAyKOBaTH hhth  Tyi]y CHpoTHit,y
OTHMaTH !“

Hara ce cnycTH ropcKH xajAyK hh 3 npoAOJi cperanjK HerojiH
je HKaAa 6 ho.  OAe y poA, Aa My npft6aBe onpouiTeibe, nano 6 h
M orao CJiočoAaH y noinTerby h o CBojoj Myn,H >KHBe™ ao  cyAa
Bo>Kjera. JIenyiiiHh Mbah

HapoAHe nocjiOBHu,e

IJJto  je c BparoM CTeneHO, Bpar h OAHČce.

>Khbot o  TyljHM HcyjbeBHMa HHje npaB hh  nouiTeH.

Be3 nouiTeita HeMa cpehe.

Hhhh  npaBO na ce He 6oj HHKora.

81

83 npojiehe

Hacrajio je npOAehe. C He6a nphrpeBa TČnAHje cyHampe h
6yflH HapaB Ha hobh jkhbot.

ripojiHCTajie rope, a 3ejieHa TpaBa noRpnaa aoahhc.  CBemHM
3paKOM JieTe jiaKOKpnjie nTHHHue h  iiBpKyTOM cboj'hm  HaBemhyjy

HOBO, ženine Ao6a rOAHHe. TomhIi Jochii  EBreH

• .

84 ripojieTHa necMa

Bp6a nynH, ApeH Beh jiHCTa,

CyHire TaKO ahbho 6mcra,

4hcto  He6o, ueo Kpaj!

CBe ce 6yAH . . . TpaBa pacre . . .

Eho  Beh h npse jracre!

THe3AO n^eie y3 3 ha Kyhe,
na očuiehe h H,BpKyhe:

„Aji’  je a h b a h cy h h  e b c j a j! “

Ko na 6ojHH 36op jyHaKa,

H3 cbhx  AO^>a h  coKaKa,

TAe je 3HMyc 6ho CHer —
nyHO cpefaHHX MajHiuaHa
Jype, Tpne ca cbhx cTpaHa,

H H3 rpjia KAHny cBer’:

„XajA Ha 6per! XajA’ Ha 6per!“

Hore Aane . . . cpua cMejia . . .
ycTpqame hž  Bpx ceJia!

O, Aa cpehe, nyHe mapa!

O, Aa cjiHKe, nyHe napa!

JlonTe . . . mMypKe . . . kojio bhto
H Hrpan.e nAaxoBHTO,

H neBaft.e 6e3 OASHKa,

H rpnaa-e 6Č3 npecTaHKa!

A KaA y uih 6 Ay6jbe 3a^y,

KaHKHy, 6Hcep ko  Aa Haljy,

H  6ecKpajHe cpehe Ae^je
3aopH ce rpOMKH jen:

„KyKypeK! KyKypeK!“

82

A nie Acuie, mma  Cima
TaA OTBapa np030p th’o
H ceha ce 3Aaraor Ao6a
KaA je h caM AeTe 6ho,

Ela, pa3AparaH, Ayro rAčAH
TaMO rope, k  Aen;H npaBo:

„ 3 ApaBo, Aepo, Ao 6 po Moje!

„Oj npojiehe, 3 a  p a b o! 3 a  p a b o ! “

Hmh J. BojacjiaB MjiaijH

85 IlTHija MOJi6a

nraue neBaqHn,e y KpajbeBHHH JyrocAaBnjH caKyruieHe OBe
ro^HHe Ha npBOM cbom  cKyninTHHCKOM cacTaHKy, peuiHAe cy ja
ynyTe jyrocAaBeHCKoj Aetm OBy MOJi6y.

BpaTHJie cmo  ce H3 j,ajieKnx TytjHX 3eMajba y Hamy CTapy
h  MHJiy flOMOBHHy h  yceAHAe ce y CBoje CTape CTŠHOBe no my-
Mawa h  JiyroBHMa, rpaAOBHMa n cČAHMa, na cmo  HaMepHe a  a
OB^e oneT 3acnyjeMO CBoje AOMahe orrbHmTe h  Aa Ha meMy >kh-
bhmo  MnpHO h  Becejio. Mh  cTaB^aMO ce6e h  CBoje noTOMCTBO
noA MohHy 3aujTHTy HauiHX Ao6pnx npnjaTe-iba, Ao6pe Aeue, h
hSasmo  ce, A,a he ona qyBa™ CByAa h  Ha CBanoM MecTy Ham
jkhbot,  Aa HaM Hehe OAy3HMaTH Haiuy 3A3THy cjio6oAy, to  Hame
bšahko 6Aaro. HaponnTO moahmo  Hajjby6a3HHje: Aa HaM hhk 3 a
hč  pymHTe rHe3Aa, Koja cmo mh  carpaAHJie c TemKOM MyKOM,
Aa Hama jaja He y3HMaTe, Hame MJiaAenue Aa ocTaBHTe, Aa nx
mh  caMe HeryjeMO h 6 HbHMa ce erapaMO, h  Aa c HaMa nocry-
naTe yBeK Kao Hamn Ao6pH ripHjaTejbH.

y HŠKHaAy 3a to mh  BaM oSehaBaMo: Aa heMO BaM hhhhth
paAOCT h  Becejbe cBojHM cKaKyTan>eM, AenpmameM, AehemeM h
neBameM; Aa heMO MapJbHBO XB3TaTH h  yHHiHTaBaTH CBe AOcaAHe
h  mKOAA>HBe 6y6HLie c Apseha h  rpMOBa, yceBa h  noBpha, noA>a
h  CTOKe Taico, Aa Aeno HanpeAyjy h  Aa 6yAy oa kophcth  BaMa
h  BauiHM CTapHjHMa myMe h  nojba, bptobh h ajtobh,  Te Aa mh
h bh 3ajeAHO cažbhmo  ČAarora Bora, TBopna h  Bamer h  Hamer
h  cBera ocTaAor.

HanncaHO y 3eAeHrpaAy H3Me}jy ycKpca h  TpojHpe OBe roAHHe.

y HMC OTimje CKyniUTHH£ riyHOMOhHHUH:

CjiaByjHh, Kocnh, IlleBHh, Jlacrnh, HbopkobhIi

83

noc;ie OBe M0p6e nyje ce pa cy ce pemnpa cBa pepa y
KpajbeBHHH JyrocyiaBnjH pa CTBope ppyuiTBO, Koje h e noMara™
nTHuaMa y rpatjeHby me3pa, nyBa™ hx op HeBap>ape pepe, noja
me3pa KBape h nrape xBaTajy, 3hmh hx xpaHHTH, Kap HeMajy
uiTa pa jepy. H poncra ce 6na3H.no, pa HMa y hckhm MecrHMa
Beh no ppBeky BeuiTanKHX nTHnjnx raespa, Bfll]ajy ce h nranja
xpaHHPHmTa, rpe po 6 pa pepa H3H0ce nmpaMa MpBa op xpe6a
h ppyre xpaHe. 3aTo ce Ty h pa3Pe»:e pBpi<yx h necMa nrapja
h HeMa lukopp>hbhx h pocapHHx ryceHHpa h 6y6a.  Kophko cy
po6pa ynHHHPa Ta pepa! M 3  »PeTBpie Mm-aHne" Pp. PajKOBua C.

86 Evo naših lasta

Evo idu, kao zvani,

Naši lanjski sukucani,
Evo naših lasta mili’,

Baš smo vas se zaželili!
Hod’te, hod’te, tiče vite,
Da s’ od puta odmorite!

Hod’te, hod’te, gosti moji,
Vaše staro gnezdo stoji,
Porušit ga nismo dali,

Mi smo vam ga sačuvali.
Ne idite drugoj strani,
Hod’te k nama ko i lani.

Pod našim je krovom mirno.

Niko nije u vas dirno.

Mi pevamo i igramo,

Al’ se nikad ne svadamo;

Zivecemo u radosti, —

Dobro došli, naši gosti!

Cika Jova Zmaj

87 Ha JlHnapy

JeCTe JIM  MH pČP, CHpOHHhH M3PH ?

kip’ cy h Bac M0P<pa japn OTpoBapn ;
Hph  Bac je, cpa6e, nporČHHO cbct; —
fla potjocre caMO, pa Kap Jbype 3H3 mo,
JX a ce h mh  Mapo yno3HaMO,
y pBČneBy Ty>KHOM neBajyhn cčt? . . .
Mh cmo  Mape,

A p’ cmo  3Hape,

Zla Hac Hehe
HHKO XTeTH,

84

HhKO  CMeTH

Tan’ Bo^ieTH
Kao th . . .

— Tnijy ha!

Moje Time Jiene, jeAHHH Apyrapn,
y hobomc  CTaHy no3HaHHUH cTapu,

Cpue BaM je Aočpo, necMa BaM je Meu;

Ajih  Moje cpue, ana  mo  j e rpyAH
JleaeHOM cy 3 ;io6om  pa3ČHjajiH jbyAH,
na ce MecTO cpua yxB3TH0 JieA.

G 6e.aoM 6y;ioM,

Ca 3yM6y^OM,

IIlapeH pajeM,

PajcKHM MajeM,

U,BeheM, mhpom,

Ca JiennpoM,
x JIČTHMO TH MH

Cppa TČriHTH . . .

— TiHjy hu!

Moje Trnje MaAe, jaAHH chpot5hh,
npoiujiH cy Me asbho  Moja AenH ashh,
yBe.no je uBehe, oučero Me Maj,

H Ha Ayum ocTa, ko  CKpxaHa 6HjbKa,

H ji'  ko Ty>K3H MHpnc yseJior čocHJbKa,

JČAHa TeuiKa paHa, tokbk y3AHcaj.

JaKuiHh "E^pa

Jlnnap ce 30Be jihiiom očpacuo čpuo č;iH3y CačaHTe, Ma-
jiora cejia y 3anaAHOM Ae;iy MopaBCKe čaHOBHire.

88 Crapau, h ja6yne

CaAHO crapau; ja6yKe. Hcko  My pene:

— A ihto he Teč h Te jačyKe? Ha h>hxob ohoa Tpeča mhoto
ueKaTH, h th  Hehern ca h>hx nojecra HHjeAHe jačyKe.

A crapau OAroBopn:

— Ako He nojeAeM ja, nojeuihe ApyrH, naheMHpehn: xBa.ua.
na HacTaBH Aame npecatjiiBaTH jačyKe.

85

89 Kypjan h oeua

ripenupao ce jeAHOM KypjaK ca obu,om. Oboa  je 6una  y
Ao6po 3aTBOpeHOM Topy, a KypjaK Hanojby, na ce obha Morarne
6e3 6oja3HH npennpaTH ca cboj'hm kpbhhm HenpnjaTejbeM.

„Obii,o!“  — pene KypjaK, — „nyo caM pen: CBaHa OBpa,
a H3HyTpa KypjaK. To he pehn toahko, Kano Aa en th 6.nara
m  KpoTKa — a ja OKpyTaH h ahbj£,h.  riaK mh Taj npe3np AOAHjao.
Ajfle Aa ce hsmchhmo: th noAHBjbaj, a ja hy Aa ce ynHTOMHM!“

Hšto  ce oeua HacMeje h  pene:

„0, Moj KpBHune, ja hhc3m Ka^pa noAHBjbaTH, h npe 6h ce
th ynHTČMHo Herodu ja noABBjbajia; a ji h  Bepyj mh, a  a 6h th
H OHAa jOUI KaHO nHTOM JKe^aH 6H0 MOje KpBH.“

JTenymnh HsaH

Pitali vuka: Zašto ne živiš medu poštenim Iju-
dima? — Nema danas življenja poštenim ljudima!

90 Ruži

Ružo mila,
Ružo mala,

Sto si tako
Blijedjet stala?

Zar te slomi
Vihar ljuti,

Te sad moraš
Povenuti? . . .

A jučer si,

Ružo mala,

Još mi tako
Mirisala . . .

Pinter Gabrijel

91  Ilocjie Krnite

Ox, kško  cyHu;e cnja * Vmhjihc  riTHue Majie

KaA rycTH odjiaK npolje! Ca pocHe rpaHe c;iehy,

Ox, kško 3panaK npnja ITa^pocy nncTy KpyHe

KaA 6jiara THuiMa Aotje! y HeApa mhjiom  n;Behy.

nČTOK mycTap, MaJiH,

UIto  ca^a jane CTpyjH,

HedpojHO jara nnčJia
IT6neBKy CBojy 3yjn . . .

fpnHh JoBan Mhjichko

86

92 Ptičja svečanost

Da načine ptice pevice k imendanu svaga kralja što lepšu
počast, dogovore se, da če mu ime proslaviti pesmom. Saku-
pilo se ptica, koje svojim pevanjem samoga čoveka ushičuju.
Uveče, uoči imendana otpevaše svome kralju pesmu, a on im
se, kako dolikuje kralju, zahvali, ne rekavši ni reči o lepoti
njihova pevanja.

Svraka, največa medu pevačima, koja se cenila prvom,
ozbiljno upita kralja:

„Slavni gospodaru! Zaboravio si izreci sud o našem zboru."

Nato kralj odgovori:

„Krasno bi pevanje bilo, samo da se nije čulo neko ne¬
ugodno kreštanje i drečanje u pesmi."

Svraka — kano da je razumela kralja, pokunji se i po-
srami.

Ne tražimo nikada naumice priznanja i pohvale
za naša dela! Lepušič Ivan

93 Marapau

y CTajH ce 3ano^eHyo pa3roBop. Ma3ra CTajia jia.  6ecea,H
c KotfaeM h 03Jioiviamyje Ao6p6hy^,Hora Marapua. OHa je y>KH-
Bajia y tom, jep ce OHa To6o>Ke panyHajia y KOJieHOBHhe, y
KoifcCKy nacMHHy . . . Grapa npnna o onaHKy, Kaa ce norpcnoA«.
H Ma3ra je Hajpa^Hje TpaiKirua pa3roBope, Kojnivia je Morjia noHii-
3hth CTpn*HBora Marapua, luto je y t3mhom KyTy CTaje rpncnao
HeuiTo crcaMe.

— Ja ce noHOCHM, ihto caM th hciiito y po,ay - nporo-
Bopu Ma3ra rocno^CKOM BpaHiry. — Th Monreui AOHCTa .na ce
ahhhui cBojHM npeljHMa.

— Jla  — npiixBaTH BpaHaru — Mojn cy npeljH hoch™  jyHaKe
no cbhm pa36ojHMa, CBarna cy dpaiiH noBopHKe, cnoMHit>y hx
necMe cbhx Hapona. npojincraj noBecT, npHne, ycnoMeHe bScho-
Hora cBeTa, CBarne hern cycpecra aiaBHO HMe k o ib.

— yncTHHy npeoiaBHO nneivie — noTBpflH Ma3ra, na he: —
Oj, Marapne, rne je TBoja cnaBa — rne je TBoja XHCTopnja?

— IlycTH ra, Heica rpHCKa cnaMy — nporoBopn koib  HeKyn
CaiKaJbHBO.

87

— H npyhe — AOAaAe M a3ra yjeA7bHBO — a ah 6hx ja nnaK
XTejia nyTH npiiqy iberoBe oiaBe! Ej, ymoH>o, npo6yAH ce, 6paHH
ce! — Marapau ce or;iacH: — Moja crapH HHcy 6pa^n aobo-
pHKe Ha KpBBBHM pa36ojHMa, Ha HjHMa HHCy BHTC3H IHHpHJIH
pacnn h CMpT ... Ja caM CHpČTa 3a6opaBJbeHa paja. Ha jeAHOMe
je oa MojHx npelja yHflmao caM Cnac  y JepycoAHM c rpaH-
hhuom MHpa. — — — — —

Ma3ra h koh.  ymyTHiue 3acpaMJbeHH.

KaTaJiHHHh JepeTOB PaKapj

94 Bd h  ny>K

CMejao ce bo ny>xy: „HMaui poroBe, na ce hž 3Ham h>hm3
SpaHHTH h HaBajiHTH Ha AyuiMaHHHa, Beh hx 6aui y noipeSn
noByneiH y Kyhy.“

„E, Moj BOAe, aok ja Moje poroBe canpHBaM npeA AytuMa-
hhhom, AOT^e caM noHeuiTO h cftrypaH, aAH KaA 6hx hx Hanepno
Ha h>,  Bepyj, Aa 6n Me oha 3 3a poroBe xBaTajiH h Be3aAH.“

n a m t h : KaHO uito ce bojiobh  3a poroBe XBaTajy,
TaKO ce JbyAH  3a  je3HK!  JIenyuinh Hb3h

95 Bene

Ko 3JiaTHe Tone KpBjby noKanaHe,

JJoAe naAa cyHiie 3a ropy, 3a rpaHe.

H CBe HeMO fcyTH, hč  Mane ce HHLUTa:

Ta Haj6ojbH BMTe3 naAe ca 6ojHuiTa!

y cppy ce >khbot  3acTpameHOM Taj«,

CaMO BeTap xyjH, to cy y3AncajH . . .

A cjiaByjn thxo y3 necMHu,y >xajie,

He 6 h ah hm  xA3AHe CTeHe 3an;iaKaAe.

HeMO nČTOK 6č>kh ;

Ko 3Ha KyAa tčkh?

Mo>KAa rpo6y cBOMe,

Mopy xjiat]aHOMe?

CBe y mptbom  caHy' Mpna noHofr Halje,

Cbč je H3yMpjio ; caA Mecen, H3alje,

CMpTHO 6jieAa AHua rope k  He6y acth,
norHHyAH BHTe3 eHO ce nocBe™!

1  y CHy.

JaKiiiHh T^pa

88

96 Kresnice

Gledao sam kresnice u tihoj noči, gde svetle u mraku kao
prave zvezdice u zelenoj travi. Gledao sam kresnice, i umiljati
lahor u tišini noči pričao mi o njihovu postanku:

Za krasne lipanjske noči, kad se zvezde osule nebom, a
nije bilo meseca, te se tako krao gajem i baštom prlličan mrak,
nekoji ružini pupoljci ne htedoše usnuti.

— Sto je, zašto ne spavate? — upita ih majčica ruža.

— Strah nas je — odgovoriše pupoljci skoro u suzama.

— Od čega se plašite?

— Bojimo se crviča i drugih sitnih, črnih životinjica, koje
dolaze, pa nas grizu noči u ponoči. Majčice ružo, ti spavaš i
ne vidiš zlikovce.

— Moguče — uzdahne rumena ruža, ali što ču ja vama?
Ja ne mogu zaprečiti malenim hajducima, da se u grm penju.

— Da imademo svečicu, da nam je svetla! hoče pupoljci.
Črne se životinjice plaše svetla . . .

— Gde mi je svetlo, jadna dečice?

— Zamoli ga u Gospoda! On če ti 6 svom milosrdu za
nas dati svečicu malu. Zar te nije on stvorio kraljicom cveča?
Zamoli, majko . . .

— Moliču . . .

I u mekoj mirisnoj lipanjskoj noči iz nedarca kraljice ruže
poleti Gospodu molitvica dražesna. I Gospod, sama Krasota i
Dobrota, užeže na milijune malenih telešca kresnica i gajem i
baštom i lugom . . .

I pupoljci ruža iisnuše slatko i nasmejano u mekoj i mirisnoj
noči. Katalinič Jeretov Rikard

97 JleTHO Be^e y cjiaBOHCKOM cejiy

CyHite ce nouejio HarBba™ Haa uiyMHity, a y ue^oj npn-
poxtH 3aqe hcko  >KHBaxHnje rnbaite h  cnpeMaite. Flao je Beh
MpaK, a JieTHH noBeTapan; pa36^aacHBao TonjiH 3paK, Kojn je CBe
BehMa H3MHu,ao xji3aobhtom  3arp*.ajy n^aBeTHe, 3BČ3A3ne Hohn.

je jiHnatbCKa Beuep, abh yMopaH w  cycTao nao na
nČHHHaK, a oa HeAaJiei<e xpacTOBe myMe jienpmao x^aAaK ho-
cehH ca co6om TeiuKH OMaMJbHBH MHpHC c 6yjHHx jiHBaAa ycna-
BJbyjyhn c itHMe y CBe to  Ay6jbH caH ue^v npnpoAy. H Taj MHpnc

89

h BenepmH MHp h nojeAHHH rjiacoBH, CBe to je nao npfiTajeHO
roBopnAo: Aaj mh  Aa oraonHHeM; oa  panora jyTpa na ao  MpaKa
naAHAa Me Temna »era, kocth mh nyAajy no CBeMy TeAy, Aaj,
Bone, oiaTKora raa, Aa Me 3a cjyTpa ojkhbh h OKpenn hobom
CHaroM.

Tano mojih h y3AHuie, Tano manhe h abhah CBa Bomja
npHpoAa, caTpTa TeniKHM acthhm nooioM ne3HyhH 3a chom nao
ABeT 3a pOCOM.

JI,yranaK peA aphhx apbčhhx nyha HH3ao ce hcaotacaho
jeAHHM npaBAeM; y BenepmeM noAyMpany npHHHmajy ce 3rpaAe
ABa nyTa Behe Hero mTo jecy, aok bhth, 6zji h 3bohhk ApKBe
nao Aa je noA He6o OTHinao, Te My 3AaTHora KpHina h hč bhahm.
Ten OBAe OHAe 3acjao rAČnojn npo3op, OBAe OHAe npoAa3e jom
3aKamn>eAH paAHHAn c nocAa; Ten npeA rAenojoM i<yhoM ceAH
no ABoje Tpoje nejbaAn pa3roBapajyhH ce h neKajyhH, aok 6oA>e
3axAaAn, Aa ce y cnapHoj co6h y3MorHe Aanme )/CHyTH.

Ko3apau Jociiri

98 Oluja

Noe je vani slijepa, gluha,

Nigdje glasa, več što sipi
Rosa sitna, ko da nebo plače.

Mrak se gusti, pomrčina gusta
Zapodjede ravmeom i gorom,

Da ne vidiš pred očima prsta,

A kamoli stažu pred sobome.

Teško onom, koga sade
Stiže u putu nočca črna,

A nočišta jadan ne imadel
Pognaše se nebom vjetri,

A odanle plahe munje
Nebeskijem ognjem sjecajuči:

Sad ti smrtne bliješte oči,

Sad još gušcu nego prije
Navlače ti na vid tminu.

Pak za njima čuj sad grmljavinu,

Gdjeno najprije izdaleka tutnji,

Pak sve bliže, kriipnije, strašnije
Urnebes se gromki goram’ ori!

Stoji tutanj neba i ravnine,

6

90

Stoji jeka drage i planine:

Sva je zgoda, biče grada teška.

Teško onom, koga sade
Stiže u putu nočca črna,

A nočišta jadan ne imade!

Mažuranič Ivan

99 Slavonska šuma

Jedva išta u meni može pobuditi toliku pobožnost, kano
kad se sam samcat šečem po šumi i nigde se u meni tako ne
posestre milinje i slast prirode i pobožnost kano onde u zabitnom,
tihom lugu. Kad podnevnoga sunca žar i sjaj probije kroz šumsko
zelenilo, i svako drvo, svako stablo postane svetnjakom i svaki
listak na drvetu svečicom, od kojih prosunjci prosiplju se kano
veliki dukati po šumskoj tratini, kako je tad sve zeleno, sve
sjajno, sve toplo; sve mirišel Gde li je na tom svetu gračtevina
tako krasna, kano što je svod grana na visokim stablima, a
nad granama žarko sunce i letno, vedro nebo.

Gde su rezbarije i graditeljske šare, kano što su lisnate
hvoje šumskih stabala, kad se njišu ugodno i titrajuči prflaze
sa svetlosti na senku, s ove na svetlost! Gde je tamjan i miriš
kada, kano što je vonjajuci miriš, što se diže iz grmlja, sa cvetnih
poljana i livada tik šume! Gde je glazba, kakvo je tiho davanje
i pršanje letnoga, blagog povetarca, što šapče po mreži miliona
lisnatih hvojica, i kano što je romon i šuškanje gorske struge i
bistra potočiča, oko koga raste cveče a pevaju ptice pevačice!

U takovu hramu stoječi oseti čovek duboko u svomu srcu,
kako je malen, ubog i grešan, gotovo reči nevredniji od posled¬
njega suha lista, štono ga vetar obara i baca na zemlju s dfveta.
Onaj listak, što otpada s drveta, nije otpao po svojoj volji, nego
ga je taknuo Božji prst i oborio; ali koliko i koliko puta ot-
padne čovek od Boga srušen burom svojih strasti, otpadne po
svojoj volji grehom od Boga.

Ipak u šumi, u tom veličanstvenom hramu majke prirode
pobožna duša skrušivši se i izmolivši „Gospodine pomiluj!"
uznese se i zapeva ,Slava Bogu na višini!“, i premda je nedo¬
stojna i nevredna, rada je naveščlvati slavu Gospodnju i vese¬
liti se nad slavom, veličinom i krasotom Božjom, kano mala
mušica, što lepeče i raduje se na prosunju lepoti.

Stojanovič Mijat

91

100 Kopači

Neskladno i tupo zveče motike, udarajuči u nejednakim,
kratkim razmacima o tvrdu, sasušenu zemlju. Vreo i sparan
miriš udara u glavu, kroz zasušena usta hvata za grlo i davi,
zagušuje. Kllze uglačana držalja iz nažuljenih, znojavih saka.
Dug, iskrivudan niz pogurenih težaka, kao mrki karavan preto-
varenih konja, lagano se miče, ugiba, ne zastajuči, ne počlva-
juči, a iznad zamršenih i naprašenih griva kao rastegnut pramen
dima treperi roj mušica i rasipa se po njima.

Napred se iždvojio buljubaša, krepko, stasito momče. Po-
legutio se malo, povio po držalju i, izmahujuči oštrom motikom,
koja zasenjujuči oči odbleskuje prema suncu, kao da se ruga
ostalima, draži ih. Uprljana, znojava košulja prionula mu za obla
ramena i oko jakih rebara, na mrkim, jedrim mišicama svetle
se kaplje znoja. On niti se otire niti othiikuje. Samo izmiče,
grabi napred, svestan svoje snage i sav sretan, što je i drugima
može pokazati . . . Ostali se upinju da mnogo ne izostanu za
njim. Sokole sami sebe, upinju se.

Razleva se sunce po njima. Peče, prži črne, razgolicene
vratove i obnažena prša. Tvrda zemlja odbija im ugrejane mo¬
tike i zapahnjuje ih vrelom jarom, koja treperi pred očima. A
hitra ševa jedna, plivajuči iznad njih u beloj višini kao sitna
pega, klikče im, javlja se, pozdravlja. Čorovič Svetozar

101 Žuna šarena (detlič)

— Kuc, kuc, kuc! Prijatelju, zar još spSvate? Ustajte!
Zora rudi, dan se beli, a šuma se budi.

Tako je kucala u ranu zoru po kori ogromne bukve du-
gačkim, kao dleto šiljastim kljunom, šarena ptica, tako lepa da
bi je mogao metnuti na božično drvce, kad bi bila iz šecera.
Na glavi i na vratu bila je črna kao ugljen, po lečtima i po
krilima šarena, na trbuhu žutosiva, a ispod repa crvena kao
trešnja. To je bila žuna šarena.

Kad je žuna pokucala, čas je prislušklvala, da li se što
pod korom miče. Pod korom nešto zašuška.

— Zar ste več ustali ? Lepo je to od vas, da se tako rano
budite, a sada, molim vas lepo, otvorite mi vrata vašega stana

6 *

92

ili izadite sami napolje. Nemam vremena, da vas dugo čekam,
jer mi se žuri. Gladna sam. Ako mi ne otvorite, ja ču oštrim
kljunom prodreti šilom u vaš stan.

Zuna se odmah pripravi da probije tvrdu bukvinu koru,
pa da izvadi llčinku, što je izgrlzala drvo. Nije joj to bilo teško.
Prstima se čvrsto prfhvatila za hrapavu koru. Prsti su joj za
takovo hvatanje upravo i udešeni, jer su dva okrenuta napred,
a dva natrag, te imaju na kraju oštre pandže. Telo je poduprla
čvrstim repom, koji je utisnula u hrapavu koru. Kad se tako
učvrstila, počela je iidarati oštrim kljunom u koru tako žestoko,
da su komadi kore vrcali na sve strane kao Iveri od klade. Za
čas je probila čvrstu koru.

— Izvolite izači, prijatelju! Hočete li ili nečete? Dobro!
Kad nečete, ja ču vas šilom izvuči.

Ličinka se pod korom stisla u kut i ne miče se.

— Više nečete izgrlzati drva, štetočinje! Sto bi bilo od
naših šuma kad bi mi dopustile, da vi svako drvo provrtate
tako, da se mora mučiti?

Zuna Isplazi dugački jezik koji je na kraju bio čvrst, rožnat
i lepiv, pa ga turi u rupu. Jezikom pretraži sve rupice pod ko¬
rom, dok ne naičte na ličinku, a onda je nabode na rožnati
vršak jezika onako kako mi nabodemo kobasicu na viljuške.
Uzalud se ličinka koprcala, da se izmakne, jer to nije bilo mo-
guče: jezik je imao na kraju kvačice. Sada žuna uvuče jezik i
za čas se ličinka koprcala u njezinu želucu.

— Aha! To je bilo slasno! Možda ima još što. Zuna stane
iznova pretražlvati. Našla je još jednoga kukčiča. Njega nije
trebala nabosti, jer se on jednostavno prilepio na lepiv jezik
onako, kako se muha prilepi na lepak.

Žuna je neumorno tražila dalje. S bukve je odletela na
hrast, s hrasta na jelu I bor i tako neprestance s drveta na
drvo sve do mraka. Leti dodaše dosta slabo, ali to njoj nije to¬
liko ni potrebno kao puzanje. I na zemlji je nespretna, ali je
zato vešto trčkala oko debla ceo dan, dok se nije nasitila i po-
tamanila veliku množinu llčinaka i kakaca, što čine silnu štetu
u našim šumama. Kad se spustila noč, ode žuna na počinak u
svoje gnezdo, koje je bilo duboko u duplji visoka drveta. Tu
če ona da se otpočine, pa da sutra zorom iznova krene na
posao. Spoljar Zlatko

93

102 Muha pred sudom

Cvorak izvede jednoga dana muhu na sud. Sudnica je bila
rupa ispod strehe vrtlarove kuce. Sudila su dva suca: golub i
lastavica. Bumbar se javi muhi za branlča ili odvetnika.

Cvorak:

Slavni sude! Vi ste mene postavili za redara u vrtu, da
pazim dobro na gusenice i puževe. Iz svoje kučice na šljivi
virim katkada kroz prozor i u vrtlarov stan, da ne bi koji kukac
dosadlvao našemu dobromu gospodam.

Jesenas se tamo ušuljala ova muha. Malena je, ali drzovita
i gnusna. Mrlja svojom nečistočom slike, sagove, zavese, ogle¬
dala, zidove i stakla. Život je njen ugodan. Za hranu se ne
stara nimalo; za nju je svagde prostrto. Zabada svoju gubicu
u juhu pre nego gospodar sedne za sto. Kod toga ništa ne
bira te zabada nos i tamo, gde ga često i oprži. Prava je slika
skltnice i uličnjaka, koji se ne brine ni za stan ni za udobnost.
Ne poznaje ljubavi ptica, pčela, osa i mravi prema svojim po-
tomcima; srce je njeno od kamena. Muha se drži one lude
rečenice: „Jedi i pij, a posle smrti biče što bude!“ Nekorisna
je i budalasta; na svakom plamenu opali krila. Evala majstoru
pauku, koji u svojoj lepoj predi hvata ludu muhu!

Ona je kriva svemu zlu u kuci našega vrtlara. Gospoda¬
rica se na nju ljuti, jer da joj leže neke crvice u sir i meso.
Ratar kaže, da mu uznemiruje marvu. Ljudi viču na nju, jer da
ih peča i da im krv pije. — Osudite zato na smrt ovu skltnicu,
koja se ne drži nikakva zakona i seda našemu gospodam bez-
obrazno na nos!

Lastavica:

Muho, obrani se, ako možeš! Ti šutiš. Neka onda govori
tvoj branič, gospodin Bumbar.

Bumbar:

Slavni sudel Svi ljudi proganjaju muhu, a bez pravoga
razloga. One crvice u siru leže sirna muha, a ne ova jadnica.
Ona ne meče črva u meso, nego tetka njezina, modra mesarica.
Marvu bodu obad i štrk, a komarac i buha pecaju ljude i piju
im krv. Eto, kako je jadnu kleveču! . . . Muha je uvek čista.
Ako se skvasi ili zamaže u mladeniči, deset puta prede nožicom
preko glave i krilaca, liže se i gladi, dok se opet vidi ugladena;
ni mačka se tako ne čisti svojim šapama. Ono drugo, što je

94

čvorak o muhi rekao, puka je brbljarija. Budite pravedni! Suče,
sedi krivo ali sudi pravo!

Golub:

Muho, tvoj je najveci greh, što se m za što ne brineš;
neradljiva si i nekorisna za svakoga. Blatiš stanove, dosaduješ
ljudima . . . Cvorče, baci je za celi život njen u najcrnju tamnicu.

Cvorak (skoči i proguta muhu):

Moj je želudac duboka tamnica, iz koje dosada nije ni
jedna muha pobegla. Iz Nazorove čitanke

103 ByHa y uikojih

'deTBpTaK je nocraje noAHe. nocjiy>KHHK je noMeo h npo-
3paHHO uiKOJicKy co6y, OTp’o npamnHy Te oramao. K;iyne Jieyae.
HenOMimHe y peAOBHMa, neh ce x.aaAH, y9HTejbeB cto rjieAa c
BucoKa y K^yne, a BejiHKa, itpHa njiona pamnpHJia je mnpoM
CBoje TpH Hore h crojn Č36HjbHa h AOCTojaHCTBeHa. CBenaH Myn
BJia^a y co6h;  yM0pHJia ce h jeceHCKa Myxa 3yHAapaqa, Koja je
CBe AOcaAa 3yjajia h yAapa,aa iviaBOM o ct3kjio. Diyxy THiiiHHy
npeKHAa HajeAaHnyT nyAaH, ApBeH rjiac:

K;iyna: ABaj, 6ojih  HOBe! CBe mh je py6oBe

Majin AepaH JIyu;KO HoateM H3pe3yu,Ko.

UpHHOHHK: YMpHjehy oa  »ce^e! Majin mh je Majo

rioK^onau npeČHO, itprnuio npojmo.

Cn^JKBa: Ha mčhh je TyjKnoj npeno ctothh’ paHa:

CBa caM pa3ApanaHa, 3rH>eqeHa, 3ry>KBaHa.
HnTaHKa:  Octbbh  Me oBAje paorpecetiH Hni<a.

CaMa caM 6e3 CBora SpaTa riHCMOBHHKa
H MHJie cecTpHpe, MyApe PaqyHHu;e.

Be3 iviaBe caM: HeMaM TpH ripBe crpaHnue;

ToJia caM: Hhio mh  HOjqyno Kopnue.
nepoM h ojiobkom  cBy Me HanpHKao . . .

Jao MeHH, jao!

3 ha:  UlecTHflOM mh Mapno ctboph  pyny MHory.

CBe KJiyne:  OcBeTa! OcBeTa!

Myxa: 3y, 3y . . . Oj bh KJiyne,

THKBČTHHe r^yne!

TpHite h KyqHHe! . . . Die, 3jio6hh je Mnjo
Oa  nanfipa kjihh mh y 3ŠAaK 3a6HO.

BoJiH^a 6 hx hocht  caMap, TepeT unjeJiH,

95

UpHHOHHij.H: Mh  heMo Ha Ajeuy ApHH.no npa/mra

y co6h crojn BHKa h nyna. Knyne KJionapajy, aphho-
hhu,h KHne Kao ,/iohuh, mecrano ce jbyjba Ha xpoMoj ho3h,
HpTajio ckohh y 3paK, ycnpaBHO nao Konjbe, uiH6a ce Bnj^ra
h  ncHne, Kpna nenpuiH, panj/mannca Knonohe KyrnaMa, BpaTa
iiiKpnnjby, a Myxa 3yHAapana nera no co6h h 3yjH 6ojoBHy
njecMy Mauiyhn nanfipHaTOM 3acTaBHpoM Ha ppHOMe 3aTKy. MeTe>K

96

h  BHKa Hehe Aa nonyc™, ajiH H3HeHaAa nao Aa je koiihto
kohjCko  jiynHyjio 6 noA; CBe ce npecipaiuH h  ymyTKa.
n ji o m a: npecTaHHTe jČAHOM! OKaHHTe ce Tora.

Hji’ he Bac H3JieMaT Moja Temna Hora.

IIlKOJia Huje Kp^Ma!

Je^Ha KJiyna: EL/iobo,  Hama ahko,

npeA to6om ce Kvarna Majio h  BejiHKo.
n eh: TeTO, He Jby™ ce h Tpnje3HO npocyAH.

y to  j 6op6n th  HaM reHepajiOM 6yAH.
n ji  o h  a: Oj MaTOpe Kjiyne, oj nehn nai^aBa,

Oj Kpno ApomaBa, BpaTa un<pHnyTaBa,

TapaBO ApHHJio, rnenaBO mecTHJio,

PaHjmajbKO, uih6o,  upTajio h  Myxo,

CpaM Bac Be^bH 6 hjio!

J3.a, h  ja 6 hx  Mnjy noTčrJia 3a yxo,

A Mapny h  JIyu,Ky onHnajia vetja:

3HaM, Aa cy 3JiOHec™ — to h MeHe Bpnjelja.
Aji’ to pa3Jior HHje, Aa ce JiyAOCT BpuiH
H peA IHKOJICKH KpULIH.

. . . UlyraBHX OBau,a y cb3kom  je Topy,
y ropH ByKOBa, HČMaHH y Mopy;
na h  CBana rnnojia HeuiTO CBpa6a HMa,

Aji’  ce, Bory xBajia, CBanora He npHMa.

HMa HeMHpmaKa h  o6jemeii>aKa,

Aji’  HMa h  Ao6pnx h  MapjbHBHx ijana,

Cppa jyHaqi<ora h  CBnjeTjia 66pa3a.

Ebo  BaM AOKa3a:

. . . y HHTejb je jyTpoc jrajeno npHnoBHjeAO,

Kano HHje 3phhckh TypnHHy ce npeAO.

Her ce CMjejio cmpth  y jiHii,e 3arvieAO.

A KaA pene: „CHreT CBJiaAa Bojcna nycTa“,
C/rajajia cy Ajeu;a' ČTBOpem« ycTa,

MHorHMa je neuiTO y ony 3acjajio:

Fopnjio hm  jinpe h  cpue Kyuajio.

JlHjene cy hm mhcjih  TaAa Ha yM najie!
/IjoMOBHHa Hehe aš hm  BHiue njiane,

KaA hm 6px HapacTe h o6yKy xjia>qe.

KaA hx  rjieAaM MJiaAe, rjieAaM Hauie HaAe.

3a Jioiue He MapnM, HeK hx  BOAa hoch!

97

Ko MJiap,  flaHe ry6n, y CTapocra npocn
npe3peH, Ty)KaH, caM.

Pa^H Ajepe Aodpe npaiirraM AepaHneTy;

Bh 6yHy Ah>KeTe, CHyjeTe ocBeTy:

Cbhx Bac 6 hjio  cpaM!

Ha Te miOHHHe piijeHH KAyne ce 3rp6n,ae h  noKyibH^e r
uw6a  ce catcpnjia 3a KomeM, uphhohhah  ce 3aKAonHJiH, Kyr;ie Ha
pa4yHajbn;H cy noapBČHHJie oa cthas, neh ce cacBHM oxjiaAHJia,
Kpna ce M,/i6xaBO objeoma, mecTHJio ce cpyiiiHJio, a iwyxa 3yH-
Aapana noBa/injia ce Ha Jie^a h  yKOHHJia.

Kjiyne: npaBO HMam, tčto!  Ty HaM jiJaoct  npocra.

Cto:  Mh ce npeHarjiHCMO y omjenoj japocra.

PaqyHajbKa:  A ihto  heMo ca^a?
njiOTa:  ZtaH ce Beh CMpKaBa;

HacTajio je Ao6a, Aa ce cjiStko cnaBa:
y CHy he BaM hčmhp h jbyTHHa npoh.
KpHjenHMO ce caHKOM ao pyjHe 3čpHu;e.

Ko MeAHOM yjnmiTy rmejie paAHjmue,
y niKOAy he cjyTpa Hama Ajepa Aoh.

Buhe MHpa, paAa, jby6aBH h  CKJiaAa
Bnme Her' AocaAa . . .

. . . H3Aa.ua Me cana, caH mh ohh CKJiana,

Bpaho — JiaKy Hoh!

Ha3op BnaAHMHp

104 Smešice

Zavredio nagradu

Jurič: Oče, vračajuči se iz škole nehotice sam stao na nogu
nekome starome gospodinu.

Otac: Nespretnjakoviču jedan! A jesi li ga barem molio
za oproštenje?

Jurič: Jesam, i onaj mi gospodin zato dade pet para,
veleči da dobro odgojena deca zavreduju nagradu.

Otac: Dobrog li i plemenitog gospodina! A što si ti nato?

Jurič: Ja — nista. Stao sam mu na drugu nogu i odmah
ga umolio za oproštenje misleči, da če mi opet dati pet para.

Otac: A on?

Jurič: On je digao ruku i prilepio mi čušku.

98

Dobar odgovor

Učitelj: Dakle pred tobom je sever, na levo zapad, desno
istok, a iza tebe?

Učenik: Iza mene je Vaš sin Ivica.

Ima pravo

Otac: Nu, Mato, pišete li več u školi čirilicom?

Mato: Ne, mi pišemo još perom.

noro AH 0

y™Tejb: CBe HapaBHe npoH3BOpe pejiHMO y rpn npnpopHa
papcroa. KaMO cna.ua mehep? Jypnh: y KaBy.

105 Bojiiue6HH Marapau,

Tpn I)aKa, Mapico, Mhjioui h  JaKOB poroBope ce Aa jeAHOM
cejbaKy yKpapy Marappa, Aa 6 h aoihjih  po HOBapa. PeneHO ynfi-
HbeHO. JX ok  je cejbaK cnaBao, opBe>Ky Marappa, a Be>Ky JaKOBa
3a yjiap n OTHpy.

CejbaK h JaKOB, popupje Mhjioui h MapKo.

CejbaK (Tapykn ouh): Bani Bor pa npocra! rioniTeHo ce
ncnaBax. Cap mh Bajba Kyhn. (Cna3H tjana). LITra je to? Ko Te Ty
ripHBe3a?

JaKOB:  Cyp6ŽHa.

CejbaK:  Fpe je Moj Marapap?

Jai<OB:  Ja caM.

CejbaK:  (cMeje ce): Majie cy th  yuiH.

JaKOB:  TBoje cy Behe.

CejbaK:  JJaKJie, Bejinui, th ch Marapap? To je Jieno. Hero
rpe je Moj Marapap?

JaKOB: Ja caM TBoj Marapap.

CejbaK:  Oia6 en, npe6Hhy th  Jietja. Hero uy jih,  peuKO,
OBpe caM ja Be3ao jepHO Marape obhm hcthm  yjiapoM ihto  je
Te6n o BpaTy. Kyp ce oho  pejio?

JaKOB:  O, niina, t e6u cy bčhhth nyTOBH Heno3H3TH. OHaj
hcth Marapap Kora ch th tojihko My™o h khibho, komc hhch
CJiaMy Ha BpeMe paBao, Kora ch Ha khuih h CHery ocraBJbao,
OHaj hcth Marapap 6ho caM th ja.

CejbaK: KaKO to?

99

Ja k ob: rio^HrHH BucČKe TBoje yuiH h cjiymaj Mojy noBecT,
na heui o CBeMy 6hth H3BeuiTeH. Ja caM oa 6jiaropoAHe <})aMH-
jinje n H3AaJiČKa. OTan; mh  je 6 ho Bpjio CTpor, n 3aTO ce hh-
KaKO hhcmo motah caojkhth. HcTHHa HHcaM hh ja HajMnpHnjn
6ho, aAH HberoBa cTporocT yBeJiHna Moj HeeraujjiyK CTOCTpyKO.
JJoroAH ce jeAHOM jia  ja, «3 Ayror BpeMeHa, CBe nnjinhe c kbohkom
3ajeAHO jeAHHM kohacm BeaceM. JJo^e Ko6an, n oAHČce h KBOHKy
n nnanhe. TaAa ce Moj OTan pacpAH, A030Be jeAHor noBena, Kojn
je 6ho no3HaT Kao BOJiuieSHHK, n njia™ My cKyno Aa Me y Ma-
rapua npČTBopn. OcaM roAHHa onpeAČJino mh je pon, Aa y BHAy
Marapaa onjiaKyjeM CBojy cyA6HHy. H TaKO, Ha HČcpehy CBojy,
ja h ao Teče AO^eM.

CejbaK:  Xm, xm! ElTa mh H3Ka3HBa! Ajih Kano ce Moace
noBeK y Marapua npeTBOpHTH ?

JaKOB:  O, L iHna! Th ch npocT! ... He y Marapna, Hero y
3Maja h y a)KAajy npeTBOpHhe Te, caMo ano xohe. Mo^h ce Bory
Aa hč naAHein y iberoBe pyne, jep MO*em no mchh  3aKjbyqHTH
kojihko ckot  CTpaAa.

Cea>aK: JecT, 6orMe; 3Haui k3a  caM th caomho pe6po?

JaKOB:  H KaA mh hhch  Aao jec™, kha ch  Me Tynao 6ypoM.
A kojihko ch  Me nyTa oncoBao?

CejbaK: Te join Kano! 3Haui koa  OHe BOAČHHpe?

JaKOB: 3 HaM, 3 HaM. 3 aT 0 , hhho,  ja Te He MČry nycTHTH.

CejbaK: Hero?

JaKOB:  Hero Aa hacmo  Ha cyn. Th,  MeHe, oa  ČAaropoAHe
(jjaMHJiHje Aa 3JiocTaBJbaui!

CejbaK:  CftHOBne, ja hhc3m 3nao Aa ch th hobck.

JaKOB: CaA 3Ham, 3aT0 xajAe Ha cyA!

Cejban:  npofcjH ce cyAa, noBene, uiTa caM ja kphb?

JaKOB:  Ja h hč  KanceM Aa ch th KpHB. To Hei<a cyA
npecyAH.

Cejban:  Ja, hcthh 3, Aa caM Te TyKao, ajiH caM Te TyKao
i<ao Marapna, a He Kao noBena.

JaKOB: Ajih caM y Marapny 6ho  ja. To he cyA H3BHAeTH.

Cejban:  3Ham uiTa je, AeTe! JJa ce mh oct3bhmo  cyAa h
K aBre; Hero eBO Aa ja tc6h asm  TpH AyKaTa, na hah c Botom.

JaKOB:  3a CBe? To hč Moa<e 6hth.

Cejbaic 3ap th  je to  Majio?

JaKOB:  noMHCJiH caMO, oHČJiHKe MyKe! JJpyrH 6 h oasbho
H3ry6no rjiaBy.

100

CejfcaK:  To jecre. Ajih  noMHCJiH h th kojihko  caM Te nyia
ČMHJioBao, kojihko  caM th  nyTa h  KyK^py3 paBao. A a  a caM
xTeo, Morao caM Te nycTHTH pa ppKHern oa  rjiapn. 3a CBe obo
B ajbpa h  ja 3acjiya<yjeM 6jiaropapHOCT oa Te6e. 3aio npHMH OBa
Tpn AyKaTa, na hah c Botom.

JaKOB:  Hnna, th ch  Me 6ecepoM cboj'om  cacBHM TpoHyo.
J\a  bhahui  Aa caM h ja HOBeK, eBO hy npHMHTH uito mh  Aajem.
(IlpHMH Ayf<aTe.) CaA 36 otom.

CejbaK:  36otom, h onpocTH uito caM Te OHano 3JiocTaBJbao.
KyKaBne, ihto ce hhch Ka3ao! 36or Te6e caM mot Marappa. H3-
ry6Ho h jorn TpH AyKaTa. Hnje npaBO Aa h yAap H3ry6HM; 3aT0,
AenKO, Aaj mh to  HaTpar. Ja mhcjihm Aa th hhch yjiapa HMao
k3a ch MarappeM nocrao.

JaKOB:  HncaM, Hnna; šaro eBO th  yjiap!

Cejban:  Ja npeM a  a ce6n noTpax<HM ppyror Marappa.
(OTHAe.)

Mapno h Mhjioui  (Bope Marappa)

Map ko:  KynHTe Marappa, KynHTe Marappa! KyKaBap Jama,
cap Bajbpa oceha, ihto  je Marapehn 3Hoj.

(ZJoAa3H cejban)

Cejban: (no3HaBiHH Marappa): IllTa, oneT ch  HemTO ckphbho?
Ej, HecpehHH chhc,  3ap ch  3a6opaBHO Moje caBeTe h  OHe MyKe
noje ch  Mopao nopHOCHTH? Aah  Hena, Kap ch  TaKBe naMera, a
th  ce MyHH nao Bpar!

Map ko: Kynn, HHua, Marappa!

Cejban: He npeBapn!

Mhjioui:  3amT0? Bhahih  Kano je Jien!

Cejban: JJepo, 3HaTe jih urra npopajeTe?

Mhjioui: Marappa.

Cejbaic  Bh  ce BapaTe, to  HHje Marapap Hero noBem

Mapno:  Hah,  ™na, Bor c to6om.  Hero Kynn ra, paheMO
ra jeBTHHO.

Cejbaic  BorMe hh  3a ABe nape, jep Me je jepaHnyT Beh
onapno.

Mhjioui:  y3 mh, nma,  Kajahem ce!

Cep.ai<: Kajahe ce OHaj, Kojn ra KynH. Ja npeM pa noTpaaoiM
Apyrora Marappa. (Marappy Ha yxo): Hehe 6hth cb3kh  MČKaHor
cppa Kao ihto caM ja. 3aTO, čepim chhc, ano ce TBoj BOJime6HHK

101

jom jenaHnyT CMHAyje, y3MH ce y naMeT, a caA ^ahuih  KaA
bhahih KaKO ce Apyrw nenemeM nacra, a th Mopam nAeBy Aa
rpncKam. (Othac.)

Map ko:  Xa, xa, xa! To My je roča! Aua je onapeH!

(,ZI,OAa3H JaKOB)

JanoB:  lločeAa!

Map k  o: Ječ« ah  yTeKao?

JaKOB:  Jom h TpH AyKaTa ao6ho.

Map ko:  KberoB je roča OBAe 6 ho.

JaKOB:  ria?

MapKo:  Hefce Aa Kynn Marapiia.

JaKOB:  Xa, xa, xa!

Mhjioui:  KaA je TaKo nomTeH, TpečaAo 6 h  Aa My BpaTHMO
Marape, a HaMa je Aocra cbhkom  no AyK3T.

Mapi<o:  Hnje Hero jom HemTO. Oh  je CBora Marapua BHAeo,
na Hehe Aa ra npHMH. Mh  BHme hhcmo kphbh. KynHTe Marape!

JaKOB:  KynHTe Marape, AajeMO jeBTHHO!

(JloAa3H cejban)

CeA.aK: Mope, Aeuo, npot)HTe ce MarapeTa! (Cna3H JaKOBa.)
LLlTa je to?  (yxBara ra 3a pyKy.) Ct3hh m3ao, Aernco! Kanin th
M eHH, ima  ch th?

JaKOB:  Ja caM ja.

Cejban:  A uiTa je oho?

JaKOB:  Marapau.

Cen>aK:  Jecn ah th oh?

JaKOB:  JecaM. Aah  nourro ch Me th jano khibho,  CTBopno
mh je BOAmeSHHK jom jeAHor Marapiia.

Cejban: Bam Kao mTo je Moj! Ct3hh,  imjeAHa Bepo!

Mapi<o:  IilTa hem th c rnHMe, nnna? Oh  je Ham Apyr!

CeibaK:  M  Mora Marapua 6paT! HnjeAHe Bepe!

Mapno:  Marapau je Ham. Th  HeMam c HbHMe HHuiTa.
CeAbaK:  CaA hy ja BaMa Aa™!

MHAom:  Th otohh hhch XTeo Aa npH3Ham Marapua 3a
CBora, je a’?

CeA.aK:  Ha Mojy Aymy, Aeuo, MSHHTe ce bh  Tor ijaBoncTBa!
Marapau je Moj.

102

Cbh  : Huje, HHje!

CejbaK: Ebo  My jkht!

JaKOB: H ja hm3m jkht.

CejbaK: To je Ha Taj HauHH 3 jio.

M h ji  o ui  : KynuTe Marapii,a, KynuTe Marapua!

CejbaK: Mora Marapua? To je mhoto. iuto he ra

Apyru KynuTH? TlajTe ra mchh!

C b h ; 3a uiecT AyKaTa, 3a uiecT AyKaTa!

CejbaK: To je MHoro!

Cbh:  Huje, HHje!

CejbaK: n a ano ere bh 6ecHH, uiTa caM ja nojiyAeo! (,n,HrHe
6ypy.) HMaTe TpH AyKaTa, to BaM je Aocra. Marape mh oeraBHTe!
Cbh:  Marapau; je Haui, Marapap je Ham!

CejbaK: CaA hy ja BaMa Aara! (n6jypu hx.)

Cbh (čejKehu): TpH Ayt<aTa, Tpu AyKaTa! (IT66erHy.)
CejbaK: TpH AyKara?! HuiuTa, mhoth 6h h Burne asjih 3a
norAeKojy CBojy 6yAaJiauiTHHy. nonoBuh Ct  JoBaH

106 Milutin u gostima

I Poziv

Trgovac je Dinko Radovič sedio jedne subote popodne u
sobi kraj prozora i čitao novine. Uza sto njegov sin Milutin,
učenik šeste školske godine, izradivaše zadaču za lduči pone-
deljak.

Najednom neko pokuca na vratima. Otac nije odmah čuo,
pa ga Milutin opomenu: „Oče, neko kuca.“ — „Napred!“ reče
otac. U sobu ude listonoša, pozdravi, preda pismo, ponovo
pozdravi i otide. Otac pročita pismo pa če Milutinu: „Sutra u
jedan sat pozvani smo nas dvojica u goste gospodinu načelniku."
Milutin se torne uvelike obraduje, jer mu je načelnikov sin Mirko
najmiliji drug. Znao je, da če se tamo lepo zabavljati.

II Doček

Drugog dana u tri četvrti popodne upute se otac i sin
prema stanu gospodina načelnika. Otac ldaše s desne, sin s
leve strane. Gde nisu mogli iči uporedo, Milutin pusti oca napred.

103

Točno u jedan sat dodu u stan gospodina načelnika. Gosto-
ljubivi domačin i njegova gospoda dočeklvali su pozvanike veselo
i sa svakim se ljubazno razgovarali. Dočekali su radosno i Rado-
vičeve, koji pozdrave i rukuju se najpre s gospodom, pa s go-
spodinom domačinom.

Radovič reče prema gospodinu načelniku: „Milo mi je, što
ste me pozvali. Odazvao sam se Vašem dobrostivom pozivu. Po
Vašoj sam želji doveo sa sobom i svoga sina Milutina.“

Gospodin mu načelnik odgovori, da ga to veseli to više,
što je njegov jedlnac Mirko najvoliji drugovati s Milutinom.

Došlo na gozbu više gospode. Ubrzo se svi sakupili.

III Za obeda

Kada podvornik javi, da je obed na stolu, reče domačin:
»Izvolite, gospodo, u blagovalište!“

Udoše. Domačin odredi svima mesto. Kad su posedali, reče
gazda: „U slast, gospodo!" Svi odgovore: »Hvala — i Vama!"
Sedne domačin, sednu tada i gosti. Kraj Milutina sedela je go¬
spoda. Milutin sedne oprezno, da ne bi možda stocem prikva-
čio skut na haljini dobre gospode. Razgrne napola ubrusac i
pokrije njime koljena, da ne zamrlja svoga odela. Zlicu prihvati
palcem, kažiprstom i srednjakom, kako ga je majka naučila.
Dok su srkali juhu, bilo je tiho. Izatoga zametnuše razgovor
o žetvi i berbi. Oni u razgovoru, a podvornik donese meso s
umakom i varivom. Na tanjuru su bile posebne viljuške, a u zde-
lici s umakom žličica, Najpre su poslflžili gospodina župnika, koji
je sedio čelo stola, pa ostale redom dalje. Dode red i na Milu¬
tina. Tanjur bejaše okrenut tako, da je pred njim bio najgori
komadič mesa. Ništa nije prebirao, več uze komadič, što bejaše
pred njim. Levom rukom držao je viljuške, a desnom nož, kojim
je rezao meso na male zalogaje. Mrve jela metne na rub tanjura.
So je uzimao čistim rtom noža. Jelo, što mu se hvatalo noža,
tr’o je 6 kruh, što bi ga pojeo s komadlčima mesa. Dok je
podvornik nosio razne jestvine, gosti su polagano blagovali i
razgovarali o lepoti jugoslavenskih narodnih pesama.

Najednom Milutin opazi dlaku u jelu, što ga je uzeo na
svoj tanjur. Otstrani je, a da toga nije niko opazio. Znao je
on, da bi domačica, premda nedužna, bila u velikoj neprllici.
Meso s kosti pojede koliko se dalo nožem obrezati. Zalogaje je

104

prinosio u usta vilicama, a gdegde i koricom kruha — Jeo, pa
mu se nekako uhvatilo prstiju nešto jela. Sto če? Da otare o
rubac? Uto opazi, kako se to isto dogodilo i gospodinu, što
je sedio pred njim, koji je otr’o prste o ubrusac. Sada Milutin
nije bio više u neprllici.

IV Mala neprilika

Kad Milutin nije imao nista na tanjuru, ponudi mu njegov
prijatelj Mirko, što mu je sedeo s leve strane, zdelu s jelom i
reče: »Izvoli 1“ Milutin prfhvati zdelu nespretno, zadene o čašu,
koja je bila mal’ da ne na kraju stola, na sreču prazna. Čaša
padne i — razbije se. Milutinu navali krv u lice. Okrene se
prema domačici i smerno se lspriča: »Molim lepo, dobra go¬
spodo, oprostite, što sam tako nespretan." Gospoda mu odgo¬
vori: „Ništa zato! Ne treba da se izgovaraš." — Podvornik
pokupi komade razbijene čaše i donese drugu.

Prema koncu obeda donesu na sto palačinke. Milutin ih
nije nikada voleo. Sto da učini? Da kaže, da mu ne prljaju, to
ne bi bilo u redu. Uzme samo malen komadič. Domačica to
opazi pa ga ponovo ponudi. — »Hvala, gospodo," reče Mi¬
lutin, „dosta mi jel"

Ali eto, dode na sto i jabučnjača. Ha, to je bilo nešto za
njegove zubiče! Nego i sada uzme samo malo. Na koncu do¬
nesu crnu kavu. Kako nije bilo posebnih kleštica (hvataljki),
uzme šečera žličicom. Iza obeda gosti su se jošte malko razgo-
varali.

V Odlazak

Prvi se digne gospodin župnik, a za njim i ostali gosti.
Pošto su se lepo zahvalili na gostoprimstvu i pozdravili, počeše
se gosti razilaziti.

I gospodin se Radovič spremi na odlazak. Zahvali dobroj
gospodi i vrednom domačinu na njihovu gostoljublju i vrati se
sa sinom kuči.

»Sinko, “ reče tada otac Milutinu, „iako si razbio onu čašu,
držao si mi se skladno i uljudno u onome društvu. Neču više
kazati, da si još malen, kada te budu i drugi u goste zvali."
— »Samo tako, mladi gospodinel" nadoda otac i potapka ga
po ramenu, a Milutin se zacrveni od ponosa i zadovoljstva.

Iz Nazorove čitanke

105

107 Sve, sve, ali zdravlje!

Draga deco, čuvajte svoje zdravlje! Sve se može vremenom
steči, ali mkada ono zdravlje, koje se jednom izgubi. Bolesnom
se čoveku ništa ne mili, i vazda je nezadovoljan. Zdrav čovek
lako če svašta podneti, samo ako je postojan. Bolestan je kao
ptica kojoj je otkinuto krilo. Ko je zdrav, taj ima svega. On je,
dakle, najbogatiji, pa ma živeo i u najhudoj kolibici. Da vam
pripovedim samo jednu malu pripovetku, pa čete videti da
imam pravo, što govorim.

Bio siromah čovek, pa išao peške iz jednoga grada u drugi.
Bio je zdrav kao od brega odvaljan, ali je put bio dug, pa ga
noge izdadu. No nije imao vremena da se odmori, jer se iiveliko
smrkavalo. Išao je dalje, ali su mu noge popustile i klecale, —
tako je bio iimoran. Izdaleka opazi jedna lepa kola i u njima
nekog bogataša. Konji su besno jurili. Onako iimoran, sede
ukraj puta i zaplaka se: „0, Bože, kako sam ja nesrečan! Kako
se ja mučim i zlopatim, a gle onoga bogataša, kako lepo sedi
u kolima, pa ne zna šta je muka i nevolja."

Uto se približi bogati gospodin na lepim kolima i, vTdevši
uplakana siromaha, zaustavi se.

— A što plačeš? — upita ga.

— Kako da ne plačem? Gle, kako se ti lepo voziš, a ja
se mučim i zlopatim kao niko moj. Umorio sam se, pa ne mogu
dalje ni mači. Blago tebi, kad imaš tako lepa kola! Na mene
je, jadnog, i Bog zaboravio!

Bogati se gospodin tužno nasmeja, pa mu reče:

— Nemoj srditi Boga, jer si ti mnogo srečniji od mene. Ti si
zdrav. Dao ti je Bog snagu i zdrave noge, pa ideš, kuda ti je volja.
Nego teško meni, jadnome, koji sam još za života ostao bez nogu! —

Tada bogati gospodin raskopča svoju dugu haljinu i pokaza
siromahu svoje noge. Obe su mu bile drvene do kolena, jer je
jedanput bio tako oboleo, da su mu ih morali otseči.

Kad je to video rasplakani siromah, skoči na noge, i pre¬
krsti vši se, glasno reče: „Hvala ti, Bože, kad su mi samo noge
zdrave, ne treba mi ni konja ni kola!“, pa nanovo stade kora-
čati putem i još za vida stiže u grad.

Eto, vidite, draga deco, kako je bogatstvo i sve ovoga
sveta ništa, kad je čovek bolestan. Cavajte, dakle, zdravlje, što
nam ga je Bog dao, te čete biti vazda srečni i zadovoljni.

7

106

108 HoBeK h  MpaBH

Ceo qoBeK OecnocJiHpa noKpaj MpaBHHbaKa, na y3Me npy™h
h  cTaHe nenpKa™ n MpaBJbe craHHpe pymnTH. nnenao je MpaBe,
Kano hš  CBe CTpaHe čeme nao a  a cy nČMaMHH, Hocehu jaja h
naxype.

Tano pymehH hčbhhhm uoiBoraibHHaMa mhphh cthh, none
noBeK vMOBara:

»Tjie, Tai<o je h  HapoAy, Kaja yAapn »a u>era HenpnjaTejb.
JbyA« ce Bepy h  6e)Ke, caMo Aa jkhbc  iviaBe n3HČcy, a oho
HM eTKa, ihto  ce AaAe cnacn™, Byny y ropy h  njiaHHHy, as  3a-
KJiOHe. JXo HCTa, to  je y>KacHo!“

„y>KacHo!“ BHKHe jeAaH oa  MpaBa, ihto  cy 6e>Kajra. „J\ a
je y>KacHO, to h  caM yBnl|aui, ajiH HnaK HeMaui CMHJioBaita, Beh
HaM pymHiu oho, uito  MyKOM carpaAHCMO h ctčkocmo."

JlenyuiHh Hb3h

109 MiviaH>e

„HMao caM“ — to  HHje HMau>e.

„HMao 6hx“ — to  cy npa3He penu.

„PaA  6hx h m a t “ — to  je >KejbyKau.e.
„Hmath*  hy“ to  Ten nyAHO 3 bchh.

AjIH  „H M a M“ — TO jeAHHO BpeAH.

3aTO, 6pajKO, ihto HMaiu to hitcah !

HcnpaBHO: HMahy. JoBaHoBHh 3Maj JoBaH

110 Mhjihoh h Ohjihoh

Ajiš  ce Jiano H3roBapajy Te penu „mhjihoh“ h „6hjihoh“,  Kao
Aa cy Hene 66uHHe CBaKHAame CHTHnpe. ria HnaK Majio Bac HMa,
ko  j h  CTe cTeKJiH hhct h  jacaH nojaM 6 thm  OpojeBHMa.

Mhuhoh  je XHJbaAy nyra y3eTa XHJbaAa, a 6 hjihoh

MHJIHOH MHJIHOH3. Fla H TO je JiaKHie K333TH HeTO 33MHCJIHTH.
PepHMO, Aa 3a jeAaH MHHyT mojkcmo  H36poja™ cr6raHy, na kha
6hcmo  6pojajiH nenpeeraHO, cb3kh  AaH nyHHX 12 ca™, Ten 6 hcmo
3a 13 AaHa 10 ca™ h 40 mhhjta  H36pojajiH jeAaH mhjihoh. A uiTa
MHCJiHTe, koahko 6h  BpeMeHa TpeOajio Aa ce H36pOjH 6 H JI H O H?
KaA 6 h  HeKO Morao Opoja™ 6e3 npeKHAa Aau.y h Hohy, pepHMo

107

na je to  6pojame noneo Ham npaoTau, AnaM, na na je 6pojao
CBe no nanac, jom He 6h hh 6jiH3y 6ho totob,  jom 6 h My BŠJbajio
6nH3y 12.000 ronHHa na 6pojH, na na noOpoj« no OnnnoHa.

CeKyHna je 6am Bpjio KpaTaK neo BpeMeHa, MHHyT HMa
60 ceKyHana, a peo naH HMa 86.400 ceKyHana, — an’ to je jom
naneKO on jenHor mhjihoh3. Ta y HHTaBoj HenejbH naHa HMa Ten
604.800 ceKyHana, h Ten 11 naHa canpace y ceČH mhjihoh  ceKyHana.

Kan BHnHMO CTapua on 80 ronHHa, noMHCJiHMO : kojihko jih
je Taj cei<;yHana npeiKHBeo cBora Bena! JecT, mhoto, Bpjio mhoto,
npemmeo je on npRjiHKe nee h no xHJbane mhjihoh3. Ajih mTa
je to npeMa jenHOM 6HJiHOHy! To je nao hckh cHpoMamaK, nojn
HMa CBera naa h no nHHapa, npeMa k3kbom 6oraTamy mhjiho-
Hapy. ITa Hnan HMa y CBaKHnammeM >KHBOTy chthhx  creapH, noje
Hny na ČHJiHOHe. y3MHMO na je y jenHOM KHJiorpaMy nmeHHpe
30.000 3pHa, OHna je y TOBapy 3 MHJiHOHa, a y 333 XHjbane to-
Bapa Beh HMa čhjihoh 3pHa. A tojihko, Monma ft BHiue, nojeno
ce Ha np. y npenpaTHoj Cp6njH 3a ronHHy naHa.

Ha npajy na BaM KameM, na ce XHJbana mhjihoh3 30Be

„H6B6H w

111 Cmpt h Hj53hhh  cjiy>K6eHHu.H

CMpT, Ta rpo3Ha Kpajbnpa H3 papcraa ceHe, XTene H3a6pa™
ce6H npBor MHHHcrpa h to OHora H3Mel]y cBojHx cjiy>K6eHHKa,
ko  j h je 3a my CTenao HajBehnx 3acnyra. ITo3Ba na Kne CBe CBoje
HaMemTeHHKe, na KajKy 3acnyre, noje 3a my CTČKome, Kano 6h
Morna H3a6paTH Haj3acjiy)KHHjera.

CKynHJio ce oko  KpajbHpe Cmpth  MHomTBO cnyn< 6 eHHKa,
Kojn cy ce HaTe 3 ajiH 3 a MHHHCTapcKy CTOJmpy.

OHa celjame Ha npecrojiy, yi<pameHOM KOcrypHMa h Jiy6a-
maMa, a cjiyx<6eHHpH crynaxy jenaH 3a npyrHM npen KpajbHii.y
h  npHnoBenaxy joj o CBojHM 3acnyraMa.

npBa ce jaBH FlomajiHHa XBanehH ce, kojihko je Jbynn
OTnpčMHJia y KpajbeBCTBo Cmpth, Te kojihko je Kyha pann me
ocTajio nycTHX. CpnaHa  Kan  nČKa3a Ha 6pojHe jKpTBe, noje cy
y HanoHy CHare .H3Henana npoMeHHJie cbctom npemaBum H3 obot
jKHBOTa y KpajbeBCTBo Cmpth. KocTo6ojba  ce XBajiHJia CBojoM
cnpČTHomhy, KojOM je jkhbotc CKpahHBajia. CymHn,a,  Kamjby-
paBa, cyxa, MprnaBa nceHa, Tano cjia6a, na HHje Morjia hh ycra
OTBopnTH, HeMO noKa3a Ha xfljbane 6ojiecHHKa, noHajBHme y

7 *

108

MjiajHM ronHHaMa, oj, Kojox HHjejaH He fre 03jpaBHTH. „Ja ne
'rpaa(HM cBoje mpTBe Me^y crapHMa, Hero Me^y MJiajHMa 11 , jejHHo
je to MorJia y CBojy noxBajiy H3pehH. CTapocT  je yBepaBajia, ja
OHa, HCTHHa, noJiaraHO, ajm ycneuiHO y6nja h hhkomc hč npaurra.

K o ji ep a h PaT h3hochjih cy yx<ac, ihto ra y pejoBHMa
HOBenaHCTBa HHHe cBojnM yHHinTaBaifceM jbyjcKora poja. IlojaBH
ce h  Tjiaj  c nonjiHKOM: „JbyjCKH poj HeMa CTpauiHHjer jyuiMa-
HHHa oj MČHe. JbyjH yMHpy oj MeHe y HajBehHM MyKaMa.“

npH6jiH>KHJia ce npecrojby h  Hecaora,  OHa pene: „Ja
uiHpHM Mei)y jbyjHMa Mpxaby h 3Jio6y. ycaljyjeM y H>HXOBa cpu,a
onane iKerte, h ohh ce Meljy co6om KOJby h y6Hjajy. Mhcjihm,
ja MeHH npnnaja MecTO npBor MHHHcrpa.“

H caj cy ce nonejiH cay>K6eHHH 1 H npenHpara. Cb3kh  je no
6njao n,eHy jejia cBora jpyra, a cBojy y3BHCHBao. HajejHOM
jonpe jo h>hx 6yna, neBaite h nojHKHBaibe. Cbh yMyKHyme n
norjiejaine npeMa BparaMa, Ha KojnMa ce nČKa3a 6oraTO oje-
BČHa n HaKHHl)ypeHa inei-ia, pacnyniTeHe Koce, pyMeH«x jihuj,
OKpy>KeHa npaTibOM nnjaHHX MJiat)Hx n CTapnjnx MytuKapan,a.
OHa ncnpy>KH pyny npeMa CBojnM jpyrapnu,aMa n nopyrjbHBO
noBHne:

„H3ry6nTe ce bh jajHHjH, nojn ce Ty XBajiHTe! He 3Haie
jih,  ja caM ja Barna Majna, n oho ihto jecre, nocrajin CTe caMO
rio MeHH. HncaM jih ja ona, noja BaM rnajbe Jbyjcne >KHBOTe? —
IlorjiejajTe oko Mene! Mjiajo h cTapo, pajHHK h rocnojHH, 6oraT
h CHpOMax! Cbh MeHH cJiy>i<e CBojHM nnjaHHeBatbeM; Tpyjy ce6e
h CBoje hotomctbo; y nnjaHCTBy y6Hjajy ce6e h cbot npfljaTejba
nao h  HenpHjaTejha; y nnjaHCTBy 3ajo6HBajy CBe Barne
6ojiecTH,  a rjiejaj hx, bh ^čpajaTe CBe to y CBojy 3acjiyry!
OneT BaM bcjihm, ja ja He hhhhm ycjiyre Hainoj KpajbHjH, Bac
6h j3bho HČCTajio, jep hč 6hctc hmbjih nocjia. Ja caM OHa, noja
bhm iKpTBe rnajbe, ja — HeyMepeHOCT  — 3acjiy>KyjeM mhhh-
CTapcKy CTOJiHii,y.

H cbh  npH3Hajouie y ce6n, ja je HeyMepeHOCT Haj3acjiy-
KHHja 3a KpajbHjy Cmpth, a Mpna KpajbHja nonasa joj rajiiHM
CMexoM CBojy mhjioct h pene: „CTynH na Mojy jecHy CTpaHy!
Te6n npejajeM CBe nocJiOBe CBora npBor MHHncrpa, jep th CBojnM
jejiHMa to 3acjiy>Kyjem!“

H HeyMepeHOCT noeraje npBHM mhhhctpom KpajbHje CMpra.

H3 „HeTBpTe HHT3HKe“ Jp. C. 4ajK0Bua

109

Hapo/iHe nocjioBnije

nfijaHy ce h bo 3 yi«iaii,a.

Ko MHoro nuje, 3a nyro HRje.
On paKHje nyfea nponnaKyje.
flnjaHan; >khb 3 nponannpa.

112 Šaljiva pitanja i odgovori

Ja poslah vola u pečinu bez kože, a on mi se vratio sa
kožom; a ja pojeo i vola i kožu. — Sta je to? ( -c l 3 IH)

Cime se počinje noč, time se svršava dan?

(•U OAOJS ‘

Koja ce nna 6paTa HHKan He cacraHy, a Mel)y H>HMa caMo
Majin 6pe)KyjbaK CTojn? (-doh h  Hho)

Ko HajenaHnyT nonnje cto  .aiiTapa bhh3 h  oneT Hnje nnjaH?

(•BahBg)

Ko 6e3 rjiaBe n je3HKa CBe jbyne pa3roBopn?

Ko 6e3 BaTpe očesce? (•BHuduBn iBanduo>i)

Ko 6e3 KpHna nem? (-dBiog)

Ko 6e3 Hory jrene? (•ega^)

Ko bez očiju vidi kuda če proči? (-^o^og)

Ko bez ruku tebe i mene drži? ('0B[O|g)

Ko 6Č3 cpaa n nyine CBaKOM npaBo Kance? ('BJBg)

LUto  je Ha obomc  CBeTy Hajdpace? (•OBDHyg r )

Manje od maka, a digne junaka? (-Bgng)

Ham denoiba h  MpKOHba
JyTpo Bene 6ony ce;

JyTpoM Handone čejioiba,
yBene MpKOtba,

Te Ha jenHO Mecio Jie)Ky

A MecTO hm ce He no3Haje? (‘ijoh h hbJ/)

Zubi nema, ruku nema, nogu nema, a opet ujeda?

(•bui !Z )

Maleno, zeleno, sav svet zaodelo, sebe ne moglo?

(Igla.)

Beno nneMe, upHO ceMe

Mynpa ra rnaBa no non>y ceje? (K^nra.)

110

113 HaMOH H <l>ftHTHja

y rjiaBHOM rpany jeAHe Ap>KaBHu,e )KHBJbaxy y AaBHHHH
ABa MJiaAfiha: flaMOH h OHHraja.

y to j npjKaBHUH HacHJiHo je BJia^ao BJia^ap XlnoHHcnje.
JeaHOM npnjiHKOM noKyAH <l>HHTHja y CMe;iy roBopy Ha Tpry Ha-
CHJbe BJiaAapeBO. flHOHHCHje to qyje, pa3JbyTH ce Ha <&HHTHjy Te
ra SapH y TaMHHuy h ocyAH Ha CMpT. HecperaH OuHTHja nopyqH
H3 TaMHHpe X[HOHHCHjy: „BjiaAapy, ycJiHinn Mojy nocjieAH>y }nejby!
y Aa^ieKy cejiy jkhbh Moja CTapa h SoJieraa Majna. JlonycTH mh
Aa noljeM k  ttoj h Aa ce npe CMpra c rbOMe onpocTHM. OčehajeM
A a hy ce 0AMax noBpaTHTH. “

J],HOHHCHje OAroBopn: „ZI,o6po je, a^H Hena noj h OhhthJhh
npHjaTejb ocraHe MecTO H>era y t3mhhiih. Ako ce y 30py HČTBpTora
AaHa He noBpaTH y rpaA, Taj he HberoB npHjaTejb H3ry6HTH rjiaBy
MecTO fbera.“

OHora HCTor AaHa ylje /I,aMOH y TaMHHu,y, a OuHTHja no-
xpjin k CBojoj MajaH. MHHy ApyrH h TpehH naH, a OnHTHja ce
hž Bpaha.

„Ja/i,HH JXaM0He, H3ry6Hhem jiyA0 rjiaBy 3a HČBepHora npftja-
Tejba“, roBopHJiH cy My 3HaHii,H.

„HHuiTa 3aT0“, onjroBopu JjaMOH. „Ja HeMaM hh oua hh
Majne, a Moj npnjaTe./b HMa Aa xpaHH CBojy erapy Majny.“

y 3opy HČTBpTora AaHa 6ho je rjiaBHH Tpr ny» jbyAH. .ZJomao
je J^HOHHCuje A,a bhah,  nano he npBHHn OTcehH r;iaBy ZlaM0Hy.
Cbh  cy HcajiHJiH Hecperaora MJiaAiiha. Eto  Beh Bone /laMOHa h
npeAajy ra npBHnny.

„CTaHH!“ 3any ce HajeAaHnyT noBHn, h <J>HHTHja AOTpHH Ha
Tpr, npBaB h npamaH, Te ce 6aun Ha no^eHa ncnpeA ZtnoHHCHja.

„BjiaAapy, hč Aaj Aa neAy*HH JJaMOH norHHe! flpenjyqep
cthtox n CBojoj erapoj MajuH. YMpjia je y MojeM Hapyqajy oa
Be^nne Tyre. 3anonax je h npeHyx 0 AMax oBaMO. Hohac 3a;iyTax
y rycToj myMH. 3aTO caM 3anacHH0. Ebo th Moje raaBe, a nyc™
choSoAHa Mora BepHor npftjaTe;ba!“

^HOHHCHje ycTaHe h pene: „JX aMOHa nymTaM, a Te6n
npamTaM! ByAHTe oiočoahh h cpeTHH! npHMHTe h MeHe 3a CBora
npftjaTejba, Aa 6yAeM TpehH y TOMe ahhhom ApyuiTBy.“

HapoA Ha Tpry yAapH y paAOCHO njiiraaite. JIamoh h 4>hh-
THja ruianaxy oa cpehe npeA B;iaAapeM h HapoAOM.

111

114 Uap h flepBHin

Hrpa.no ce napcno AeTe y dam™ Kpaj dyHapa, na CAynajHO
naae y dyHap. Bejame Jieno, Bpjio Jieno AeTe! JeAaH AepBHin,
noju je 6no aMO Aornao Aa npocn, KaA BHAe, r^e to  Jieno AeTe
naAe y 6yHap, noTpnn n cperao yrpa6n oho  AeTe H3 BOAe. Uap
CBe to  rAe^auie c np03opa o a  capaja. CaA uiTa he? Eloujajbe
dp30 no AepBHma, a KaA OBaj Aoije, pene My: „Moj hčcthth
A epBHUiy, th ch  Mora cnHa cnacno oa cmpth,  caA Tpaam oa
M eHe iuToroA xohem, Aa th  nČKAOHHM!“

UepBHUi ce CMepHO noKAOHH napy, na My Ka3a: „Moj nape,
3A3THO cyi-me Moje, cyHne cjaje no cbcm CBeTy, a th, nape, no
cbom napCTBy! Ja caM CHpČMax do>KjH pod, Te jkhbhm o mhao-
CTHHaH. He Tpa*HM Apyro, ochm Aa ce y TBOMe capajy moahm
Bory 40 AaHa. Th hem mchh 3aT0 AaBara MHAOCTHmy, npBH AaH
napy, a ao 40 AaHa cb3kh hem mh a3h MHAOCTHit>y yMHO)KaTH
(Tj. npBH a3h napy 1, ApyrH 2, Tpehn 4, 8, 16, 32, 64 hta.).

Uapy ce to jIhhhh BpAO mbao h odeha AepBHmy Kai<o je
3aficKao. KaA ce HaBpmHAO 40 AaHa, 3HaTe ah, koahko je to
h3hochao napa? H3hochao je 306 6hahoh3, 877 mhahoh3,
906 XH*aAa h 944 nape. Koahko je to Aimapa?

KaA AepBHiu AOHČce napy OBaj panyH, nap ce Halje y bč-
ahkom  nyAy, na pene AepBHiny: „3acaA HeMaM CBe nape Aa th
ynA3THM, 3 ah  nouiTO ce napcna pen He nopnne, Hena th  nape
CToje koa  MeHe hš  KaMaTe, aok ch jkhb. Y  momc  hem capajy KOHa-
hHth,  jecTH h  nnTH i<ao h ja, r re mokcmo h  napeBa™ 3ajeAHo!“
Eto mTo ypaAH MyApn AepBnm, eTO mTO crene onrrpo-

yMA?eM CBOjHM ! „ , „ , c  .

J J  oaoejie>KHJia 5ejioBHh-bepHaA3HKOBCKa Jejinua

115 BjiarnaH h  pan,HH AaH

P a a h h  AaH:  Uodpo jyTpo, dpaTe! Kano th?

BAarnaH:  OAMaKHn! . . . Bomam 3eMAjOM, CMpAHin Ha
yrA>eH, 3aAaBam TproBHHOM, 3ayAapam pndoM h Ayi<OM .. . ria3H!
OMpA>ahem mh hobo oaSao.

Pa a h h  AaH:  ITdAaKo, rocnoAHHHhy! ... JX  a He BomaM
3eMAaOM, TH HŽ 6 h  HM30 3eA>a H BHH3 Ha CBOMe CTOAy. J\ a He
cmpahm  Ha yrA>eH, th  ce He 6 h bo3ho  >KeAe3HHnoM h  napodpoAOM
H HOCHO TO Aeno OAČAO. 3aAaBaM TprOBHHOM, 3AH mTO 6 h th

112

6e3 Mora nyhaHa? . . . Moje cy pyKe upHe, aAH th  OHe Meče
6ejie norane h cJiaTKe KOAane.

BjiarjUH: Th paAHm, anu  ja miahaM. Th  npoAaBam, a ja
KynyjeM. LLlTyj Me AaKAe h — hah!

PaflHH a  a h : H th  MeHe MOpam iuTOBaTH, jep caM paAHHK.
Bpaha cmo,  aAH ja paAHM h  pa6ČTaM, a th ce caMO 3a6aBJbam
h  OAMapam. Je ah to  npaBO?

BjiarnaH: Tano Mopa Aa 6yAe. Th ch 3a paA, a ja 3a
OAMOp.

Pa a h h a a h : A a’ ch  AyKaB, ačhhhho! Cnanao 6h oa tahah,
Aa hš  p a ah m  3a Te6e rnecT Aana y ccamkah.

BAarAaH:  He A>yTH ce, pačoTHHne: Aa ja He 3aTBapaM
K3AHK3Aa TBOje TBOpHHH,e H AyhaHe H Aa Te He TepaM H3 TBOjHX
H>HB3, TH 6 h  KAOHyO OA TpyAa. CAOMHO 6 h  ce H MA3A OCTapHO.
Ja Te KpenHM h pa3BeceA>yjeM ČAarAaHCKHM oamopom.  3HaAem ah
OHy necMy:

— Koahko  je y cčamhu,h  AaHa,

Cbh  cy AaHH oa  cpe6pa kobhhh,

A HČAejba oa  cyxora 3AaTa! —

PaAHH A3 h:  To je CBe hcthh3. Bhahm,  Aa je h oamop
noTpe6HT. Aah  ja caM HnaK BHine Hero th,  jep je npe paA, a
33THM OAMOp.

BAarAaH:  HeAyAyj! Ako ce hhch npe nouiTČHO OAMČpno,
H e MOH<eW paAHTH.

PaAHH  a  a h : LLIto to  roBopHin? Ako hhch  npe paAHO,
neMy oamop?

BAarAaH:  To cy CBe a^aocth. PaA h oamop  MOpajy Aa
ce H3MČH>yjy Kao AaH h  Hoh — ApyKHHje 6 h  oSaABČMa cAa6o
6 hao. IIIto 6h  jeAaH 6e3 Apyrora?

PaAHH  Aa  h:  Tai<o je! He 6yAHMO oxoah, jep ko f  bhc
AHK e hoc,  Taj he cnopo hHh 6oc  . . . JJaj pyny, jep MopaM
3a nocAOM.

BAarAaH:  noHenaj, Aa CByneM pyKaBHu;e.

PaAHH  a  a h : H Te caM th  ja HanpaBHO. Amo AecHHu;y!

BAarAaH:  HeMoj Tano hbpcto! Boah Me!

PaAHH  a a h : OnpocTH! Pyxe cy mh  nyHe x<yjbeBa h  HBpcTe
nao KAeniTa ! 36oroM, cahahk th oamop!

BAarAaH:  36oroM, 6paTe! CpeTaH th paAl

FIpHpeAHO Ha3op BaaaHMHp

lis

116  MeflBea, CBHn»a h  Jiftcuua

y^py>Ke ce MeAseA, cBnma h jincnua na ce AoroBope, as
opy 3eMA>y h Aa cejy nmČHHuy, Aa ce xpaHe. 3annTajy jeAno
Apyro, ihto  he koj'h  paAHTn n nano he ceMe Hahn.

CBHtba pene: „Ja hy aohcth ceMe n cboj'om hy cypjioM y3-
opara," a Jincnua: „Ja hy cBojnM penoM noApJbaTn." y30pame,
nocejauie. Jlolje meTBa. CTauie ce AoroBapaTH, nano he Bpehn.
CBHfta pene: „Ja hy ryMHO HannHHTn, 11  MeABeA: „Ja hy CHonjbe
CHe™ n ja hy Bpehn, 11  CBnma oneT: „Ja hy npeTpecam n pacra-
Bnhy CAaMy oa nmeHnue, 11  a Jincnua: „Ja hy CBojnM penoM
tphhth  nJieBy ca nmeHnue,“ CBnma: „Ja hy oBejara, 11  a MeABeA.
nanoKOH: „Ja hy >khto pa3AejinTH.“

OBpxome. MeABeA *hto  nČAeJin, ajin ra He noAeJin npaBO,
jep ra cBnma 3ŠMOJIH, re joj AaAe caMO cjiaMy, a nmeHnuy cBy
y3e caM n Jincnun He AaAe HnmTa.

PacpAH ce Jincnua na omAe Ha Ty>n6y n Kašče hm, Aa he
Aobčcth jeAHora uapcKora noBena, nojn he ikhto npaBo pa3Ač-
jihth. Mnjiamn ce CBnma n MeABeA, na pene MeABeA cbhh>h:
„3anonaj ce th, cbhibo, y cjiaMy, a ja hy ce nonem Ha OHy
KpymKy.“ 3aKona ce CBnma y CJiaMy, a MeABeA ce none Ha
KpymKy.

Jincnua otha£  Te Halje Mani<y, na je no3Ba y ApyiUTBo, Aa
HAy Ha ryMHO Aa XBaTajy Mnme. 3Hajyhn Manna, Aa Ha ryMHy
HMa AOCTa MnmeBa, nolje paAO, na caA n3HaA nyra, caA hciioa
nyTa Tpnn 3a nrauaMa.

Ona3n je MeABeA c npymne non3AaJiena na na>ne cbhibh:
„ 3 jio, cbhu. 0; eTO Ancnue, rAe boah CTpanmora 6yM6amnpa,
orpHyo hypan oa nyHe, na n npnjiaTe nraue XBaTa oko nyTa.“

Mtom ce Manna ynpaAe H3 onnjy na npo3 TpaBy Aoije Ha
ryMHO n Tpancehn Mnrna CTaHe myiunaTH no cjiaMH. CBnma no-
AnrHe rjiaBy Aa bhah uiTa je, a Manna noMncjin oa tt>e3HHe
cypjie Aa je mhui na cnonn Te CBnmy rnanaMa 3a hoc. CBnma
ce ynJiamn Te pynHe n cnonn na Haua y noTon, a Manna ce
npenaune oa CBnme Te Haua y3 npymny. MeABeA noMncjin, Aa
je OHa Beh CBnu>y yAaBHJia, na HAe caA Ha mera, Te oa CTpaxa
naAHe c npymne Ha 3eMJby n pa36nje ce, a jihchuh ocraHe CBe
jkhto n cjiaMa.

Hapo/ma nprniOBeTKa

114

117 Komu pripada slava

Išao putem mudrac, umorena tela i pognute glave. Od-
jednom se u njegovoj bližini začu nekakva tutnjava i neobično
huktanje. Mudrac diže glavu i vide, kako pored njega brzo
minu dug niz velikih teških kola, ispred kojih se digao gust
dim. „Kakva li su to kola?" pomisli on u sebi, jako začuden.
„Konja ne vidim, a da se toliki teret vuče, mučno da bi ih
i pedeset bilo dovoljno!“

Dokle je tako razmlšljajuči stojao, približi mu se jedna
visoka vazdušasta prilika. To je bila para.  Ona mu reče:
,,Vidiš li, kakva je moja snaga! Ja vučem sva ona kola. Ja sam
najjača sila na svetu, meni se nista ne može odiipreti."

Za vreme tih nadmenih reči približi se druga prilika —
voda  — i upade pari  u reč: „Hvalisavice! Sto se razmečeš? Bez
mene bi bila niko i ništa; što radiš, to radiš samo mojom pomoču."

Još ne beše voda  svršila svoj govor, a kao munja pri¬
skoči treča prilika — v at ra — i viknu: „Sto si se ti rasprtila?
Da te ja ne zagrevam, ti bi se smrznula i ne bi mogla proizvo¬
dih paru."

Ovaj vatreni govor prekine jedna mala prijava prilika: to
beše kameni ugalj.  On reče vatri: „A ko tebe hrani? Ta
bez mene bi morala umreti!"

Svada se nastavi. Tada pristupi ljudski duh,  da bi torne
učinio kraj, i povika: „ Čutite! Sto se hvalite? Svi ste vi moje
sluge. Da vam ja ne pomažem, ne biste se živi pokazali."

Ali se iznenada nad njima zahori jedan glas: „Samo je
jedan, kome pripada slava! To je stvorac svih stvari. Bog je
sve vas sazdao, njim ste postali ono što ste!

Nato se mudrac osvrte i nastavi put, govoreči u sebi:
„Od Boga su sve stvari; njemu neka je slava u vekove vekova!"

Reljkovic Matija Antun

118 3arorieTKe h  niTrajiHue

Cetiri sestre uvek se gledaju, a nikad se ne nagledaju.

(•3U 3 } S )

Ii,pHO Mane H3 Kyhe H3Mane. (‘Bdau be  oiraHd]n)

Listove ima, a drvo nije; korice ima, a nož nije.

(•bSi(u^)

TpH 6pata je^Ha Kana. (*3 joh ndx bd  dEiAno)

115

Četiri uha, dva trbuha.

i Boiuon}SB| ‘n^n^sEt bu  BjSn uga^))

Ko je Haj6p>KH criHKap? (•oirEVai/uo)

Gladno šuti, sito kriči. (' U !IIA[)

CByA ca mhom,  HHKyn 6e3 MeHe. (/BaBirj)

Dva lončiča, četiri poklopčiča. (‘opaA i ioq)

Ko »e-an caMO jenHO oko  HMara? ("nEua^)

Sto se ne može vilicama jesti? (’ B H n f)

HIto  je jane on HOBeKa? (-omig)

Gde čizmar počne najpre čizmu siti? (•nusjosj Bjsj)

KaMO mte ^eTe Kan My je neT ronima? (-Aioam a)

Tanko kao žica, vitko kao zmija, puca kao puška, grize
kao pas. 0?!9)

3auiTO hm 3 M^iHHap 6e;iy Kany? (-ajndHon anom ao Ep")
Pende visi, pende zja; pende čini ta-na-na, nek se zna,
k5 sam ja. (' OUOA Z)

npy>KHJia ce cKejia npeKo CBera ce^a.

Črno mače na sajmu skače, gdegod kleče, pravo reče.

(•bSb A )

Ko MOJKe H3MHHHTH MOCT 6e3 Hnera? (’BWHg)

Dva brata kolo vode, dve seke uz njih hode. Jedan nas
bratac cvečem posiplje, drugi žitom obasiplje. Prva seka vino
toči, druga vodu leva. (-buiiz  i uosaj ‘opj ‘aoajoag)

Ct3hh  Mpna, >KaJiocHa th  TpKa, OTphy th  pen.

(•ijoh h  Bdog)

Ko ulazi kroz staklo u sobu, a ne razbije ga?

(gsopaAg)

no neMy ce 3Ha n a je nonHe? ('iftiAira:* ojj)

Jedna glava voska svemu svetu dosta. (-ooung)

y ropn cen, cen, a y boah  Myh, Myh. (-bCjblp)

Pola od drveta, pola od krmeta. ( - B>pa^))

TypaBO npace CBe nojbe nonace. (Cpn.)

119 Derviš i kaluder

Bio derviš u dvoru kod turskoga čara kao neki prorok.
Bio je pismen i vešt u svom poslu, ali lukav i prepreden. Čaru
je bio osobito u milosti, te bi se s njim po cele dane zabavljao.
Sad su govorili o Koranu, sad jeli, sad pili kavu, sad pušili lulu,

116

sad šetali po ružičnjaku. Derviš bi uvek rekao: »Cestiti čare,
sad prorok ovo ili ono radi u nebu, treba da i mi to radimo,“
i car ga je slušao. Došlo je napokon vec do toga, da je derviš
s carem gospodario, te mu zapovedao.

Jedanput se car domisli pitati svoga derviša: „Kaži ti meni,
Huseine, znadu li i drugi hodže, kaluderi i popovi, što rade nji¬
hovi sveči u nebu?“ — »Jok čare, ne zna nijedan do mene.
Kako bi i mogli dauri znati, kad su nevernici." — „Neka je tako,"
veli car dervišu, „no ja bih ipak rado govoriti 6 tom čudu s
kojim kaluderom ili popom. Idi ti, Huseine, pa mi dovedi ovamo
jednoga kaludera."

Na carevu zapoved lecne se derviš i ode poslušati, bilo mu
milo ili mrsko. Dode u manastir medu kaludere. Kad jednoga
od njih pozove pred čara, svi se poplaše, ali careva se mora
poslušati, makar oči skočile iz glave. Ide jedan kaluder s der-
višem k čaru. Na putu mu veli lukavi derviš: „Cu li ti, kaludere,
ne šali se sa svojom bradom i glavom, ne govori mnogo pred
silnim carem, nego malakši, osupni, nemoj u zao čas po se za-
podeti kakvu besposlicu. Nema šale u čara; znaš, da oči gore
čara gledajuči, pak šuti." — „Ne soli mi pamet," odgovori kaluder;
„videcu, šta car od mene traži, pa ču po duši odgovarati što i
kako znam." — »Jok, nemoj za živu glavu pred carem mudro-
vati! To nije za vaše ljude."

Dodu pred čara. Car zapita kaludera: »Kaži mi pravo,
znaš li, što rade vaši sveči na onom svetu?" — „Uživaju u raju
sladosti i slave Boga." — „Ali što rade upravo u ovaj čas?"
— „To znati može samo Bog, i oni, koji su kod njega u raju,
a niko drugi." — Car se razljuti i reče kaluderu: »Evo vidiš
ovog mog derviša; on zna svaki čas što radi naš svetac Muhamed
u nebu." Kaluder pogleda popreko derviša, a car kaže dalje:
„Pogledaj ga dobro; taj ti to zna." — „Doista znam," progo-
vori bahato derviš.

Kaluder uvidi odmah s kim ima posla i domisli se brzo,
kako če uvesti u napast derviša. „Molim, silni čare i gospodaru,"
veli kaluder, »dopusti mi, da dokažem dervišu pred tobom, da
ne zna što govori. Daj amo donesi punu zdelu mleka i tri ko-
madiča kruha." „Neka!“ veli car; »da vidim daursku mudroliju."

„Sedimo oko zdele 1“ veli kaluder. »Daj nam svakome po
jedan tanjur." — „Ma šta če to?" upita derviš. „Suti ti, Hu¬
seine 1“ zapovedi car: „da vidimo ko je od vas dvojice bolji

117

majstor." — „Silni care!“ veli kaluder, „drobi ti svoj komad
kruha u svoj tanjur, ja cu svoj u svoj, a derviš neka svoj opet
drobi u svoj." — „To je tričarija", veli derviš. — Car mu od-
vrati: „Šuti Huseine, pak drobi, videčemo daursku mudroliju!"

Kad su svi drobljenje svršili, uzme kaluder jedan tanjur i
saspe u zdelu pak drugi i treči. Zatim uzme žlicu i pomeša sve
u mleku, te reče: „Dervišu, ako si sveznalica, te znaš, što radi
svetac Muhamed u nebu, hajd ovo drobljenje u zdeli razberi i
povrati carevo na carev, moje na moj, a svoje na svoj tanjur.
Ako to učiniš, verujem ti, da znaš što biva u nebu. Nebo je
daleko, a zdela eto pred tobom."

Derviš se nasmija i reče: „To nije ništa." — „Jest, bre,"
veli car: „Daj razbiraj drobljenje ili nečeš više drobiti sa mnom
u jednu zdelu." — „Vera moja, silni čare!" veli derviš; „to ni
sam nečastivi, ni ovaj suludi daur ne može učTniti." — „Ja se
nišam ni hvalio, kao što si se ti. Kratke su noge u laži," od¬
govori kaluder. „Uistinu pravo veliš, kaludere!" reče car. „Zdela
je pred nama, pak ne možemo razbirati svaki svoje drobljenje,
a gde je nebo, pak da zna derviš, što u njemu radi svetac Mu¬
hamed. Sad vidim, da je to laž." Car obdari kaludera, a der-
viša potera od sebe kao lažu i varalicu. Narodna pripovetka

120. Ima ljudi

Ima ljudi svakojake boje,

Svi jednako opanke ne kroje,

Nekim trnjem obrasli su puti,

Drugim cviječem šarnim obasuti,

Jedan drugog dostignuti želi,

Tudoj smrti drugi se veseli;

1 ta borba traje od vjekova,

Od ukletog grijeha Kajinova,

I u borbi nejednake želje
Raznom cilju putove im svele.

Jedan teži da dostigne časti,

Drugi hoče gospodstva i vlasti,

Treči radi za komadič hljeba —

Svaki želi ono, što mu treba!

A ti sinko, uči samo zato,

Več naukom da ti duša blista

118

Poput zlata i alemlja čista,

Da uzgojiš sebe za čovjeka
Zdrava srca — pošlenoga hreka,

Pa češ sretan po bespucu torne
Cvjetnom stazom dospjet cilju svome!

Uči, sinko, knjiga kci je neba.

Svakom treba ko komadič hljeba,

Ko s naukom mladu dušu grije,

I budučnost taj si ljepšu vije. Jukič Ante

121 KypjaK ii koh>

JenaH KypjaK cna3H podpa KOiba. Oh  He CMe^e na Ha ttera
yAapn jaBHo, jep ce dojao na he My yrehH hah p a ra Hehe
Mohn caanapam,  na hhmhcah pa  ra npHAodnje nprnapOM. Oh
npHtje KOH>y h  npHjaTejbCKH ra 3anHTa 3a 3ApaBA>e. Aah koib
ce AČcera H>eroBy AyKaBCTBy, Te HayMn pa  My BpaTH hctom
M epoM. Oh  OAroBopn KypjaKy pa  je HHane Aodpo, aAH pa  My ce
y CTpaxuby Hory 3a6o TpH, Te ra Hora jbyTO 6 oah.

„To je Haj^aKLue! 11  perae KypjaK. „Xopn p a th tph  H3BaAHM
3y6nMa.

Koft CTaHe h  noAnme Hory, aAH Kap ce Kypjax npfidAHKH,
oh ce prime h AynH ra hotom  y ry6niiy, Te My CBe 3yde pe¬
dnje. 3aTHM nodeme npeno nojba, a KypjaK ocraHe jaynyhn.

llpeBapa ce caMa cbcth.  OčpattoBuh HocHTej

122 CHpOMax h  CaBa

HeKH cnpoMamaK, HMajyhn y naHKy m3ako  Mpena, xt epe y
ttera Aocy™ Bose na 6yn,e BHine, na ce Hame Ha# peny CaBy,
npHTHCHyBinn naHan c mačkom  HaA BOAy, Kano 6 h  yuiAO mbao
BOA e y MaeKO. Aah  yMeero Aa Tano dyAe, jypHe BOAa h  ficnyHH
caB naHan, a MAeno ce cacBHM H3rydn y pepn. TaAa he cnpo-
MamaK pehH Tya<Ho h  npeKopHo: „CaBO, CaBo! Th cede He 3a-
6eAH, a MeHe 3appHHl“

123 Bpanaite

HeKH AOMahHH y3Me Ha daAft-e Bene, no odnnajy, opax ca
cč(j)pe h  BpanajyhH, craHe Bora moahth obSko:  „Kao ihto  je
OBaj opax nyH, Tano Aa 6ype Kyha nyHa CBanora Aodpa, aMdapn

119

jKHTa, Top OBaua, no,npyM bhh3 h paKHje, na Bor A,a!“ IIotom
pa30nje opax — a oh npa3aH. Tana noBen noBHne jbyTHTo: „He
CJiyuiaj, Bojne, ihto nac Jiaje!“

124 Jena

Majin Toypo HHje jom HHiuTa 3Hao o jenm Je/moh je Ha
jiHBaAH BiiKao H3 CBera rjiaca : „Oj! Oj!“ yMax My ce OAa3Bajio
H3 oojiHiKKbe uiyMHH,e: „Oj! Oj!“ HaTO nČBHKHy cacBHM y ny/iy:
„Ko ch?“ A rjiac ce 0Aa30Be: „Ko ch?“  H3aTora ycKJiHKHy:
„Th ch  jiyno nenane! 1 ' h  „JiyAO Aenane! 11  onjeKHyjio H3 myMe.
Toypo ce pa3jtyTH, na noBHne jom BHiue nopyrjbHBHX penn.
CBana My ce BepHO o,na3Bajia. FIoTpajKHO myMOM Tora Aenaica,
ajiH ra HHje Morao Hnrne Hahn.

OnjypHo KyhH h Ty>KHO ce Majna, nano ce y myMH canpHO
HeKH 3ao nenaK, nojn My ce OHano nopyrjbHBO OA,a3HBao.

Majna My pene: „OBaj ch  ce nyT caM Tyx<HO. Th hhch
HH iuTa npyro nyo, BaH jeny CBojnx pena. J \ a ch  y myMy 3a-
BHKHyo npiija3HHX pena, Tan 6 h  ce 6na3BaJie TaKO^ep npHja3He.
Tano th je yBen y JKHBČTy. Bjianame npyrHX cnpaM Hac o6hhho
je onpa3 Hamera BJianama cnpaM n>Hx. CycpeheMo jih jb yne
npaja3H0, Tana ce h ohh  npeMa HaMa Tano BJianajy. JecMO jih mh
npeMa ftHMa HenpHja3HH, HeyjbynHH h  cypoBH, Tana ce hč  HanajMO
HH MH 6ojbeMy OA k.hx. UImk«  Kpcro

125 flpBa 3eMjhHMKa

no3Hao caM Majiora Mapna. OTan My ce 6aBHo nnejn.pcTBOM
yBČJiHKe h  c bčjihkhm  BecejbeM. HMa HemTO Kyhane non OmTpoM.
flnejiapH cy o6hmho  no6pH JbynH, jbynH cpna. J \ ČJia3HO caM
nemhe k  meMy. CeneJiH cmo  npen nnejiHmanoM, rjienajiH h  pa3ro-
BapajiH. Majin Mapno HHje ce 6ojao nnejia Hero je ouy noMarao
cjaBJbiiBaTH nnejie, Kan cy ce pojnjie, neMy cy ce meHe nynHJie
h  Jiyne roBČpnjie, na to  HHje 6e3 Bpara. Penox jeAHOM TOMy
nnejiapy, CBOMe rmejiapCKOM yneHHKy, na mh  ce MapnHh cBHt}a,
na na ce HanaM, na he oh 6hth  npaBH noBen. „H mchh  ce
hhhh 11 , npHXB3TH cejbaK, „jep nan ce nena noTyi<y, oh  je yBen
Ha CTpaHH CJiaSnjera. Oh ce Jieno BJiana npeMa cjia6HjeMy, nojera
6 h  Morao HCMexHB3TH, H3BpraB3TH pyrjiy, rypHyTH ra h  H3Jiy-
nam, a na 3aT0 hč 6h  oceTHO HHKaKBHX 3 jihx  nocjiennna, OHna
je nao CHrypHO, na je Majin no CBojoj npiipoAH no6ap.“

120

Bčphkh )KynaH B. B. 1  y TocnHhy ona3H, rpe ce/ban boah
CBora CHHHnha npBH nyT y mKOPy. Majin cejbanHh nop ppBČH-
KanoM Kopana y3 opa, a y pypn My 3eMjbHHKa — totob po--
raljaj y iteroBy >KHBOTy. To th je Ham Mapno h meroB oiap
BeAHKH iKynaH, a jom Behn npnjaTejb pepe, 3aycTaBH penaKa
h opa My, na ra 3anHTa OHano no HapopHy: „MapH, 6h ph th
MeHH pao 3eMJbHHKy?“ H m3ph  My nopa 3eivubHHKy; PcynaH
pene XBapa, na c h>om y pen h Kaste 36oroM, na ope. Mapn ce
Huje HHMapo H3HeHapHO h npoMeHHO. CyTpapaH polje bcphkh
s<ynaH y npBH pa3pep, a hhm ona3H Mappa, koj'h My pape 3e-
MJbnnKy, pene Becepo: „Axa, th ch oHaj, Kojn mh pape 3eMjbHHKy!
A 3amTO ch th mchh pao 3eMP>HHKy ? “ Mapn oproBopn: „E, Kap
ch 6ho rpapaH.“ Hara he bcphkh scynaH: „A 3Ham ph th, ko
caM ja?“ „He 3HaM,“ oproBopn MaPH. „Ja caM bcphkh s<ynaH.“
„JecH 3aHCTa bcphk!" >KynaH noppara Mapnma, noxBa;iH ra ihto
My pape 3eMJbHHKy h nČ30Be ra k ce6n Ha o6ep. MapoMy Ha-
nyHe h Top6Hpy, a y mKOPy n6majby pepn Komapy 3eMJbHnaKa.

1  BypHcaBP3eBHh Bype, KmHPteBHHK-npHnoBepan h no-
phthk ( 1843 — 1919 ).

TpcrerbaK PaBopm

126 Ljubav domovine

Otkad je sveta i veka, vazda je ljubav domovine i naroda
bila pSvodom i veliku junaštvu i neizmernim žrtvama i brižnu
staranju za opci boljak. Kod nekadanjih najslavnijih naroda ušlo
je u običaj reci, da je slast i slava za domovinu umreti. Al’
ostanimo kod kuče! Svaka mati ljubi svoje dete, ako je i ne-
valjalo. Zat ne vele i naše majke: „Ako je i zlo, moje je. Ako
je i zmija, moja je.“ A blago si ga materinu srcu, kad su deca
dobra i poslušna. Ali ne mogu roditelji i deca samotovati na
svetu. „Drvo se na drvo oslanja, a čovek na čoveka.“ Dodu
nevolje, bolesti, smrt. Komu ce ostati deca?

„Teško svomu bez svoga." Po svem našem narodu čučete
u nevolji molitvu; „Ne ostavi, Bože, bez prijatelja." A veli
se slično i ovo: „Zlo godište roda ište, a nevolja prijatelja."
Koliko je veda nevolja, toliko više treba pomoči i svojštine. Tako
valja sused susedu, kad je mala nevolja; selo selu, kad je na
primer povodnja; valja nam sloga svega naroda, kad je nepri-
jatelja odagnati. Potom sused susedu, selo selu, sav narod sva-

121

komu pojedinomu pomaže. Svoji smo, pazimo se, želimo jedan
drugome napredak, pomažimo si, a bičemo jači, ako nas bude
više: svaka voda s potočiča jaka. Više če valjati jedan dru-
gomu, ako budu pojedini imucniji; bicemo napredniji svačim,
ako nam bratstvo bude bogato i jako. I doista nijedan drugi
narod nije toliko vičan toj ljubavi, tomu bratstvu, koliko naš.
Mi zovemo svakoga našinca bratom, mi se ii zlu i dobru po
Bogu bratimo, ma odakle ko biol Ne gleda niko na veru, te
se zaista možemo dičiti pred celim svetom onom lepom poslo-
vicom: Brat mi mio, koje vere bio, kada bratski čini i postupa.
Naši jimački graničari, kud su god vojevali po belom svetu,
svagde su bez razlike vere svoje bratstvo isticali: Dobro jutro,
brate! Zdrav, brate! Kamo češ, brate? Pomagaj, brate! Sve
brate, te brate, samo nek je on graničar bio. Stoga su Fran-
cuzi za prvoga Bonaparte, čiijuči toliko puta tu reč „brat“, na-
zvali naše graničarske pukovnije brat-pukovnijama. A protivno,
ko ne mari za to bratstvo, koji se tudi od svoga naroda, po-
stradače on ili njegova deca. Ima i 6 toj istini lepa narodna
poslovica, koju valja pamtiti: „Ko ne drži brata za brata, taj
če tudina za gospodara". A pomislite kako je onome, ko mora
svoju domovinu ostaviti i po tudem svetu za zaslugom iči. Znate,
kako naš narod označuje takovu nesreču? On veli: „U tudini
je čovek kao duša izgubljena." Valja dakle ljubiti svoju domo¬
vinu, u njoj je srce puno, a srce nas puno nagoni vršiti dužnost
potpunoma. Nije pravo tuditi se od nje; mudro je smišljeno i
temelji se na istim razlozima, kad narod govori: „Tud nek ni-
kada ne bude, koji svoj biti može!" Trnski Ivan

127 CpncKH HHBajiHu

HeKa rocnoija ona3H c npo30pa KaKO ce jeaaH HHBa^HA
ynyrao npaBO H,eHoj KanHj«. IloTp^a My ycycpeT, am  je oh
Beh 6ho oTHinao. OHa npena^e HaMefteHH HOBau cBOMe CHHy h
pene, na ra npeaa nHBaJiHiiy, Kap,  ra bhah.

BftAehH pa  hhb 3 jihh  H3Jia3H H3 jenne Kannje, achko  noTpna
3a »HM h  BHKHy: „rocnoflHHe, y3MHTe obo, pana  BaM je Moja
MaMa.“

Kap  je HHBajiHA Bna,eo pa  ce pen rocrionuH  6aiu Hbera
THHe, oh  ce HacMeja ropno, no3npaBH Aenna no boJhhhkh, h
npHMH #ap.

8

122

Kan je Ma™ HynehH ce ynfiTajia chh 3, 3 auiTo My je Ka 3 ao:
rocnoflHHe,  oh y 6 enn>HBo pene: „Bo)Ke, MaMHue, na oh HHje
npocjan Hero cpncKH HHBannn!"

Mara ra npHByne k ce6n, n6jby6n h pene:

„ri 6 LUTyj, noniTyj, CHHe Moj, CBanora on h>hx, jep HaM ce
Ha h>hxobhm H 3ry6jbeHHM HoraMa, pynaMa h  onHMa nonH>Ke HOBa,
cnaBaa h jana OTapČHHa. “ TiocahKa nap.

128 Rodu o jeziku

O jeziku, rode, da ti pojem,

O jeziku milom mom i tvojem!

*

Po njem tebe svijet poznaje živa,

Na njem ti se buducnost osniva.

*

Ljubi si ga, rode, iznad svega,

U njem živi, umiri za njega 1

#

Svaka zvijezda svojim svijetlom sijeva,

Svaka ptica svojim glasom spjeva,

Ti jezikom svojim zbori!

*

Tud tudinu, tebi tvoj doliči,

Tudi poštuj, a svojim se diči!

*

Od Stambola grada do Kotora,

Od Črnoga do Jadranskog Mora
NjegVu carstvu prostor puče.

*

Junačkijem glasom u njem poje

Junak narod uspomene svoje.

*

On ti svakoj tuzi i radosti,

On ti duše cijeloj nutarnjosti
Jedin pravi tumač biva.

* >

Bez njega si bez imena,

Bez djedova, bez unuka,

U prošasti sjena puka,

U buduce niti sjena!

Preradovic Petar

123

129 Epaha

y paiy 6a^KaHCK-HX caBe3HHKa nporaB TypaKa 6 ho  je cpncKH
BojHHK Jobo  TeuiKo parnem JJonpeMHiue ra y Hhiii  y BojHHHKy
6oJiHHuy. OApe3aine My AecHy Hory. Cbh  cy pamemum  6hjih  poSpe
BOJbe, rnanHnH ce h  pa3roBapanH, caMO Jobo  je yBeK myTHo, a
h  jieqHHKy je cnaSo oproBapao. Hecrano je Sona h  HeMa BHiue
onacHOCTH, ann Jobo  jom yBen hcth.  CBaKora pameHHKa noxalja
pČAČHHa h npftjaTejbu, ann JoBy hhko.

JJe^HHK OpaHeH, mhjiokpb3h  CnoBeHap, TpyAHO ce, na pa3-
roBopH n j/remn JoBy, a Jobo  yBeK hcth  Mp30Bon>aii,. ^Hao je
neMHHK, Aa JoBy HeuiTO thluth.

JČAHora AaHa ytje-Opazen y ABOpaHy, rAe je Jobo  neiKao,
h  3anyAH ce. Y3 Jobhh  KpeBeT CTojH AeceT kpluhhx  jbyAH h cbh
HM 3Ay na niaBH Benm<e my6ape oa  OBnjera Kp3Ha, a Jobo  nencao
je na KpeBeTy h c  m>HMa caB npenopoijeH Beceno pa3roBapa. y
to  he jieHHHK caB Beceo: Kanma je to  cKyntQTHHa?! — Hnje
HHKaKBa, Hero aoIjocmo  y noxoAe 6paTy Jobh; oh  je H3 Ha-
mera cena. HynH cmo,  Aa je pameH, na ao^ocmo  y HMe namera
cena, Aa ra bhahmo h  Aa My KameMO, Aa je oh  Ham 6paT, — pe-
Korne JbyAH. — Oh  neMa hh  opa hh  Majne, hh  6paTa hh  cecTpe,
na je oh  caAa Ham 6paT, 6paT HHTaBora cejia Oh  Tpnn h  3a
Hac je H3ry6no Hory. Oh  je Ham 6paT h  HHTaBora Hamer Ha-
popa. Mh  heMO ra mhjiob3th h  na3HTH, na he nano iKHBeTH h
6e3 Hore. Jlano 3a Hory, caMO nap je ocTana rnaBa. —

Jobh  je cnao naMeH ca cppa, jep 3Ha, Aa Hehe 6hth  npocjan.

Ha ČAJiacKy AaphBaxy Spaha CBora SpaTa HOBpeM h pe-
Kome My: Kap 03ApaBnm, jaBH HaM, na heMO pohn no Te, no
SpaTa CBora. Ha BparaMa OKpenyo ce jom cbhkh h nacMemHO Jobh.

H rano je 6 hjio.  Ceno neno Aonena JoBy, erapemHHa npBH
ra 3arpiiH, a 3a ibhm hht3bo  ceno. Bhjio  je Mano penn, a mhoto  cy3a.

HnTaBO ceno n Mana pepa He 30By ra Apyi<nHje Hero SpaT
Jobo,  a Jobo oneT cBanora SpaTOM. TpcreftaK paBop™

130 Onha Kyha

npocyno ce bhho H3 MapnoBe name
Te HaM nopyMČHH cBe SperoBe Hame.

H y cb3ko  cppe, mTo ce Hame 30Be,
ynn HOBy CHary h  HapeiKAe HOBe.

8 *

124

To hč 6hjio bhho h 3 MapKOBe name,

Beh pyMeHa 3opa 6ym  3eMJbe Hame.
ycTajTe, ycTajTe, cbhm 3 30pa CBHhe,

Cbh Ha noco xajAe, cb3kom  noc/ia 6nhe!

Ta onha je nyha, ihto ce caAa rpa^H,

HajBehn, HajMamn Hena Ha moj paAH.

Hen hč  HcajiH hhko  >KHBOTa, HMama,

JX a HaM Kyha Hama hč 6yjie HajMama.

Beh Aa y ifcoj Mory cbh 3ajeAHO ct3th,

Cbh nojeroA poah jeAHa Hama Mara.

JJa naM Kyka 6y,ne BČjmna h  jana,

Kao ihto  cy Kyhe 6cTajmx jyHSna.

Ha CBOMe 6rmnmTy Aa ce cb3kh  rpeje,

A He Aa ce rpun ncnoA Tytje CTpexe.
ycTajTe, ycTajTe h  crapn h mji3ah,

Ta onha ce nyha onhnHCKH h  rpaAn!

HeHanoBHh Jby6oMnp

„OiaBa raoje aomobhhc hmh 6hth h raoja; 3a my ra je h
caMa cede nperopera. CBeTa jih th  je h HenoBpeAHBa Majna, jom
CBČTHja Tpeča Aa ra 6yAe aomobhh3 ; jep je oHa Majna Majun
TBOjoj."

131 Radi!

Sakovao kovač dva raonika. Oba ih gradio od istog gvožda
i tako pojednako, da su ličili kao brat na brata. Jedan od njih
proda odmah, a drugi skloni negde u kraj, dok se i njemu
kupac ne nade. Tu je nekoliko meseci ležao, dok najposle ne
dode taj isti seljak, da opet traži raonik. Tek onda ga potra-
žiše i iz onog budžaka iznesoše.

Ali kako se začudi kad vidi razliku! . . . On škrbav —
rda ga ved nagrizla — a Seljakov jedar i oštar, gladak i sjajan
kao ogledalo. Mnogo sjajniji, nego je pre bio ... U čudu ce
zapltati onaj raonik, što bese sklonjen, svoga druga:

— Sta to bi, da od Boga nadeš? Nekada bejasmo sasvim
jednaki kao rodena brada. A gle sada! . . . Reci mi, vere ti,
šta te je tako održalo i šta ti je pomoglo? Ja prožlveh ovo
vreme ugodno i u miru, pa pogledaj samo, u što se izmetnuh?

— To ti je baš i naudilo, što si se lenio — odgovori mu
drug iz mladosti. — A gledaj mene! Ja sam od jutra do mraka

125

radio, zemlju orao i prevrtao, pa me je to i održalo. Zato su
mi obrazi vedri i sjajni, zato me reta nije spopala . . .

— Pravo veliš — priznade onaj zarctali raonik. — I ja bih
danas bio svetla obraza, i ja bih se od rde odbranio, da nišam
toliko vremena besposlen ležao ... Ali otsad ču drukčije . . .

Istina je, dakle, prava je istina što narod veli: „1 naj-
bolja sablja o klinu zarda".  „Zdravlje“

„Pa,zi, je h a j 6 o Jb h ycTyK n p oth >k3jiocth h 6 o jih,
oh je Bpejio 3flpaBjt>a h doraTCTBa h nojeAHHua, a
n p b h pa3^or bc^hhhhh h epehn  Hapona."

132 Jevrosima majka opominje svoga sina Kraljeviča
Marka da bude pravedan

„Marko, sine jedini ii majke!

„Ne bila ti moja rana kleta,

„Nemoj, sine, govoriti krivo
„Ni po babu ni po stričevima,

„Več po pravdi Boga istinoga.

„Nemoj, sine, izgubiti duše:

„Bolje ti je izgubiti glavu,

„Nego svoju ogriješiti dušu!“

Iz narodne pesme „Uroš i Mrnjavčeviči"

133 Zgodna prilika

Ko svoj posao izvede u zgodno doba; ko se koristi naj-
podesnijim vremenom, za njega se obično kaže: „Ulučio priliku"
ili: „Taj nije propustio priliku". U drugom se svetu još kaže:
„Uhvatio priliku za čuperke". Taj je izraz došao otuda, što
se u stara vremena pretstavljala prilika u obllku žene, čiji je
potiljak bio bez kose. Tim su hteli naglasiti, da kad priliku
jednom propustiš, ne možeš je više uhvatiti.

U jednoj zbirci grčkih starina nalazi se statua, koja pret-
stavlja priliku, i na njenu podnožju urezan je ovaj razgovor:

„Ko si ti?“ — „»Prilika."“ — „Sta znače ova krila na
tvojim nogama?" — „„Ona pokazuju, da moj let nadmaša naj-
brže vetrove."" — „Zašto je veštak, koji te u kamen izrezao,
baš na tvorne čelu načlnio tako bujnu talasastu kosu?" — „„Da

126

bi me mogao uhvatiti prvi od boljih, čim me sretne.““ „A
otkuda to, da na potiljku nemaš nimalo kose?" „„Da me onaj,
što me jednom propustio, više u letu ne može uhvatiti, baš i
kad bi me mogao stiči.““ — „Zašto te veštak namestio u ovoj
dvorani?" —„„Da  bi tebe, tuctinče, poučio.""

134 Poslovice

Hhko  ce HHje Mynap ponno.

Kako ko postelj stere, onako i spava.

CByna je nobpo, ann non Kyhe Haj6ojbe.

Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača.

JX aHac uoBeK, cjyTpa upHa 3eMJba.

Voda sve opere do črna obraza i pogana jezika.

He ueinjbaj ce, rite Te He cBpdn.

Sva mu pamet na jeziku.

Pyi<a pyny nepe.

Prži i peče, kuha i vari, pak sve pokvari.

He mena ce HČBeKy Ha oneno, Hero Ha neno.

Biče gače, ne znam kad če.

Hohn he CTapocT, nan he nicra™, rne je 6mia MnanocT.

U seljaka črne ruke, ali bela pogača.

KpnBO creueHO HHje bnarocnoBČHo.

Kako došlo, tako prošlo.

Dte je pan, HHje rnan.

Čuvaj bele novce za črne dane.

3HaH>e je totob  HOBan,.

Meri, vazi, pa onda kaži.

He rynn Kope, na ne 6yne rope.

Bača bob o stenu. (Govori uzalud.)

Jenna nacTa He hhhh nponeha.

Ko leti hladuje, zimi glSduje.

Ko paHO paHH, nee cpehe rpabn.

Ne tera se konj bičem, nego zoblju.

HeMa 3aHaTa 6e3 nobpa anaTa.

Nije sve zlato što se sja
Pl] a ce 3naTa h e xBaTa.

Uvukao rogove kao puž pred skakavcem. (Strašljivac.)
JleTH nao Myxa 6e3 rnaBe.

Prazan klas se u vis diže, a pun se k zemlji savija.

127

135 Naprej

Naprej, zastava slave,
na boj, junaška kri!
Za blagor očetnjave
naj puška govori!

Draga mati je prosila,
roke okol’ vrata vila,
plakala je moja mila:
Tu ostani, ljubi moj!

Z orožjem in desnico
nesimo vragu grom,
zapisat v kri pravico,
ki terja jo naš dom.

Z bogom, mati, ljub’ca, zdrava!
Mati mi je očetnjava,
ljub’ca moja čast in slava,
hajd’mo, hajd'mo zanje v boj!

Jenko Simon



.







'I




PeHHHK.

(Pe^H y petiHHKy HaBe^eHe cy y gk3bckom Hapenjy Te MecTor
6Hj^a, uBHjeT, AOHHjeTH, uje^HB, AjeBep crojn: če^a, ubčt, ao-
HeTH, iie^HB, AeBep.)

A, a

aKaMOJiH, toliko manj
ano, če
a,flš, ali

ŠJiaT, -a, orodje
ŠAeM, -a, dragi kamen
aMa, ali

aMaHeT, -a, talisman, amulet
aMČap, -a, žitnica
ciMeTHpe (ŠMeTOM), popolnoma
aMO, sem, semkaj
ancŠHa, -e, zapor
aTČHTaT, -a, zavratni napad
aB§T, -h,  pošast
^3AHja, -e (Ko^acTa), pisan,
dolg plašč

a*Mja, -e, drakon, zmaj.

B, 6

dado, -e, oče
dšuHTH, -hm,  vreči
6aBBa, -e, sod
daHBap, -a, sodar
da,n,£lBa, zaman, zastonj
BaAitaK, -a, dan pred Božičem
daxypa, -e, buba
dilABaH, -a, velika greda, de¬
belo bruno
dap, dapeM, vsaj
dapa, -e, mlaka
dapjaK, -a, zastava
bapjžiKTap, -a, zastavonoša

dacŠMaK, -a, stopnica
dam, ravno, prav
dšrna, -e, turški poglavar, sta¬
rešina, zapovednik
dauma, -e, daima, -e, vrt
bauiTOBaH, -a, vrtnar
dŠTHHa, -e, palica
dremlje, -a, služba božja, ki
se opravlja ponoči
dehap, -a, vojak, kateri se bo¬
juje za plačo; vandrovec;
samec.

de^a, -e, uboštvo, nesreča;
obdolžitev

de^eM, -a, trdnjavsko obzidje
der, -a, turški gospod
de;ie>KHHK, -a, tajnik, notar
dedoma, -e, bel vol
depda, -e, trgatev
depdep, -a, brivec, brijač
decaH, divji

deceAHTH, -hm,  govoriti
decKpajHH, brezkončen
decOMyHaH, obseden
decnoc^Hua, -e, brezdelje, po¬
stopanje; postopač
b£cnyhe, -a, brezpotje
decBecT, -h,  nezavest
dČ3dpojaH, brezštevilen
de3odpa3aH, nesramen
dftjio, -a, žilobitje, puls, utrip
dHJbe, -a, rastline
diipaTH, -aM, izbirati; voliti
diiraa, -e, boj

130

6 HBaTH, -aM, biti; postajati;
prebivati

6jiar\naH, -a, praznik
6;iaro, -a, bogastvo; blago;
živina

6jiaroha, -e, blagost
b^aroAapHOCT, -h, hvaležnost
6jiar6,n,aT, -h, milost
djiarČBa/iHiuTe, -a, jedilnica
SjiarČBara, -ryjeM, uživati, jesti
6jieiHTeTH, -ijuthm, bleščati
bjiHCTaTH, -CT3M, bleščati
6orMe, pri Bogu
Soro^aH, od Boga dan
6oja, -e, barva
6oflecHftK, -a, bolnik
bonecT, -h, bolezen
SojbaK, -Jbi<a, blagor; bol
66*>ap, -a, veleposestnik, gra¬
ščak

6ocn./baK, -JbKa, bosiljek, ba¬
zilika, prežilika
6pau,o, -e, bratec
6paha, -e, bratje
6pajKO, -a, bratec
bpaHHO, -a, branitelj
bpauiHO, -a, moka
6paTyoen, -a, bratranec
bpe!, no! le! vzklik za nižjega
od sebe (bhah:  Mope!)
6pea<yjbaK, -JbKa, griček
6piira, -e, skrb
č>pHHyra ce, -eM ce, skrbeti
6pOA,  -a, ladja

bpoAOJiOMau, -Mua, človek, ka¬
teremu se je razbila ladja
Spoj, -a, število
6pojaH, številen
dpojame, -a, štetje
dpojaTH, -aM, šteti
6j3CHaT, listnat
6pyj, -a, brenčanje
bpyjaTH, -hm,  brenčati
bpBHHa, -e, velika brv
6p3aTH, -aM, hiteti
bp30, hitro

6y6Hixa, -e, majhna buba
■6yAaJianiTHna, -e, budalost

6yya, -e, debela palica, gorjača
6yyaK, -a, kot
ByrapHH, -a, Bolgar
6yK, -a, ropot, hrup, šum
6yjia, -e, purpala, roštalica,
mak (divji)

6yjby6ama, -e, polkovnik, po¬
veljnik

6yM6ap, -a, čmrlj
6yM6auiHp, -a, komisar
6yHa, -e, upor, nemir
6yHap, -a, studenec, vodnjak
6yHAa, -e, kožuh
6ypa, -e, burja
6ypaA, -h,  sodje
6ype, -eia, sod
6ypMa, -e, prstan.

IX,  u

ueAHB, -a, poljub
n,ejiHBaTH, -aM (-jiyjeM), polju-
bovati

UeHTpame Cii/ie (CpeAHimte
Citjie), Osrednje Sile (oBAe:
Avstrija, Nemčija, Turška,
Bolgarska)

Uma (3HMa), najhujši mraz
AHjbaTH, -jbaM, meriti
mineta, -e, črevelj
upHoropHua, -e, iglovje
UpBeH, rdeč

ApBeHHTH ce, -hm  ce, rdeti
UBehe, -a, cvetje
UBejba™, -aM, žaliti
PBeTaK, -TKa, cvetlica
UBČTaH, cvetoč
u;BpKyT, -a, cvrčanje
H,BpKyTaTH, -KyheM, cvrčati.

M, H

n&6ap, -6pa, čeber
H&xypa, -e, svilni zapredek
H3K, celo
HŠMau., -Mita, čoln
naHaK, -HKa, skleda
nap, -H, čarovitost

131

napHH, očarujoč
Mac, -a, trenutek, minuta, ča¬
sovna enota
MacaK, -CKa, trenutek
Macau, počasen
MaCTHTH, -HM, gostiti
M3BK3, -e, kavka
Meno, -a, dete, otrok
MenpKaTH, -aM, brskati, broditi
MecMa, -e, studenec
mčctht,  dober, srečen, slaven
MČTKa, -e, ščetka
MC3HyTH, -eM, hrepeneti
HHMa, -e, stric
MHjfi, čigav
mhm,  kakor hitro
mhhhth, -hm,  delati, narediti;

mhhh mh ce, zdi se mi
hhhobhhk,  -a, uradnik
MHT3B, cel, ves
Mii3Ma, -e, škorenj
MH3Map, -a, čevljar
MobaH, -a, pastir
MobaHMe, -eTa, pastirček
Mopba, -e, juha
HOBeH&HCTBO, -a, človeštvo
MynaTH, -aM, puliti, trgati
Mynepai<, -pi<a, šop
MyB3TH, -aM, varovati
MBOpaK, -pna, škorec
MBOpKOBHh, -a, škorček.

Ti,  h (Č, č)

haja, -e, ovčar; namestnik
hypaK, -pna, puran
hypaK, -pna, kožuh
hyiHKa, -e, klofuta, zaušnica
hyTeTH, -hm,  molčati.

JX,

na, če
AaKJie, torej
nš.aeK, oddaljen
naJieKO, daleč
naH3K, -HK3, dan
naHaK, -HKa, davek
naiby, podnevi

naBaTH, -jeM (Bepy), prisezati
naBHHHa, -e, v davnih časih
ne, daj

nen, -a, nena, -e, stari oče
ne;mja, -e, junak
neMČe^Hcara, -JiHmeM, lenariti
nepaTH, -eM, dreti, trgati
nepBHUi, -a, turški menih
neceTaK, -TKa, desetina
necHTH ce, -HM ce, najti se,
biti; dogoditi se
neBaTH, -aM, napihovati se
neBep, -a (pyMHH), tovariš pri
poroki

nHM3H, slaven, časten, pristojen
nHHHTH, -hm,  hvaliti, slaviti,
častiti

nHHaMa, -e, turški katekizem
nnpeK, -a, hlod
nnpHyTH, -eM, dotekniti; dir-
niti, ganiti
nHB, -a, velikan
nHBaH, čuden, krasen
nHBOTaH, diven
nHBCKH, velikanski
nH33TH, -JKeM, dvigati, vzdi¬
govati

no, do, razen, zraven
noborn, -a, boben
no6po, -a, blago
no6pohynaH, dobrovoljen
nobpocTHB, dobrotljiv
nopunje, kasneje
nouHO, pozno, kasno
nohH, -tjeM, priti
nOMeKaTH, -aM, dočakati, spre¬
jeti

noneKHBaTH, -KyjeM, pričako¬
vati, sprejemati
nonHjara, -aM, presesti, nave¬
ličati se
nonyme, sicer
norafjaj, -a, dogodek
noxBaT, -a, doseg
nbxB3THTH, -hm,  prijeti, doseči
noHCTa, res, zares
nojypHTH, -hm,  prihiteti
nOJb, -a, dolina

132

AOK, dokler

HOKOflHiia, -e, prosti čas, oddih
roji ,  -a, dolina, -e
HO^iaMa, -e, narodna suknena
obleka do kolen z rokavi
A0A33HTH, -hm,  prihajati
AOAH, razen

a6.ahhhth, -hm,  pristojati
AO^HKOBaTH ce, -Kyje ce, spo¬
dobiti se
AOMaJiO, kmalu
AOHeTH, -HeceM, donesti
AOHHpaTH, -eM, dosegati
AonjiHBaTH, -aM, priplavati
AonpaTHTH, -hm,  spremiti
flOnpeMHTH, -hm,  prinesti, pri¬
peljati

AonpeTH, -eM, doseči
AonycTHTH, -hm,  dovoliti
AonymTeH>e, -a, dovoljenje
AOcaAaH, nadležen
jtocauHTH, -hm,  priskutiti, zdol¬
gočasiti

AOCaAHO, dolgočasno
AOCeTHTH, hm,  spomniti
AČcneTH, -eM, priti; dozoreti;
utegniti

AOCTa, dovolj, precej
fl,0CTHrHyTH, -r-HeM, doseči, do¬
hiteti

AOcyTH, -cneM, doliti
AOUiJbaK, -a, prišlec
AOinyA>aTH ce, -aM ce, privleči
se, prikrasti se
AOTJieH, do tedaj
AOTpnaTH, -hm,  prihiteti
AOBČCTH, -neM, pripeljati
Apara, -e, dolina, poprečna
dolina

Apčnaite, -a, drenje, krič
ApeMenc, -a, zaspanost, dre¬
mavica

ApxTHyTH, -THeM, zatrepetati
HpxT3TH, -rnheM, trepetati
HpMaTH, -aM, tresti
ApCKOCT, -H, predrznost
Apyr, -a, tovariš
ApyršpHua, -e, tovarišica

npyKHHje, drugače

ApyM, -a, cesta

ApyuiTBO, -a, društvo, družba

ApBČhe, -a, drevje

ApBjbe, -a, drva

ApBO, -eTa, drevo, les

Ap30BHT, predrzen; gnusen

Ay6, -a, hrast, dob

AybHHa, -e, globočina

Ay6oK, globok

A^haH, -a, trgovina

Ayra, -e, mavrica

AyranaK, dolg

AyxaBbe, -a, pihanje

AyxaTH, -aM, (-HieM), pihati

AynaT, -a, cekin

AyxHyra, -HeM, pihniti

AjruieK, -a, blazina

A^iHMaHHH, -a, sovražnik

Ajteap, -a, zid, stena

AyBaTH, -aM, (-uieM), bhah: Ay-

X3TH

A)hK, vzdolž, kraj, poleg, ob
ABepn, -h,  duri, vrata
ABOjaK, dvojen
ABoneB, -a, dvospev
ABOpHTH, -hm,  streči, služiti
ABČCTpyK, dvojnat.

t>, %  (D, a)

(jaBO, -Jia, vrag
tjaK, -a, dijak

(jjlyp, -a, nevernik (turška be¬
seda za kristjana)
tjčpaM, -pMa, vaga pri vodnjaku
l) HnHyTH, -HeM, skočiti
l)oraT, -a, belec (konj)
tjy6pe, -eTa, gnoj
Tayp(jeB abh,  -a, Jurjevo
ljypl)Hua, -e, šmarnica.

IJ, V (Dž, dž)

yaMHja, -e, turška cerkev
ybyH, -a, grm
peo&Ha, -e, strelivo

133

ye;iaT, -a, krvnik, rabelj
parepnita, -e (upHa), jetra,
(6eJia), pljuča.

E, e

eraČHHcara, -HHiueM, razto¬
varjati se

čho,  glej! (kar ni ne meni ne
tebi blizu)

Epo, -a, Hercegovec

eTO, glej! (kar je tebi blizu)

eBajia, hvala! dobro!

čbo,  glej 1 (kar je meni blizu).

<l>, 4)

(jl^j^a, -e, korist
ijieHbep, -a, svetiljka
(JiepMaH, -a, pismo turškega
sultana

(j)ec, -a, rdeča kapa (bosanska)
(J)njyKaTH, -neM, žvižgati
(fjHUieK, -a, naboj, patrona
(f)HTHJb, -a, stenj
(JipKaTH, -neM, zavijati, sukati
(j)p^a, -e, piščal.

r, r

rahe, -a, hlače
r^naH, ostuden, gnusen
ratjaTH, -aM, meriti
raj-raH, -a, motvoz, vrvca
raJieOT, -a, galijaš, galijot (pri¬
klenjeni sužnji veslači)
raBaH, -a, bogatin
raBpaH, -a, krokar
ra3.ua, -e, gospodar
r^e, kje, kjer
rAer/ie, tu pa tam
r^eroA, kjerkoli
r^eHO, kjer

r;ieAHyTH, -HeM, pogledati
niyxaK, -a, glušec
r^iyB(x), gluh
rAyBH, -Bora, glušec
nbaBHTH, -HM, tlačiti, moriti

ribeB, -a, jeza, srd
rdAHHa, -e, leto
roAHiHHbHn,a, -e, obletnica
roAHiUTe, -a, leto, letni čas
roJieM, velik
roJioraita, -e, golota
roMHJia, -e, kup
roMHJiHita, -e, kopica
ropaK, grenak
ropona^aH, divji
roponaAHTH ce, -hm ce, div¬
jati

ropčcTacaH, velikanski
roča, -e, gospod, gospodar
rocnoMpHpa, -e, gospodinja
rocnotja, -e, gospa
rČTOBO, skoro, približno
rČ36a, -e, pojedina
rpaA, -a, toča
rpaA, -a, mesto; trdnjava
rpšAHh, -a, mestece
rpaAHTH, -hm, delati, zidati
rpžlACKH, mestni
rp^eBHHa, -e, zgradba
rpaHa, -e, veja
rpaHHua, -e, meja
rpaHHHap, -a, prebivalec (vo¬
jaške) granice
rpatbHBaTH, -aM, vzhajati
rpaHyTH, -eM, iziti
rpHHTH ce, -hm ce,- krčiti se
rpAaH, grd; strašen; jako velik
rpAHTH, -hm, zmerjati, psovati
rpeAypHHa, -e, velik, grd hlod
rpejara, -jeM, greti
rpHCKaTH, -aM, gristi
rpK, grenek
rjpjiHTH, -hm, objemati
rpMJbaBHBa, -e, grmenje
rpčbjbe, -a, pokopališče
rpOMan, doneč, glasen
rpyAa, -e, gruda; kepa
rpyAH, npCH, prsi
ry6Hpa, -e, gobec
ry6HJiHiiiTe, -a, morišče
ry6HTH ce, -hm ce, hujšati
ryAa;io, -a, lok
ryja, -e, kača

134

ryMHO, -a, gumnišče, kjer se
mlati žito

ryHtjaTH, -aM, godrnjati
rypaB, grbav
rypHyTH, -neM, suniti
ryc/io>KHii,a, -e, goslina struna
rB03JteH, železen
rBoadje, -a, železo.

X, x

xajaTH, -jeM, marati
xajnyK, -a, četaš; ropar, raz¬
bojnik

xajAyK6BaTH, -KyjeM, biti haj¬
duk

xaJbHHa, -e, obleka
xapaMnja, razbojnik, tat
Xepo, -e, Hercegovec
XHJba,aa, -e, tisoč
XHT3TH, -aM, hiteti
XHTHyTH, -HeM, prijeti; vreči
xnaji,  -a, senca
x^aAOBaTH, -AyjeM, hladiti se
xjie6, -a, kruh
xopa, -e, turški duhovnik
xp&HH,nHiiiTe, -a, hišice kamor
se polaga ptičem hrana
xpaHHTejbHD;a, -e, hraniteljka
xpČK, -a, deblo, panj
xpKaTH, -neM, smrčati
xpJiHTn, -hm,  hiteti
xtcth,  xohy, hoteti
xy A,  slab

xyjaTH, -hm,  bučati, šumeti
xyx, -a, šum, vpitje
xyKTaH>e, bhah: xyK
xyM, -a, holm
XBOja, -e, veja
XBOjHua, -e, vejica
XBŽuiHcaBHu;a, -e, kdor sam
sebe hvali

XBaTaTH, -aM, loviti, prijemati.

H, H

HK3A, le kdaj
HK3K3B, le kakšen

hjih,  ali

HMaite, -a, imetje
HMČTaK, -TKa, BHflH: HMan>e
HMyhaH, imovit
hhh,  drugi

HHane, drugače, sicer
HHaa, -a, HH3T, -a, kljubovanje
HH3K0, drugače
ftrtaK, vendar

HCKpHHTH, -HM, izruvati, iztre¬
biti

HCKpHByAaH, izkrivljen
HCKynHTH, -hm,  zbrati
HCKynHTH, -hm,  odkupiti
HCMejaBaTH, -aM, zasmehovati
Hcnon,, pod, spodaj
HcnpaTHTH, -hm,  spremiti
Hcnpea, pred

Hcnp>KeH, izpražen, spečen
HCT&KHyTH, -eM, poudariti; —
ce, izkazati se; zastavo: iz¬
obesiti

HCTHpaTH, -neM, poudarjati;

— C e, izkazati se
HCTHHa, -e, resnica
hctok,  -a, vzhod
hctom,  samo, šele
HCTpnaTH, -hhm,  izleteti, izteči
HiHHeKHBaTH, -KyjeM, pričako¬
vati

HmqynaTH, -naM, iztrgati
HiueTara, -aM (-rneheM), spre¬
hajati se naproti
HLundaTH, -aM, pretepsti
HUJTa, le kaj, nekaj
HUiTeTHTH, -hm, poškodovati
HBarbCKH, čas okoli sv. Janeza
Krstnika
H3a, po, iz

H36žiTHHaTH, -aM, iztepsti, pre¬
tepsti

H36aBHTH, -hm,  rešiti
H36p6jaTH, -aM, prešteti
H3nyB3TH, -aM (,nymeM), izpi¬
hati

H3Hhn, -h!) eM, iti ven; npen:

stopiti pred
H3JiynaTH, -aM, izbiti

135

H3Jby6HTH, -hm,  do sitega po-
ljubovati

H3MŽihH, -KHeM, uiti, pobegniti;

odmakniti, naprej hiteti
H3MaxHB3TH, -xyjeM, mahati
H3MeIiy, izmed
H3MeTHyTH ce, vreči se
H3MHJieTH, -HM, izlesti
H3M;iaTHTH, -hm,  premlatiti
H3M0peH, utrujen
H3M0JKAeH, izmozgan, izčrpan
H3Hajnpe, spočetka
H30TKHH3TH, -aM, odtrgati
H3pat)HBaTH, -tjyjeM, izdelovati
H3BattHTH, -hm,  izvzeti, posneti,
izdreti, izpisati, izvleči
H3BeCT3H, gotov
H3BČCTH, -BejteM, izpeljati; na¬
rediti

H3BeiHTeH, obveščen
H3BHACTH, -flHM, preiskati
H3BphH, -BprHeM, izpostaviti;

— ce, zvreči se
H3ByliH, -MeM, izvleči.

I  j

ja6yHH>aqa, -e, jabolčna giba¬
nica, zvitek
j a ji, -a, nesreča
j&AHHita, -e, nesrečnica
jajiHHK, -a, nesrečnik
jan, močan
jaKO, takoj
j&o, joj!

japa, -e, vročina
japait, -pita, kozliček
j&pHTH, -hm,  kuriti, podžigati
japKH, svetel, topel
jacTyHHHita, -e, spodnja pre-
vlaka blazine
jacTyK, -a, blazina
jayK, -a, jok

jaBa, -e, resničnost; Ha jaBH,
v bdečem stanju
jettkHnyT, enkrat
jettap, jedrnat
jettHTH, -hm,  jeziti

jetmaKO, enako; vedno
jeitHOM, enkrat, nekoč
jettHOBpeMeHO, istodobno
je;tpeibaqa, -e, jadrnica
jenBa, komaj
jena, -e, odmev
jena, -e, jelka
jeceHac, to jesen
jeBTHH, cen, poceni
joK, ne!
jom, joune, še
jynep, včeraj

jypHTH, -HM, hiteti, dirjati
jypHyTH, -eM, poteči s silo,
zdirjati.

K, K

KabjiHita, -e, vedrica, golida

Kapa, -e, kad

Kžhiap, -a, sodar

Kžjt(a), kadar, ko

Kajt, -a, kadilnica

Kattap, sposoben, zmožen

KajtHKatt, včasih

Kaja™ ce, -jeM ce, kesati se

KciKaB, kakšen

KaJijtpMa, -e, kamenita cesta
KcMnaK, -a, kosmata kapa
KaJiyt)ep, -a, redovnik
K&Mapa, -e, kup (žita), kopa
KaMaTe, -a, obresti
KaMČH, kamenit
KaMeHH yrajb, -rjia, premog
KaMeHHita, -e, kamenje
KaHO, kakor
Kao, Kao ihto,  kakor
KŠnnja, -e, hišna vrata
KšnyT, -a, suknja
KauiJbyitaB, pokašljujoč
KaTapKa, -e, jambor
k3THXH3hc,  -a, katekizem
KaTKajt, včasih
KaBra, -e, prepir
K333TH, -a<eM, reči; — ce,
razodeti se

Ka3HB3TH, -3yjeM, pripovedo¬
vati

136

K33HHTH, -hm,  kaznovati

K^HcnnpcT, -a, kazalec

Keca, -e, mošnja

KGBTaTH, -BheM, bevskati, lajati

KH^aTH, -aM, trgati

KftheH, okrašen

KHK3, -e, kita

KHH^pHTH ce, -hm ce, našo¬
piriti se

KHifcHTH, -hm,  trpinčiti, mučiti
— ce, truditi se, ubijati se
KHiua, -e, dež
KHiUHpa, -e, mali dež
KHTaH, olepšan
KHTHTH, -HM, lepšati
KJiaAypHHa, -e, velika, grda
klada

KJieuaTH, -aM, šibiti se
KJietiH, kjičkhšm,  poklekniti
KJieiuTa, -a, klešče
KJieT, proklet
K^eBeTa, -e, obrekovanje
KJ1HKT3TH, -KheM, vriskati
KJiHMaTaTH, -aM, kimati
KJIH3HTH, -hm,  drseti
KJiHnapa, -e, vrsta žganja
MČHyTH, -eM, oslabeti, ome¬
dleti

ko,  kdo; ko,  kakor
ko6, -h,  usoda, srečanje
Kobalt, -nua, kragulj
KodaH, usoden
KononepHTH ce, -hm ce, šo¬
piriti se, ježiti se
koji,  pri; — Kyhe, doma
KojeKŠKaB, kakršen koli, vsako¬
vrsten

KojHro/t, kateri koli
KOKHita, -e, piška, kokoška
KOKOHJHitaK, -a, kurnik
KO^ieHOBHh, -a, potomec
KOtieBKa, -e, zibka, zibelka
KOJiHbHua, koča
K0MHT3, -e, četaš
KČMopa, -e, čumnata, kamra;
vozotajstvo

KOHau, -Hita, sukanec, prejica,
konec

KČH3K, -a, dvor; prenočišče
k6h3hhth, -hm,  prenočevati
KOHttnp, -a, vrč
KOHonau, -nu,a, vrv
KonejKa, -e, ruski denar (para)
KonpeHa, -e, koprena
KontbaHHK, -a, suličar
Kontne, -a, sulica, kopje
Kopa, -e, skorja
KopaH, -a, turško sveto pismo
Kopnita, -e, skorja
Kopnite, -a, platnice
KČpoB, -a, plevelj
Koca, -e, kosa; lasje
KOCTodojba, -e, revmatizam
KOCTyp, -a, okostje
KOUiHHita, -e, panj
Komyjba, -e, srajca
KOTap, -a, okraj
KOBHJbe, -a, kovilje, bodalica
Kpaj, -a, rob, konec, obrežje
icpacraBait, -Bita, kumara
KpaBa, -e (My3apa), molzna
krava

KpitaT, naložen
Kptto, -a, krdelo
KpeKČTaite, -a, regljanje
KpeHyra, -HeM, geniti, dvigniti;

oditi; — ce, napotiti se, iti
KpecT, -a, greben
KpHJiO, -a, krilo; perut
KpHOMHap, -a, tihotapec
KpHBtta, -e, krivica
KpHBOBHja, -e (cTa3a), ki se
vije, zaide

KpMa, -e, zadnji del ladje;

krma za živino
KpMana, -e, svinja
KjpMe, -eTa, prase
KpMHJiap, -a, krmar
KpOB, -a, streha
Kpo3, skozi, črez
Kpna, -e, cunja; zaplata
Kpcr, -a, križ
Kpm, -H, skala
KpuiaH, skalnat; močan
KpyHHTH, -hm,  otresati
i<pynan, debel, močan

137

KpBonuja, -e, krvolok
Ky6ypa, -e, samokres; uboštvo
Kyiiara, -aM, biti, trkati
Kyu,HyTH, -UHeM, udariti, trkniti
KyAa, kam, kjer, koder
KyAroji„ kjerkoli
KyKap, -Kpa, žužek
KyK8TH, -aM, tarnati
KyKaBau, -Bita, ubožec
KyKypeK, -a, teloh (črni)
K yKypy 3 , -a, koruza
Kyjia, -e, stolp; CBerajba, sve¬
tilnik

KyM, -a, boter; priča pri poroki
KyHnaK, -a, oglavje, pleče (na
puški)

KypjaK, -a volk
KBaBHita, -e, kljukica
KB 04 K 3 , -e, kokla
KBjiraB, grčav.

JI, JI

JialjaH, hladen
JiaraH, lahek, počasen
Jiaxop, -a, vetrič, sapica
JiaK, lahek

JiaKaT, -KTa, komolec
JiaHau, -Hita, veriga
JišHe, -eTa, srnica
Jiacra, -e, lastovica
jie6,a.HTH, -hm,  zibati se, viseti
JieiiHyTH ce, -HeM ce, prepla¬
šiti se

jičhhhk, -a, zdravnik
jiehefte, -a, letanje
Jiehn ce, -jkčm,  vleči, vležem se
jieflHTH ce, -hm ce, ledeneti
Jiefja, -a, hrbet
aeHHHHa, -e, lenuh
JieneTara, -heM, mahati s pe¬
rutmi

Jiennp, -a, metulj
JienpmaTH, -hm,  frfotati, mahati
s perutmi; 3acTaBa, vihrati
Jiern, -a, mrtvo telo; mrhovina
jihhhth, -hm,  sličen biti
jihhho,  osebno
JiHXBap, -a, oderuh

JiHnaBbCKH, junijski
JIHCT3TH, -aM, poganjati liste
JiHCTČHOiua, -e, pismonoša
Jičrop, -a, tabor
JI0M3H, skalnat; truden
jioriTa, -e, žoga
JiOBOpHTH, -hm,  vihrati
JI03HHKa, -e, geslo
JiyHau, -Hua, lok
JiyH, neumen, nor
^yAOBaTH, -AyjeM, noreti
Jiyr, -a, log

JiyK, -a, lok; JiyK, -a, čebula
JiyKa, -e, pristanišče
JiyKaB, zvit, lokav
JiyK3BCTB0, -a, pretkanost, zvi¬
tost

jiyjia, -e, pipa

JiynHTH, -hm,  lopniti, udariti
jiyTaTH, -aM, tavati, potikati se
jiyTKa, -e, punčka.

Jb, Jb

Jby6a, -e, ljubica; žena
Jby6aB, -h,  ljubezen
jby6čBu.a, -e, bhah:  Jby6a
jby*>aHKa, -e, gugalnica
JbyjbaTH, -aM, zibati
JbyT, JbyTHT, hud, srdit
JbyTHTH, -HM, jeziti.

M, M

Ma, ali, koli; -Kojn, marsikateri
Mane, -exa, maček
Marapau, -ppa, osel
Mšrape, -eTa, bhhh:  Mšrapan;
M3X0BHHa, -e, mahovina
MšjMyH, -a, opica
MajcTopnja, -e, premetenost,
umetnost, rokodelstvo
MŠKap, četudi
MŠKHyTH, -HeM, umakniti
MajiaKcaTH, -uieM, oslabeti
MajiHiuaH, -a, malček
MaJiTep, -a, malta, mavta, omet
MaMypaH, omoten

9

138

MaMypJiyK, -a, omotica
M3H3, -e, napaka, slabost
MaHaCTHp, -a, samostan
M&nyTH ce, -eM ce, izogniti se,
nehati

MSpaMa, -e, robec
MapBa, -e, živina
MapBeH, živinski
Maca, -e, množica
M^3ra, -e, mezeg
Met]y, med

MŽjaaH, -a, dvoboj; bojišče,
boj

MejTe(f), -a, turška deška šola
Mecšpuua, -e, MOApa, mesarska
muha

MeTaTH, MeheM, postavljati,
polagati

MČTHyTH, -eM, položiti
MČpMep, -a, marmor
MHU3TH, -qeM, premikati
MHJiHrbe, -a, ljubezen
MHJIHTH, -HM, ljubiti
MHJiOKpBaH, ljubezniv
MHJiocpl)e, -a, usmiljenost
MHJ10B3TH, -AyjeM, rad imeti,
ljubkovati
MHJBe, -a, ljubezen
MHOMHpfic, -a, prijeten vonj
Mftp, MHpa, mir, dišava,
MhpHcaH, dehteč, dišeč
MHphcaTH, -ineM, dehteti, dišati
Miica, -e, maša
mhto, -a, podkupščina
MJišheHHua, -e, meteno, pinjeno
mleko

-a, mladenič

MdžUeHUH, -Haua, mladeniči
Moda, -e, kmetje, ki pridejo so¬
sedu brezplačno na pomoč
MČ^ba, -e, prošnja
MOJbau, -jbiia, molj
momt.hkh,  mladeniški
MOMaK, -MK3, mladenič, fant
MOMne, -6Ta, fantič
MOpe! vzklik za nižjega od sebe
(malo manj kakor 6pe!)
MOTKa, -e, ,kol, drog

MpaBHtbaK, -a, mravljišče
MpČTH, MpČM, umirati
Mji)K, temen
MpKorba, -e, temen vol
MpjbaTH, -aM, mazati, blatiti
Mp3ai<, zopern
Mp30B0Jbau,, -Jbua, čemernež
Mp30B0/baH, čemeren
MyApoJiHja, -e, premetenost,
umetalnost, dovtipnost
MyKa, -e, trud
Mytt>a, -e, blisk.

H, H

Habšcara, -aM, naleteti
HahH, -fjeM, najti; — ce, na¬
hajati se

HamfHHTH, -hm,  narediti
HŠA3TH, -aM, pobegniti
na/taTH ce, -aM ce, upati
naACJKAa, -e, nada, up
HaAMauiHTH, -hm,  prekositi
HaAMeH, nadut
HaAohn, -^eM, priti
H3AyBeH, napihnjen
HcirHhfcaTH, -eM, nagibati
H^rHyTH, -HeM, začeti
HaroMHJiaTH, -aM, nakopičiti
HaxpynHTH, -hm,  navaliti
HaxyAHTH, -hm,  naškoditi
HanhH, -IjeM, naleteti na koga
HajeAaHnyT, HajeAHOM, na¬
enkrat

HajMHTH, -hm,  najeti; — ce,
udinjati se
Hajnoaie, naposled
HajBČJieTH, -hm,  najrajši imeti
Haj3aA, nazadnje
HaKHHl)ypeH, okinčan
h&khthth, -hm,  okrasiti
HaKHaAa, -e, nadomestilo
HaK33HBaTH, -aM (-3yjeM), pri¬
povedovati
H3K0H, po

HaKpuaTH, -aM, naložiti
HŠKynHTH, -hm,  nabrati

139

HaMepa, srečanje, naključje, na¬
men; HaMepa HaMepn, slučaj
nanese

HaMepaH, namenjen
HaMeiUTeHHK, -a, nameščenec
h&mhcjihth, -hm,  nameniti
H3MpT, podedovan, zapuščen
(po smrti)

HŽiMpiiiTHTH ce, -thm ce, zmra¬
čiti se

HaoKOJio, naokrog
Haopy)KaH, oborožen
HanaCT, -h,  nesreča, skušnjava
HanepHTH, -hm,  nameriti
HanoKOH, nazadnje
Hanojbe, ven, zunaj
HanoH, -a, cvet
HanyuiTaTK, -TaM, zapuščati
HapeflHTH, -hm,  zapovedati
HapOHHTO, nalašč, izrečno
Hapyqaj, -a: naročje
Hapy>KHTH, -hm,  zmerjati, grditi
HacpHyTH, -0M, napasti
HŠCT3BHTH, -hm,  nadaljevati
HacTpa^aTH, -aM, v nesrečo
pasti

HacyK3TH ce, -cyneM ce, trčiti
ob dno, nasesti
HaujHHau, -Hita, naš človek
HaTanara, -aM, namakati
H^Teu,aft.e, -a, kosanje, tekma
HaTeuara ce, -u,aM ce (-neM ce),
poganjati se, tekmovati
HaTonHTH, -HM, namočiti
HaTpar, nazaj

HciTpTH, -TpeM , nastrgati; omesti
HayMHH,e, namerno
HaBaJiHTH, -hm,  napasti
HaBemhHBaTH, -hyjeM, nazna-
njevati, oklicati
H3BHK3, -e, navada
HclBHpaTH, -eM, siliti
HaBJiaHHTH, -hm;  prevleči
HaBpaTHTH, -hm,  napeljati, za¬
peljati

HaBpmHTH, -hm,  izpolniti
HŽi3BaTH, -30BeM, imenovati
HeHŠCTHBH, -ora, vrag

HeHHjn, od nekoga
HenyBeH, nezaslišan
Heaejba, -e AaHa, teden
Heny>K3H, nedolžen
Her^a, nekdaj
Herae, nekje

Hero uito,  kakor da, ampak da
Hero (jih),  temveč, ter, ampak,
marveč, kakor
HexoTHU,e, nehote
Hejan, -h,  mali otroci
HČKa, naj
neKaa, nekdaj
HeKa^aiuHiH, nekdanji
HeKaKaB, nekakšen
HeKyn, nekako, nekam
HČMaTH, -MaM KyA, ne vedeti kaj
HeMČj, nikar
HeHa, -e, mati
HeHacHT, nenasiten
HeonncaH, nepopisen
HenČMHHHO, nepremično
HenoBpejHB, nedotakljiv, svet
HenpHjaTeJb, -a, sovražnik
Hepa.5, -a, brezdelje
HepaAJbHB, nedelaven
HecnpeTHbaKOBHh, -a, nespret-
než

HecTauuiyi<, -a, razposajenost
HCCTaTH, -HeM, zmanjkati, zgi¬
niti

HeuiTO, nekaj

H&tom,  kakor hitro, komaj
HeyMepeHČCT, -h,  nezmernost
HeBajbaJiau, -jiua, ničvrednež
HeBajbao, nič vreden
HČBepa, -e, nezvestoba; ne¬
vihta, ki se približuje
HeBepaH, nezvest
HeBHH, nedolžen
HeBOJba, -e, nadloga, potreba,
nesreča

HeBOJbHHK, -a, nesrečnež
HHpaTH, -HeM, poganjati
HiitiH, -KHeM, pognati, vzkliti
Hiirae, nikjer

HHje, nero jorn hcihto,  kaj pa še
HHjeAaH, nobeden

9*

140

HHKaA, nikoli, nikdar
HHKHyTH, -HeM, BHAH: HHhH
hh(t)ko,  nikdo, nihče
HiinouiTO, nikakor
HHmaHHTH, -HM, meriti, ciljati
HiliHTa, nič

HH3, HH36pAO, navzdol
Hohac, nocoj

Hoh h ži raaBy, v noči pobegniti
HČhua, -e, noč
HČhHiHTe, -a, prenočišče
Hohy, ponoči
HOBau, -Bita, denar
HOBHHe, -a, časopisi
Hy^aTH, -aM, ponujati

I h, H>

tt>HxaTH, -uueM, zibati
HbflcaK, -CKa, rezgetanje
KbOpHTH, -hm,  potapljati se
HjyiIIHTH, -HM, vohati
H>ymKa, -e, gobec
ibyiiiKaTH, -aM, bhah  : HbyiiiHTH.

O, o

obŠMp&TH, -peM, omedleti
obapaTH, -aM, zvračati
odacjara, -jaM, obsijati
66acyT, obsut
odehara, -aM, obljubiti
obecraH, prevzeten objesten
o6e36eflHTH, -hm,  občuvati,
obvarovati
66HHaH, navaden
o6raa3HTH, -hm,  obiskovati,
obhajati

obnjiOBaTH, -AyjeM, imeti v
preobilju

obHTaBaTH, -aM, stanovati
o6Ha>KeH, nag
obnoh, ponoči

obopHTH, -hm,  izvrniti, zrušiti;
— r.aaBy: povesiti; BaTpy:
ustreliti

odpatjHBaTH, -i)yjeM, obdelo-
BaTH

66pa30Bame, -a, izobraževanje,
omika

66pa30BaTH, -3yjeM, upodobiti;
omikati

očpoHaK, -HKa, reber, strmina
onajaite, -a, obup
oneKHBaTH, -KyjeM, pričakovati
OAaKJig, odkod
OAaHaK, -HKa, oddih
ČaShaS,  od tam, odondot
OAaHJie, bhah: oaShac
OAaBJie, od tu
0A3BH0, davno, dolgo
OAbehH, -rHeM, pobegniti
OAberHyTH, -rHeM, bhah: 6a-
6ehH

OAbJiecKHBarH, -cKyjeM, odbi¬
jati žarke
OAe;io, -a, obleka
OAŠBeH, oblečen
OAeaKAa, -e, obleka
OAjeAHOM, naenkrat
OAjeKHBara, -KyjeM, odmevati
OAjeKHyra, -khcm, bhah: oa-

jeKHBHTH

OA^iaxHyTH, -HeM, odleči
OAMax, takoj, precej
OAMapaTH ce, -aM ce, počivati
0AMa3Aa, -e, vračilo, plačilo
oamophth  ce, -hm  ce, odpo¬
čiti se

OAMOTaTH. -aM, odviti
OAOAeTH, -HM, upreti se, pre¬
magati

OAOHAa, od tedaj
0A03A&, od spodaj
OAp®aTH, -HM, dobiti; držati
(besedo)

OA^npeTH -eM, upirati
OA^HMara, -aM, jemati
OABaJKaH, srčan
OABpaiHTH, -hm,  odvrniti
or.naAit.eTH, -ahhm,  lačen po¬
stati

ojyHaHHTH, -hm, ohrabriti
OKaA>aTH, -aM, oblatiti, oskru¬
niti

OKHheH, olepšan

141

OKJion, -a, oklep
OKJionHHK, -a, kdor nosi oklep
oko, okOjIO,  okoli, okrog
okojihh,  okoliški
okomht,  navpičen
okothth ce, -thm ce, vreči
(mlade)

OKpeHyT, obrnjen
OKpena, -e, okrepčilo, okre¬
pitev

OKpeTaTH, -peheM, obračati
OKpiuaj, boj

OKpy>KeH, obkrožen, obdan
OKynnTH, -hm,  zbrati
ČKyCHTH, -hm,  poskusiti
ony]&,  -e, nevihta
OMapa, -e, sopara
OMOpHKa, -e, smreka
OMpjbaTH, -aM, umazati
OHŠKČ, tako
OHAa, tedaj

OH^auiftH, tedanji, ondotnji
OHtte, tam

OHOJiHKH, tako velik
onaK, napačen, hudoben
onapHTH, -hm,  opaliti; — nora:

prevariti, ogoljufati
onacaH, nevaren
onšcHČCT, -H, nevarnost
oneT, spet, zopet
onJiaKHBaTH, -KyjeM, objokovati
on^oijHBaTH, -tjyjeM, oplojevati
0n0MeHyTH, -eM, svariti, opom¬
niti

onpaCHTH ce, -hm ce, obrejiti
se (cBHH>a)

onpene^iHTH, -hm,  določiti
onpocTHTH ce, -thm ce, poslo¬
viti se

onpouiTaj, -a, slovo
onpy>KHTH, -hm,  stegniti
6np>KHTH ce, -hm ce, opeči se
oncoBaTH, oncyjeM, zmerjati
ony3HyTH, -HeM, izpasti, zlesti
opnjaui, -a, velikan, orjak
opHTH ce, -hm ce, razlegati se
Opy>KHHUa, -e, orožarna
ocehaj, -a, čut, občutek

ocehaTH, -aM, čutiti
oceTHTH, -hm,  občutiti
OCHM, razen

ocjiaftarH ce, -aM ce, zanašati
se, zaupati

ooiobafjaTH, -aM, osvobojevati
OCJIOBHTH, -hm,  nagovoriti
ocMexHB3TH ce, -xyjeM ce,
smehljati se
OCHHB3TH, -aM, temeljiti
6 co6hto,  jako, posebno
ocTaTaK, -TKa, ostanek
0CT3BHTH, -hm,  pustiti, zapustiti
ocyheH, obsojen
ocyheHHK, -a, obsojenec
ocynHyTH ce, -eM ce, prepla¬
šiti se

0CB3HyTH, -eM, napočiti, vstati
ocBeTa, -e, maščevanje
OCBHT, -a, 0CBHT3K, -TKa, Svit
0 CBpHyTH ce, -eM ce, ozreti se
ocBpTaTH ce, -heM ce, ozirati se
OiHHHyTH, -eM, mahniti, udariti
OTapdHHa, -e, očetnjava, do¬
movina

OTepaTH, -aM, zapoditi
OTeTH, OTmSm,  odvzeti; — ce,
uiti, pobegniti, rešiti se
0TXp3HHTH, -HM, vzgojiti
0TxyKHB3TH, -xyKyjeM, težko
sopsti

OTHhn, -H^eM, oditi
OTHMaTH, -MaM (-MJbeM), odvze¬
mati, — ce, braniti se
OTKatt, od kdaj
otkžuiš,  odkod
OTKH^aTH, -aM, trgati
OTKHHyTH, -eM, odtrgati
OTMHpa, -e, ugrabljenje
OTOHH, ravnokar
OTnjiHHyTH, -eM, odnesti
0Tny3HTH, -HM, odplaziti
OTpOB, -a, strup
OTpTH, ČTpeM, obrisati
OTcehn, -ceneM, odsekati
OTyAa, od tam, zato
OTBapaTH, -aM, odpirati
OTBOpeH, odprt

142

OTBOpHTH, -HM, odpreti
OBaj, 6b§, obč,  taj, ta, to
OBaMO, sem
OBAe, tu, tukaj
OBejara, -aM, vejati
OBpehH, OBpuieM, omlatiti
Č36HJbaH, resen
03JiorjiacHTH, -hm,  opravljati,
ob dobro ime pripraviti
03HČHIHTH, -hm,  zaznamovati,
prisoditi, ukazati, določiti
03HaKa, -e, znak
oiKApedHTH ce, -hm ce, obrejiti
se (Kobnjia)

OHCetiH, 0>KG>KeM, ožgati
OJKHHHiia, -e, žličica.

n, n

naK, pa

naKJieHH, peklenski
naKOCHHK, -a, zlobnež, hu¬
dobnež

naKOCT, -h,  zloba
naMTHTH, -hm,  pomniti
nait, štor, deblo
riamajiyK, -a, področje paše
nauiHHCTBO, -a, čast in vlast
paše

nauiH>aK, -a, pašnik
riaTaK, -TKa, racman
naTHTH, -hm,  trpeti
naTHHK, -a, trpin
nam. a, -e, muka
nayK, -a, pajek
nayH, -a, pav
nnejia, -e, čebela
nneJiapCTBO, -a, čebelarstvo
nne^HffcaK, -a, čebelnjak
nenara, -aM, pikati; loviti ribe
(na trnek)
neHAe, -eTa, nihalo
necHHiia, -e, pest
netoŠHHTH, -hm,  peš iti
neiHHue, peš
neTao, -raa, petelin
neB, -a, spev
neBaHHua, -e, pevka

nftjie, -eTa (mh. na/ian, -h, h
nHJiHhH, -a), pišče
nHUHTH, -hm,  žagati
nnp, -a, ženitnina
nnpHyTH, -eM, zapihati
nHpoBaTH, -pyjeM, v svatih biti
nHcau., -cu;a, pisatelj
nncaHKa, -e, zvezek
nHTaTH, -aM, vprašati
nHTOM, domač, krotek
rman, -a, jok
nJiaxoBHT, nagel
nJianaTH, -neM, jokati
nJianaTH, -qeM, splakovati
nJiaMheTH, -mthm,  plameneti
nJiaHAHHJTe, -a, kraj, kjer po¬
čiva živina opoldne
nJiaB, nnaBeTaH, moder
nJiaBHTH, -hm,  modriti
nJiHHyTH, -eM, poplaviti
ruiHBaTH, -aM, plavati
njbaHKaTH, -aM, pleniti, ropati
no, noJia(K), pol
no6an,aTH, -aM, v stran vreči
nobeAa, -e, 3Mara
nobeAHTH, -hm,  zmagati
nobeAOHOCaH, zmagonosen
no6pHHyTHce,-eMce, poskrbeti
no6yAHTH, -hm,  zbuditi
no6yHa, -e, vstaja
rio6yHHTH, -hm,  spuntati
noujiKHBaBbe, -a, ukanje
nonacT, -h,  čast
riohn, -heM, iti
nonera, -HHeM, začeti
noAa-aeKO, precej daleč
nonebeo, rejen
noAecaH, primeren
noAČJiHTH, -hm,  razdeliti
hoahIih,  -AHrneM, vzdigniti,
vstati

noAHrHyTH,-HeM, bhah:  noAHhn
noajeAHaKO, na isti način,
enako

noAHOCHTH, -hm,  pretrpeti

noAparaTH,. -aM, pobožati
noapJbaTH, -aM, branati, po¬
vleči

143

no^pMaTH, -aM, potresti
noapj/M, -a, klet
noABHKHyTH, -KHeM, zaukati
noABopHHK, -a, sluga
noraH, nečist
noraHHTH, -hm,  onesnažiti
nor^eKoja, marsikateri
norHČao, - 6 ji h, nevarnost
nonibaTH, -aM, giniti
norHyTH ce, -rHeM ce, upogniti
se

noroAHTH, -hm,  zadeti, spraviti
norpaHHHHH, obmejni
norypeH, sključen
noxai]aTH, -aM, obiskovati
n6xapara, -aM, uničiti
noxoj[,HTH, -hm,  obiskati
noxpJiHTH, -hm,  pohiteti
nčj, -a, petje

riojypHTH, -hm,  zapoditi v beg
noKajara ce, -eM ce, pokesati
se

noKapaTH, -aM, pokarati
noKHKaTH ce, -aM ce, eden
drugega za kito prijeti
noKJiHK, -a, klic
noKJionMHh, -a, pokrovček
noKJionHTH, -hm,  pokriti
nOKOJiebaH, neodločen, omajan
noKpaj, poleg
nČKpajHHa, -e, dežela
nOKpeT, -a, gibanje
noKpHBeH, pokrit
nČKpoB, -a, pokrov; mrtvaški
prt

n6KyiiaTH, -aM, potrkati
nOKyflHTH, -hm,  grajati
noKyft>aTH, -aM, zadremati
noKys>HTH ce, -hm ce, potuh¬
niti se, glavu pobesiti
noi<ynHTH, -hm,  pobrati
nOKyuiaj, -a, poskušnja
noJižraHo, počasi
no^aKO, bh^h  : riOJiaraHO
n6Jia3HTH, -hm,  odhajati; ob¬
iskovati

no^eryTHTH ce, -thm ce, sklju-
čiti se

nČJičj, -a, plitvina, plitvo me¬
sto v vodi

no^yAeTH, -hm,  znoreti
noMahH, -KHeM, pomakniti
noMaMa, -e, divjanje
noMaMaH, podivjan
nČMHiiaTH, -HeM, premikovati
noMHJiOBafte, -a, pomiloščenje
nČMHJiOBaTH, -JiyjeM, pomilo¬
stiti

noMpaHHTH, -HM, zatemniti
noMpHHHa, -e, mrak
noHajBHUie, večidel
nOHeuiTO, nekaj
nČHHUJTHTH, -hm,  uničiti
nČHOp, -a, prepad, brezdno
nOHOCHTH ce, -hm ce, pona¬
šati se

noitaBa, -e, pogrinjalo
notbaBaa, -Biia, preproga
nonpeKO (nnenaTH), pisano,
po strani

nonpHmTe, -a, pozorišče
nonpci<aTH, -aM, poškropiti
nonyT, kakor
nopefl, zraven
nope3, -a, davek
nopnuara, -qeM, zanikati
nop66HTH, -hm,  oropati
nopOAHU,a, -e, rodovina
nopOK, -a, madež, napaka,
hiba

nopyHHTH, -HM, sporočiti
nopyMeHeTH, -hm,  pordeti
nocn3aTH, -H>KeM, posegati
nocjie, po, pozneje
noc/iOBHua, -e, pregovor
nocayx<HTH, -hm,  postreči
nooiy>KHHK, -a, sluga
nocM&TpaTH, -aM, motriti
nocpHyTH, eM, omahniti
nocpTaTH, -heM, omahovati
nocTHljeH, osramočen
nocTojaH, stanoviten, stalen
nocTČjbHHa, -e, dom
noCTpaAaTH, -aM, v trpljenje,
v msrečo pasti
noCTynaxH, -aM, ravnati, delati

144

noma^HHa, -e, vročinska bole¬
zen, legar

noiuTO, ker, potem ko
noTaMaHHTH, -hm,  uničiti
nčiepaTH, -aM, zapoditi, po¬
gnati

noTHJbaK, -jbKa, tilnik
noTKyHHTH ,-hm (jarme), poriniti
noTnyHo(Ma), popolnoma
nOTpa>KHTH, -hm,  poiskati
noTpnaTH, -hm,  poteči
noTyu,ajio, -a, klatež
noTyhH ce, -neM ce, stolči se,
stepsti se

noy3.zi.ame, -a, zaupanje
noBeJiHK, precej velik
noBeHyTH, -HeM, oveneti
noBepjbHBO, zaupljivo
noBecT, -h,  zgodovina
nČBeTapue, -h, sapica
nČBHK, -a, vzklik
noBHKaTH, -neM, zavpiti
nOBOH, -a, vzrok; konjska vrv
nOBOpica, -e, vrsta, sprevod
noBpŠTHTH, -hm,  vrniti
nOBphe, -a, zelenjava
n03HanHK, -a, znanec
n03BaHHK, -a, povabljenec
no3BaTH, -30BeM, poklicati,
povabiti

npanenOBCKH, od pradedov
npaMau, -Mita, prednji del ladje
npaMfiH, -a, čop, koder
npacaK, -ena, pok
npace, -eTa (mh. npacan, -h),
prašič

npaci<03opje, -a, svit, osvitek,
zor

npaoiKa, -e, npauiaK, -niKa,

prašak

npaniTaTH, -aM, oproščati; —
ce, slovo jemati
npaTHJian,, -oua, spremljevalec
npaTma, -e, spremstvo
npaB, raven
ripaBAa, -e, pravica
npaBnaTH ce, -aM, opraviče¬
vati se

npaBeAaH, pravičen
ripaBHTejbCTByjymHH CaBeT,
-a, ministrstvo
npe, prej, pred
npeHHTH, -hm,  braniti
npehn, -IjeM, preiti
npename, -a, ustno izročilo,
predaja, tradicija
npe^aTH, -aM, izročiti; — ce,
oddati, vdati se
npetjH, -a, predniki
nperHyhe, -a, pogumnost
nperHyTH, -eM, skleniti; na¬
penjati se

nperopem, -hm,  preboleti
nperoBŠpaTH, -aM, pogajati se
npenajbeH, preizkušen
npeKHA, -a, prekinjenje
npeKHASTH, -aM, prekinjati,
pretrgovati

npeKjynep, predvčerajšnjem
npeKopHO, očitek učiniti
npeKpcTHTH ce, -HM ce, pre¬
križati se

npe^a3HTH, -hm,  prehajati
npezieTaTH, -heM, preletavati
npeMa, proti, po
npeMaMHTH, -hm,  prevzeti
npeMna, čeravno
npeo6pa3HTH, -hm,  spremeniti
npenacTH ce, -hhcm ce, pre¬
strašiti se

npenaTHTH, -hm,  pretrpeti
npenpe/ieH, zvit, prebrisan
npecaH, sirov
npecTaTH, -HeM, nehati
npecTHhH, -HTHeM, prehiteti
np^CTpaBJbeH, prestrašen
np^THO, debel
npeTOBapHTH, -hm,  prenato-
voriti

npeBpahaTH, -aM, obračati;
listati

npeBpTaTH, -heM, bhah : npe¬
BpahaTH

npeByhH, -neM, povleči
npe3aB, prestrašen
npe3Hp, -a, preziranje

145

npe3pett>e, -a, preziranje, zani¬
čevanje

npe>KHHa, -e, predpasnik
npiidaBHTH, -hm,  priskrbeti
npriSpaTH ce, -6epeM ce, zbrati
se

npfiHa, -e, povest
npHHa™, -aM, pripovedovati
npHHenHTH, -hm,  zagozditi
npHHemhHBaTH, -mhyjeM, ob¬
hajati

npHHHtbaTH ce, -aM ce, zdeti
se, domišljevati se
npHhn -tjeM, približati se, priti
do

npnrHyTH, -HeM, upogniti
npHrpeBaTH, -aM, greti
npHXBaTHTH, -hm,  prijeti; be¬
sedo povzeti

npHKa3HBara, -3yjeM, kazati,
igrati (v gledališču)
npHKpiMHTH, -hm,  pokriti
npHKynHTH, -hm,  skupaj spra¬
viti

npHKBaHHTH, -hm,  pripeti
npHJiHHaH, primeren
npHjiHKa, -e, podoba, znamenje
npHMHpaTH, -neM, dajati; — ce,
približevati se
npHOHyTH -eM, prijeti se
npHnamaj, -a, pas
npnna3HTH, -hm,  paziti, čuvati
npnneTH ce, -meM ce, vzpeti
se, nasloniti se
npHCTynanaH, pristopen
npHcycTB0B3TH, -TByjeM, na-
vzočen biti

npHBylrH ce, -neM ce, privleči
se, priplaziti
njjjbaB, zamazan
npoiiec -a, razprava
npou,BacTH, -BaieM, razcveteti
npohH, -IjeM, preiti; — ce, pu¬
stiti

nponČJi, -h, dolina
npoAy>KHTH, -hm,  nadaljevati,
podaljšati

nporOH, -a, preganjanje

nporČHHTH, -hm,  preganjati
nporoBapara, -aM, govoriti
nporyraTH, -aM, pogoltniti
npoxyjaTH, -hm,  probučati, za-
šumeti

npoKpHOMHapHTH, -hm,  vtiho¬
tapiti

npOJia3HTH, -HM, prehajati
npOJiehe, -a, pomlad
npOJieTHH, pomladanski
npoJiHCTaTH, -aM, listje pognati
npoMaTpHTH, -aM, ogledovati,
razgledovati

nponaHyTH, -eM, propasti
nponera ce, -nHeM ce, vzdig¬
niti se, pokoncu se postaviti
nporiHC, -a, predpis
nponHcaTH, -nniiieM, predpisati
nponjiaicaTH, -neM, razjokati
nponycTHTH, -hm,  opustiti
npopemeTaTH,-aM, preluknjati;
prerešetati

npoceBaTH, -aM, presevati
npocHnara, -aM (-njbeM), raz¬
sipati

npocjaK, -a, berač
npocHyTaK, -ma, zora
npocT, preprost
npČCTpT, pogrnjen
np0CTpyjara, -j h, pretekati;
valiti se

npocytt>e, -a, osojno, solnčno
mesto

npocyTH, -cneM, izliti, iztresti
npocyft>aK, -tt>Ka, solnčne lise
npOTHiiaTH, -ueM, teči skozi
npOTHBHO, nasprotno
npoTepara, -aM, spoditi iz¬
gnati

npoBajbHBaTH, -A.yjeM, vdirati
npoBHpiiBaTH, -pyjeM, kukati
skozi

npČ30p, -a, okno
np030pje, -a, zora
nji)CHyTH, -CHeM, počiti
njDiuaite, -a (noBeTapaa), po¬
igravanje

npyhe, -a, šibe, protje

146

npyTHh, -a, paličica
np^HCHTH ce, -hm ce, iztegniti se
np>KHTH, -hm,  pražiti
nceTO, -TeTa, psiček
nypH:>aBa, -e, pokanje
nyhKaTH, -KaM, oglašanje pu¬
rana

nyK, -a, narod
nyKH, sam

nyKHyTH, -KHeM, počiti
nyH, poln

nyHOMohHHK, -a, pooblaščenec
nynHTH, -hm,  poganjati popke
nynojbaK, -JbKa, popek
n^CT, prazen, zapuščen
nyCTOLH, -h,  puščava
nyuiHTH, -hm,  kaditi

ny T , -a, pot

nyTHHK, -a, popotnik.

P* P

padoTa, -e, delo
padČTaTH, -aM, delati
p^doTHHK, -a, delavec
pa a, -a, delo
paj,HH, delaven
paflHTH, -hm, delati
paAHHK, -a, delavec
pazuta, -e, delo
patjaTH, -aM, roditi
paxaT, ugodno

paja, -e, krščanski podložniki
turški

pana, -e, grob
pŠKHja, -e, žganje
paoHiiK, -a, črtalo (na plugu)
pacan, -ena, razdejanje
paCKHBaTH, -aM, razvreči raz¬
dirati

pacKonnaTH, -aM, odpeti
pacKpiuhe, -a, razpotje
pacnrijiHTH, -hm,  razžagati
pacnpocTpaHHTH, -hm,  razširiti
pšcnpTHTH, -hm,  odložiti; vtak¬
niti se

pacnycT, -a, velike počitnice
pactaBHTH, -hm,  ločiti

pacTy>KeH, otožen, potrt
paT, -a, vojna
paTHiHTe, -a, bojišče
paTHH, vojni
paTHHK, -a, bojevnik
paTOBaTH, -TyjeM, bojevati se
paBaH, raven, enak
pa3šdpaTH, -depeM, razločiti
izvedeti; — ce, k sebi priti
pa3doj, -a, bojišče; statve
pa3AepaTH, -aepeM, razdreti;

— ce, zadreti se
pŠ3ZtparaH, razigran
pa3rOJiHfaeH, razgaljen
pa3rpatjHBaTH, -l)yjeM, podirati
pa3aa3HTH ce, -hm ce, razha¬
jati se

pa3Jior, -a, vzrok, preudarek
pa3jbyTHTH, -hm,  razjeziti
pa3MaK, -a, razdalja
pa3MeT3TH ce, — heM, bahati
se

pa3poBaTH, -pyjeM, razriti
ptjaB, slab, rjav
pen, -h,  beseda
peneHHita, -e, stavek
peaaTH, -aM, vrstiti
pČAOM, po redu, po vrsti
penHHa, -e, velik rep
peiHHTH ce, -hm,  odločiti se
pndapne, -eTa, ribič

pHKHyTH, -HeM, zarikati, zarjuti
pHTHyTH, -THeM, udariti z nogo
pod, -a, (mh. podoBH, podjbe,
-a), suženj

podoBaite, -a, suženjstvo
pda, -a, rod, sorodstvo
pOAHTeJb, -a, oče (pOAHTeJbH,
starši)

pOMOH, -a, šumljanje, žubo¬
renje

pT, -a, konica, ost

pydazb, -6jb a, ruski denar

pydHTH, -hm,  sekati

pyAacT, kodrast

pyAeTH, -hm,  rdeti

pyr, -a, roganje, posmehovanje

pyrjio, -a, zasmehovanje

147

pyro6a, -e, grdoba
pyjHTH, -hm,  rumeneti
pyKHyTH, -HeM, zarjuti
pyi<0BaTH ce, -KyjeM ce, roke
si podajati
pyMen, rdeč
pyna, -e, luknja
pynHpa, -e, luknjica
pywaH, grd

py>KHHHbaK, -a, rožni vrt
p33TH, jp)«eM, rezgetati

C, c

c, ca, z; zaradi
ca l iyBaTH, -aM, ohraniti, obva¬
rovati

cap, -a, nasad
cšpa, zdaj, sedaj
capp^Kara, -hm,  vsebovati
car, -a, preproga
cajaM, -jMa, semenj
C3KynHTH, -hm,  zbrati
caMpaT, sam

caMOTOBaTH, -TyjeM, samevati
caMOBOJbau, -Jbpa, prostovoljec
caČHHue, -a, sani
caonuiTeite, -a, naznanilo
caneTH, -nHeM, speti, ukleniti
capaj, -a, dvor
cacehn, -neM, posekati
cacjiyuiaH>e, -a, zaslišanje
cacTajaTH ce, -eM ce, shajati se
cacyi'H, -cneM, zasuti, vlijati
CŠCBHM, popolnoma
caT, -a, ura

caB, CBa, CBe, ves, vsa, vse
caBeT, -a, svet, nasvet
caBeTHftk, -a, svetovalec
ca3pa™, -aM, ustvariti
caJK&JbHBO, pomilovaje
cepa™, -aM, sekati
ceha™ ce, -aM ce, spominjati
se

c ep, siv

cepMHpa, -e, teden
cena, -e, sestra
cejio, -a, vas

cejtaK, -a, kmet
cejbaHKH, kmetiški
cejbaHKa, -e, kmetica
ceHa, -e, cčHKa, -e, senca
ceHČKoaia, -e, senožet
ceope, -a, vasica
cčt, -h,  otožje
cčthth, -hm,  spomniti
ceBHyTH, -HeM, zabliščati
cxop, -a, izhod
CXpaHHTH, -hm,  spraviti; po¬
kopati

cxBahara, -haM, cxBaTa™, -TaM,
razumeti

chhH, -tjeM, zlesti
CHhyinaH, droben
CHrypan, varen
CHJ133HTH, -HM, iti doli
CHHOBap, -Bpa, nečak
CHHy™, -HeM, zasvetiti, pre¬
šiniti

chhdH,  siv

CHnn™, -hm,  pršeti
CHpoTHfta, -e, revščina
CHT3H, droben
CHTHHpa, -e, malenkost
cjaTH, cjaM, lesketati, svetiti
cjaBJbHBaTH, cjaBJbyjeM, kadar
čebele pojo

CKciKaBap, -Bpa, kobilica
CKaKyTaft>e, -a, poskakovanje
CKaKyTara, -yheM, poskakovati
crcanara, -iubeM, giniti, pogi¬
njati

CKČJia, -e, 6pop (prevozna ladja)
CKHflaTH, -aM, snemati
CKHHyTH, -eM, sneti
CKHTHHpa, -e, klatež
CKJIOHHTH, -eM, nagniti, spraviti
CKJidriHTH, -hm,  skleniti
ckot, -a, žival, zalega
CKpahHBara, -hyjeM, skrajševati
CKpeHyTH, -eM, odvrniti
CKpHBHTH, -HM, zagrešiti
CKpoBHinTe, -a, pribežišče
CKpymeH, potrt, skesan
CKyn, drag
CKynnra, -hm,  zbrati

148

CKyT, -a, rob; CKyTH, -h,  dolnji
kraj srajce, suknje; naročje
CKBacHTH, -hm,  premočiti
CJiaflHTH ce, tekniti
cji&th, rnajbeM, pošiljati
CJiaByj, -a, slavec
CJiaBvjnh, -a, slavček
CJia3HTH, hm,  navzdol iti
CJiehn, -JKeM, -racM (paMeHHMa)
zgeniti, — ce, privreti
CJienoHHiia, -e, senci
cjieTaTH, -heM, leteti doli
G/IHH3H, podoben
CJiOTa, -e, sneženi metež z
dežjem

CJIOSKHTH ce, -JKHM Ce, složni
postati, zediniti se
CJiy>K6eHHK, -a, služabnik
CMeo, -Jia, -jio,  srčan
CMepHO, ponižno
CMecTH, -TeM, zmešati
CMHJbe, -a, smilj, moleč, mol-
čevje, imorteika
CMHJiOBan>e, -a, usmiljenje
CMpicaBaTH ce, -a, ce, mračiti se
CMpBHTH, -hm,  zdrobiti
CHara, -e, moč
CHarna, -e, snaha
CH3JK3H, močan
chcth, chčcčm,  znesti
cneBecejiHTH ce, -hm ce, užalo-
stiti se

CHeBHAeTH ce, -hm ce, nedo-
pasti se

CHHB3TH, -aM, sanjati
Chochth, -hm,  prenašati, trpeti
CHOIUJbHBOCT, -H, potrpljivost
CO, COJIH, sol
CO(J)pa, -e, miza
cokSk,  coKana, ulica, -e
COKOJIHTH, -hm,  bodriti
cnac, -a, rešitev
cnacaBatbe, -a, reševanje
cnacTH, -hm,  rešiti
cnaxnja, -e, graščak, vele¬
posestnik

cna3HTH, -hm,  opaziti, zagledati
cnOKojaH, miren

cnop, počasen

cnopeHiOTH ce, -aM ce, skre¬
gati se, spričkati se
cnpaM, proti
cnpaT, nadstropje
cnpeMaTH, -aM, pripravljati
cnpoBOA, -a, sprevod; pogreb
cnpČBO^HHK, -a, sprevodnik
cnyTHTH, -thm,  privezati
cpebpfeaK, i-a, srebrnik
cpeuHTH, -hm,  urediti
cpejj,tt>aK, -a, sredinec
cperaH, srečen
cpe3, -a, okraj
cpcH, -H, mravljinci
CTa,n,o, -a, krdelo
cthh,  -a, stanovanje
CTaHapnita, -e, planšarica
CTapaHbe, -a, skrb
CTapaTH ce, -aM ce, skrbeti,
brigati se

ctSth,  -HeM, stati; začeti
CTaTya, -e, kip

CT&3a, -e (KpHBOBHja), steza, ki
se vije, zahaja (s pravega
pota)

CTehH, -HeM, dobiti
crer, -a, drog
CTera, -e, red, disciplina
creibaTH, -K>eM, stokati
CTepaTH, -eM, postlati; — ce,
razprostirati se
CTe33TH, -5KeM, stiskati; pri¬
tegniti

CTHhn, -rHeM, doiti, doseči, priti,
dohiteti

CTHAeTH ce, -hm ce, sramovati se
CTHjUbHB, sramežljiv
CTiirHyTH, -HeM, dohiteti, doseči
CTO, -ji a, miza
CTOnaH, od živine, živinski
CTOra, zbog tega, vsled, zaradi
tega

CT0K3, -e, domača živina
CTOJiHpa, -e, stol
CTČna, -e, stopinja
CTOCipyK, stokraten
črpana™, -aM, trpeti

149

CTpaH, tuj

CTpacHa HeAeJba, -e, veliki teden
CTpaTHiUTe, -a, morišče
CTpaaofaH, zadnji
CTpnaTH, -hm,  prihiteti
CTpenHTH, -hm,  tresti se, bati se
crpMŽH, -H, strmina
CTpoBajiHTH, -hm,  zvaliti
CTpiHHTH, -hm,  ščetiniti se, mo¬
leti

CTpyjaTH, -jn, teči, valiti se,
pretakati se, dreti
CTpyK, -a, postava; pas
CTpy>KibaK, -a, žehtar
CTyACH, mrzel
CTyn, -a, steber
CTBOpHTH, -HM, ustvariti; usta¬
noviti

cy6ama, -e, podpolkovnik, na¬
mestnik paše v vaseh
cyA, -a, sodišče, sodnija; sod¬
ba, mnenje; posoda
cyAdHHa, -e, usoda
cyAHHita, -e, sodnijska dvorana
cyKylianHH, -a, sostanovalec
cyjiyA, prismojen
cyMnop, -a, žveplo
cyMpanaK, -HKa, mrak
cyHyTH, -HeM, buhniti
cypB3TH ce, -aM ce, zgruditi se;
naložiti

cvpjia, -e, rilec (slonov)
cycpecTH, -TeM, srečati
cycpeTaTH, -heM, srečevati
cycTaTH, -HeM, opešati
cyCTaBJbaTH, -aM, zadrževati
cyTpa, jutri; — Aan, drugi dan
cy3an, solzen
CbšAA>hb,  prepirljiv
CBaba, -e, prepir
CBa^ara ce, -aM ce, prepirati se
CBar\H.a, zmeraj, vselej, vedno
CBarAe, povsod
CbSko,  vsakdo

CBaKojaK, raznoteren, vsakršen
CBaHa, na zunaj
CBamra, marsikaj
CBe)j, CBelje, vselej, zmeraj

CBČKpBa, -e, CBeKpBHpa, -e,

tašča

CBČMHp, -a, vesoljni svet
cbčct,  -H, zavest
CBČCTaH, svest biti
cbčcth, -acm,  vesti, ravnati
CBeuiTeHHK, -a, duhovnik
CBCTap, CBepa, svetnik
cbčthth ce, -mm ce, maščevati se
CBCTAO, luč
CBeTKbaK, -a, svečnik
CBeTCKH, svetoven
CBH^aTH ce, -aM ce, dopasti se
CBitpait, -pita, kdor piska na
piščal, godec
CBHpaAa, -e, piščalka
CBHpKa, -e, sviranje
CBHT3, -e, spremstvo; sukno
CBHT3TH, -he, daniti se
CBA3A3TH, -aM, zmagati, pre¬
magati

CBOA, -a, oblok, obok
CBojiHTHHa, -e, svojina, rod
CBf>HyTH, -HeM, obrniti; — ce,
ustaviti se

CBpmeraK, -TKa, konec
CBpuiHTH, -HM, končati
CByhH, -H6M, sleči
CByA, povsod

III, Ui

mana, -e, pest
LHŠAjHBgHja, -e, šaljivec
rnaHau, -Hita, okop, šance
mapa, -e, okrasek; pisana
okrašena puška; risanica
uiapeH, pisan, marogast
mšpČB, -a, pisan pes
iunenaTH, -aM, zgrabiti
uiekep, -a, sladkor
uiCTaTH, -T3M (-heM, spreha¬
jati se

rneBa, -e, škrjanec
rneBHh, -a, škrjanček
ihh6, -a, šibovje
mfiStbaK, -a, šibovje
iHHKapa, -e, grmovje

150

uiHKJbaTH, -aM, brizgati.
imcjpbaB, škrbast
U]KpryTaTn, -heM, škripati
!UKpHHyTH, -HeM, zaškrtati
HiMHrHyTH, -HeM, švigniti
umHpa, -e, žganje iz špirita,
ponarejeno žganje
iHTiknnh, -a, paličica
irn-eTa, -e, škoda
HJTeTOBaTH, -TyjeM, škodovati,
škodo trpeti
ihto,  kaj, ki
UJToron, karkoli, nekaj
iutoho,  kakor, ki
UITOBaTH, LQTyjeM, spoštovati
HiTpuajbKa, -e, brizgalna
HJTpK, -a, brencelj
my6apa, -e, kučma
myMa, -e, gozd
LUJMCKH, gozdni
uiynjbHHa, -e, votlina
uiymaft>, -uma, odpadlo listje
myuiKaH>e, -a, šumenje, šuš-
ljanje

uiyTeTH, -hm,  molčati.

T, T

Ta, saj, pa, ali
Tilna, tedaj

T&KHyTH, -eM, dotakniti se
TŠKČljep, tudi
Taaac, -a, val
TŠMHHiia, ječa

raMHOBafte, -a, bivanje v ječi
TaMH>aH, -a, kadilo
TaHaH, -a, tanek, vitek
TaH>yp, -a, krožnik
Tšpaba, -e, plot
TaBaH, tSm 3H, temen
TciBaH, -a, podstrešje
Te, ter, in

rehH, -qeM, teči; dobivati; tra¬
jati

tct^hth, -hm,  vleči; tehtati

Teroba, -e, težava

TeroTaH, težaven

TČK, TČKap, šele, komaj, samo

TČKOBHHa, -e, pridobitek
TČJiaji, -a, oznanjevalec
TeMČJbHTH, -hm,  utemeljevati
Tepara, -aM, gnati, poditi
TepeT, -a, breme, tovor
TecHau, -a, škripec; ožina
TeuiHTH, -hm,  tolažiti
TeTypaTH ce, -aM ce, opotekati
se

TČHiaK, -a, poljedelec, kmet;
dninar

TCJKHTH, -hm,  hrepeneti; tehtati
TiixaHO, tiho
TiiK, ravno, prav
THLUMa, -e, naliv, dež
THTpaTH, -aM, migljati
tk 5, ko, kdo
TMVpaH, mračen
TobcuKe, češ

Tone, -a, srebrne plošče na
dolami

TČp, Topa, pletena ograja za
živino, tamar

TČpaHj -pma, zvonik, stolp
TČptbHh, -a, majhen zvonik,
stolpič

TOBaH, debel, rejen
TpaBKa, -e, travica
Tpa>KHTH, -hm,  iskati, terjati
TpnaTH, -hm,  dirjati
TpHKaTH, -aM, teči
TpenepHTH, -hm,  migljati, tre¬
petati

TprHyTH, -HeM, vzdramiti, po¬
tegniti, vdreti
TpHHapHja, -e,, čenčarija
Tpna, -e, tek, tekanje
TpHUH, -Hana, mravljinci
TpHHTH, -HHM, Čistiti
Tj3HyTH, -HeM, gasiti
TpHyTH, -HeM, otrpevati
TpojHua, -e, Binkošti
TpoHyhe, -a, ganjenje
TpOHyTH, -eM, ganiti
TpoBaTH, TpyjeM, zastrupljevati
Tpyb^>a- -e trobenta
TpyAbeHHK, -a, vnet, marljiv
človek

151

TpyHyTH, -eM, trohneti
TyhH, -ueM, tolči
Ty,aa, tu, tod
TyAnjep, tukaj
TytjHTH, -hm,  potujčevati
TyHa, tu

TypHTH, -hm,  vtakniti, djati
T^Taffc, -Tita, bobnenje
TyTK3TH, -aM, delati kradoma
TyTFfaaBa, -e, bobnenje, grmenje
TyTHbHTH, -hm,  bobneti
TBopau, -ppa, ‘Stvarnik
TBpn, trd

TBpAHiia, -e, skopuh.

y

y6aB, lep, ljubek
y6eAJBHB, prepričevalen
y6pajaTH, -aM, prištevati
y6paTH, y6epeM, utrgati
y6pycau, -cu.a, prtič (servieta)
y6p30, hitro, brž
yu.Be/iHTH, -hm,  razžalostiti, v
jok pripraviti

yhn, ykeM, vstopiti; yhn y Tpar
KOMe h/ih  ueMy, izslediti, najti
yueHHK, -a, učenec
yuHHHTH, -hm,  storiti; — ce,
pričiniti se, zdeti se
yuecHTH, -hm,  narediti; srečati
yuiiHHua, -e, trnek
yuybHTH ce, -hm ce, poglobiti se
yuymHTH ce, -hm ce, zadušiti;
zamolkniti

yraoHH KaMeH, -a, ogelnik
yr/ie/taTH ce, -aM ce, za vzgled
vzeti

yr/beH, -a, premog
yribeTaBaH, -a, nasilnik, tiran
yrtt.exaBaifce, -a, zatiranje
yxo, -a (mh. yuiH), uho
yxBaTHTH, -thm,  prijeti
yjeuapeu, namah, naenkrat
yjyxpo, zjutraj
yi</ieT, zaklet
yK/iOHHTH, -hm,  odstraniti
^Kpaj, na kraj, ob kraju

y/iap, -/iapa, uzda
y/iHHU>aK, -a, potepuh, postopač
y/iyHHTH, -hm,  vloviti, prijeti
yjt>yjbaxH, -aM, zazibati
yMax, takoj
yMa/io, skoro
yMapaTH, -aM, utrujati
yMH/iaH, 3/MHJbaT, mil
yMOp, -a, trudnost
yMOBaTH, -MyjeM, sklepati, raz-
mišljevati

yMpJbaTH, -aM, zamazati
yHHUiTaBaii>e, -a, uničevanje
yHHUJTaBaTH, -aM, uničevati
yoiH, dan pred
yna/iHTH ce, -hm  ce, vneti se
ynHit.aTH ce, -eM ce, upirati se,
truditi se

ynHTOMHTH, -hm,  udomačiti
yn/iaKaH, objokan
ynopeuo, vzporedno
^npaBHTH, -hm,  uravnati
ynpaBO, pravkar, prav, ravno
ynpjbaTH, -aM, zamazati
ynyhHBaTH, -hyjeM, napeljavah,
poučevati

ynyTHTH, -hm,  uvesti, vpeljati
ypau.HTH, -HM, izdelati, narediti
ypaHaK, -HKa, rano vstajanje
ypaHHTH, -hm,  rano vstati
ypec, -a, olepšava
yp/iHi<aTH, -ueM, tuliti
ypne66c, -a, bobnenje, hrušč
jtpBHHa, -e, strmina
ycal)HBaTH, -kyjeM, vsajati
yce.THTH ce, -hm  ce, priseliti se
yceB, -a, setev

ycxHTHTH, -HM, vzradostiti, oča¬
rati

ycHcaTH, -HuieM, posesati, na-
vzeti se

ycK P c, -a, Velika noč
yCKpCHyTH, -HeM, vstati, obu¬
diti (od mrtvih)
ycHyTH, -HeM, zaspati
ycnoMeHa, -e spomin
ycnpaBHTH ce, -hm ce, po koncu
postaviti, vzravnati se

152

ycnyT, med potjo, gredoč
ycpeA, sredi

ycTa;i^caTH ce, -aM ce, valoviti
ycTaHaK, -HKa, vstaja
ycT3HHK, -a, ycTama, -e, upornik
ycTO (y3 to), pri tem
ycTpnaTH, -hhm,  poteči
ycTpe6aTH, -aM, trebovati
ycTyK, -a, protistrup; na ycxyK,
vkljub

ycycpeT, naproti
ymaHTHTn ce, -hm ce, utrditi se
yinoH>a, -e, osel (ker ima dolga
ušesa)

yniTHHyTH, -HeM, vščipniti
ymyjbaTH ce, -aM ce, priplaziti
se, prikrasti se
ymyTeTH, -hm,  umolkniti
yTehH, -HeM, zbežati
yTepaTH, -aM, vgnati; terjati
denar

y tom,  v tem, med tem
yTpKHB3TH ce, -KyjeM ce, dir¬
jati za stavo
yTpHyTH, -neM, zatreti
yTpo6a, -e, drob
yBa;ia, -e, dolina, zaliv (draga)
yBene, zvečer
yBeK, vedno

yBeAHnaTH, -aM, povečati, pre¬
tiravati

yBeAHKe, jako, mnogo
yBepaBara, -aM, zagotavljati,
prepričevati

yBepHTH, hm,  zagotoviti, pre¬
pričati

yBHAeTH, -hm,  spoznati
yBHljaTH, -aM, uvidevati
yBpeAa, žalitev
yBpeAHTH, -hm,  razžaliti
y3, y3a, navzgor, zraven, ob
y3aAyA, zastonj
y36e3eKHyTH, -HeM, osupniti
y3AHCaj, -a, zdihljaj
y3AH3ara, ->KeM, dvigati
y3eHtjHj’a, -e, železo na stre¬
menu, v katero vtakne ja¬
hač nogo

y3ČTH, y3MČM, vzeti, začeti
y3JiHCT3TH, -aM, dobiti listje
y3MeTHyTH ce, -HeM ce, vreči
se, pretvoriti se
y3MHU3TH, -neM, umikati
y3H0TH ce, -HeceM ce, vznesti
se, vzdigniti se, vzplavati
y3opHT, vzoren
y3BHK, -a, klic

y3BHCHB3TH, -cyjeM, poviševati
y>Kac, -a, groza, strah
y>KacaH, grozovit, strašen
y>KehH, y>Ke>K6M, vžgati, pri¬
žgati

y>KHBan>e, -a, užitek
y»<yTeTH, -hm,  porumeneti.

B, B

b&ahth,  -HM, jemati iz česa
BajHH, jomnast, žalosten
BajbaTH, -aM, veljati; Bajba,
treba je

BajbaTH, -aM, valiti
B&.7bAa, menda, najbrž
BaH, ven; razen
B3HH, zunaj
BaHpenaH, izreden
Banaj, -a, vpitje
B^pan, -pna, Bapna, -e, golju¬
fija, prevara
BapajiHna, -e, goljuf
BapHTH, -HM, kuhati
BapHBO, -a, prikuha
Baporn, -h,  mesto
BapBŽpcTBO, -a, barbarstvo
B3CH0HH, vesoljni
BaTpa, -e, ogenj
BaTpeH, ognjen, ognjevit
BaTporacan;, -ena, gasilec
Ba3Aa, vedno
Ba3AyniacT, zračen
Beh, že, ali, ampak
BehMa, bolj

Bene, Benepa; Benep, Benepn,

večer

BCHHTO, večno
Betje, -a, obrvi

153

bčk,  -a, stoletje; vedno
BeKOBKbaK, -a, človek, katerega
ime vedno živi
BejbH, velik

b£hh§hh  KyM, -a, priča pri po¬
roki

BeHBaifce, poroka
BeoMa, vrlo, jako
BepaH, zvest

BepaTH ce, -eM ce, skrivati se
BeiBTa^KH, umeten
BfthH, BHKHyTH, -KHeM, nava¬
diti se

BiinaH, navajen
bha, -a, vid; y Bupy,  v podobi
BH^aTH, -a'M, lečiti, zdraviti
BHijaTH ce, -aM ce, videti se
BiitjeH, ugleden
BHX0p, -a, Bftjop, -a, vihar
BHjopuTH, -HM, vihrati
bhjiobht,  kakor vile, vilinski
BHJbyuiKe, -jbyinaKa, vilice
BHHyTH ce, -HeM ce, zavihteti se
BHpHTH, -pHM, kukati
bhc, -a, višina
BhuihdM, -era, Bog
bht,  BHTa«, vitek
Bjiajtaibe, -a, vedenje
B^a^aTH ce, -aM ce, vesti ce
BJiacT, -H, oblast
bji&ctht,  lasten
BohmaK, -a, sadni vrt
BO^eHMiia, -e, mlin na vodo
BOA63eMKa, -e, žaba, ki živi v
vodi in na zemlji (na suhem)
BojeBaTH, -jyjeM, bojevati se
BOJieTH, -hm,  rad imeti
BOJiinečiHH, čudežni
BpšnaHbe, -a, vedeževanje, vra-
čarija, coprnija
BpanaTH, -aM, vedeževati, ča-
rovati

Bpar, -a, sovražnik
BpaH, črn

BpaTHTH, -HM, vrniti
BpedaTH, -aM, prežati
Bpehn, BpmeM, mlatiti
BpeAHTH, -hm,  veljati, vreden biti

Bpč;io, -a, vrelec
Bpme, -eHa, čas
BprHyTH, -HeM, vreči
BjMeTaH, strm
Bji^o, jako, izvrstno
BpH^aTH, -aM, blebetati, godr¬
njati, presti
Bpiviap, -a, vrtnar
ByhH, -neM, vleči
b^k,  -a, volk.

3 , 3

3&6aBJbaTH, -aM, zabavati; —
ce, veseliti se, zabavati se
3a6ejieTH, -jihm, pobeliti
3a6HTaH, samoten
3a6jiHCTaTH, -TaM, zableščati
3a6opaB, -h, pozabljenost
3a66paBHTH, -hm,  pozabiti
3anpHHTH, -HM, očrniti
saupBeHeTH ce, -hm ce, zardeti
3ahH, -ijeM, zaiti
3cmaha, -e, naloga
3aAajaTH, -£ajeM, dišati po
čemu; povzročiti
3aflpxT3TH, -ApiuheM, zatre¬
petati

3^yBaH, zasopljen
3cirpJiHTH, -hm, objeti
3aryAeTH, -hm, zagosti
3arymHBaTH, -myjeM, dušiti
3aHCK3TH, -HiHTeM, zahtevati
3ŠHCTa, zares
3ajej,HHHKH, skupno
3ajeAH0, skupaj
3aKJiaii>aTH, -aM, obraniti
3aKJiHKT3TH, -KheM, zavriskati
3aKJiOHHTH, -hhm, zakriti, obra¬
niti

3ŠKJbyqeH, sklenjen
33KpecHTH ce, -ch ce, zaiskreti
3^KyK3TH, -aM, zatarnati, za¬
jokati

3aJi6iKHTH, -hm,  založiti; za¬
staviti

3aaya, zaman
3a^iyTaTH, -aM, zaiti

\ 10

154

3 &MeTHyTH, -HeM, pričeti
3aMKa, -e, zanka
3aM0JiHTH, -hm,  zaprositi
3aMpJbara, -aM, zamazati
3aHaT, -a, rokodelstvo, zani¬
manje

3aH&TJraja, -e, mojster roko¬
delski

33h6chth  ce, -hm  ce, navdu¬
ševati se

3ao, 3Jia, 3Jio, hudoben
3a6AeTH, -neHeM, obleči
3aopHTH, -hm,  zadoneti; razle¬
gati se

3anaxH>HBaTH, -XH>yjeM, pariti
sariaJiHTH, -hm,  vžgati
3anapaTH, -aM, oguliti, odrgniti
3anHTaTH, -aM, vprašati
3anHTKHBaft>e, -a, povpraše¬
vanje

3&ruiaKaTH, -neM, zajokati
3 anoAecTH, -AeneM, začeti, na¬
stati

3anojaTH, -jeM, zapeti
3anpenHTH, -hhm,  preprečiti
3anpeKa, -e, ovira
3anpenamheH, prestrašen
3 ŠnyuiHTH, -hm,  zakaditi
3ap, mar

3apl)aTH, -aM, zarjaveti
3apo6jbeHHK, -a, ujetnik
3apo6jbeHHHKH, ujetniški
3aceiBHBaTH, -ibyjeM, zasenčiti
3acJienHTH, -hm,  oslepiti
3acJiyra, -e, zaslužek; zasluga
3acpaMJbeH, osramočen
3ŠCTaTH, -TaHeM, postati
3 acTeHjaTH, -eM, zastokati
3ŠCTpameH, prestrašen
3acyKaTH, -ueM, zavihati
3aTepaTH, -aM, pritirati
3a.THJbaK, -jbKa, tilnik
3 &thm,  potem
3aT0HHHK, -a, branitelj
33T0H, -a, zaliv
33Tpa>KHTH, -hm,  zahtevati
3aTpnaTH, -aM, zamesti
33TyTK>eTH, -hm,  zabobneti

3aTBapaTH, -aM, zapirati
3aTBopHTH, -hm,  zapreti
3 ayAapa™, -aM, dišati
3aBepa, -e, prisega, obljuba
33BepHTH ce, -HM ce, priseči,
zakleti se

3aBHHaj, -a, dom, domovina,
rojstni kraj

3aB0AHHn;a, -e, zapeljevalka
3aBoj, -a, ovinek
3 aBpeAHTH, -hm,  zaslužiti
3aBpHuiTaTH, -uiTHM, zakričati
3aByhH, -HeM, vtakniti
3a3yjaTH, -hm,  zabrenčati
36an;HTH, -hm,  vreči
36njba, -e, resnica; 36HJba!
res, za res

36ftBaTH ce, -Ba ce, dogajati se
36or, zaradi
36opHTH, -hm, govoriti
36paTHTH ce, -hm ce, pobratiti se
36yHHTH, -hm, zmešati, v ne¬
red spraviti
3AeJia, -e, skleda
3 Ae jih  na, -e, skledica
3ejieHK0, -a, belec (konj)
3eMaH, -a, čas
3 roAa, -e, priložnost
3roAaH, priložen, primeren
3rypnTH ce, -hm ce, zgrbiti se
3HAHH3, -e, zidovje
3HMyc, to zimo
3JiHUa, -e, hudobnež
3Jio6a, -e, hudobija
3JiOAyx, -a, zli duh
3AOKč6aH, zlo usoden
3JionaK, hudoben, napačen
3Ji6naTHTH, -hm, stradati, po¬
manjkanje trpeti
3JiOCTaBJb3TH, -aM, trpinčiti,
grdo ravnati
3MHja, -e, kača
3H3K, -a, znamenje
3HaMČH, -a, podoba, bilega
3HaHHHa, -e, znanka
3HČj, 3Hoja, pot
306, 3 o 6 h,  oves
3op, -a, sila

155

3opaH, silen, jak
30Ba, -e, bezeg
3panaK, -HKa, zrak
3paKa, -e, žarek
3peHHK, -a, obzorje
3yjaTH, -hm,  brenčati
3yM6yA, -a, hijacint
3yHA^pana, -e, velika muha
3ypHa, -e, turška piščal
3B3TH, 30BeM, klicati
3BenaTH, -hm,  zveneti
3ByK, -a, zvonjenje, glas, zvok.

>K, >K

xan,  -a, obrežje
majimu,  -hm,  obžalovati
JKap, -a, žerjavica; žarenje
JKApa^i, -a, žerjav
JKApaAOBHh, -a, majhen žerjav
JKApebaA, -h,  žrebeta
»ApebHua, -e, žrebe

Kehn, >Ke®eM, žgati
>Kera, -e, pripekanje
jKejbKOBaH, zaželjen
}KeJbyKaH>e, -a, željenje
jKecTOK, hud, vroč, silen
»eTejiap, -reoua, kosec, moški,
ki žanje

>KHraB, predmet, kateri se vžge
JKHrnua, -e, vžigalica
JKHTH, -jeM, živeti
AiHBaA, -H, perutnina
>khbot, -a, življenje
jkhbothHjHha,  -e, živalca
jKHJKa, -e, luč
JKMypKe, slepa miš (igra)
wyAeTH, -hm,  hrepeneti
>KypHTH ce, -HM ce, hiteti, mu¬
diti se

3KycTap, okreten, hiter
A<yT, rumen
JKBŠK3TH, -HeM, žvečiti.

I'

( .



/•

v


Cazip>Kaj

CTpaHa

1 *Bo>Ke npaB«e — TiopijeBHh JoBaH .11

2 *CBeT  — JoBaHOBHh 3Maj JoBaH. 11

3 Pozdrav domovini  — Preradovič Petar. 12

4 Zavera  — Novak Venceslav. 13.

5 *JyrocMBeHCKo kojio  — PaaHieBHh BpaHKO.14

6 JeAHHau  — TpcTeH>aK HaBopHH ..15

7 Dva brata bez seke  — KatalinicJeretovRikard.15

8 Budi svoj  — Klaic Vekoslav.16

9 * Na putu  — Črnko Mijat. 16

10 BaBKa  h  nraue  — 06pa,aoBHh HocHTej .17

11 Vrana i rak. 17

12 *U.nu  Pa^H^eBHh BpaHKO. 18

13 U čara Trojana kozje uši — Narodna pripovetka. 18

14 DiyBH — HapOAHa nprna.20

15 *naKOCHHK  — JoBaHOBHh 3Maj JoBaH.20

16 IlaTaK h  H<a6a . ..20

17 Mamin tjaiiHMa  — 9aBpaK AaeKcaHjap. 21

18 Najbolji savet — Iz Jovideve čitanke . ..21

19 Škola — Amicis Edmondo.22

20 rinjaHHita — 3. J.23

21 Kurjak i pas — Lepušidlvan .25

22 Poštenje — Trstenjak Davorin .25

23 Moj oiait — JaKiunhT3ypo  .. . . . 26

24 *Majka — Badalič Hugo   27

25 BpaTCKa jby6aB — HapoaHa npi«a.  28

26 *Iz „Kugine kuce“ — Senoa August .29

27 *Saveti — Milakovicjosip .29

28 MpaBH - KaTajiHHHh JeperoB PnKapj .30

29 Jače od smrti — Iz Nazorove čitanke.30

30 :i: Pjesma o Zigici žigavoj i Gredi gredurini - Nazor Vladimir  31

31 *Gavanu — Lepušidlvan .  32

32 *Suza sirotinje — Toni Bogumil .33

33 *Bypa Ha Mopy — KahaHCK« CieBaH  .34

34 Vatra na brodu — Iz Nazorove čitanke.34

35 no Mopy — TpecHhnaBHHHhAHTe .35

36 *Mornari — KatalinicJeretovRikard .36

37 CpnKHFba - TiocaiKa HapHHKa .37

158

CtpaHa

38 Duša srpskog borca — M.38

39 *Kosovka djevojka — Narodna pjesma.39

40 Ruski čovek — Trstenjak Davorin .43

41 Počast ženama — Trstenjak Davorin .43

42 *CMpT Majne JyroBnha — HapoAHa njecMa.44

43 Kozački konj — M. 46

44 *Lijepa naša domovino! - MiKanovic Antun .47

45 CaBa — XHpuHparyTHH .48

46 *Soča — Gregorčič Simon .49

47 Probudiče se lav — Car Emin Viktor .50

48 Istra zove Marka — NazorVIadimir .51

49 *Pjesma o Istri — Iz Nazorove čitanke.  52

50 Xajayn BejbKO oaio6alja UpHy Peny oa  Typana — Kapapnh  Byn

C t  e b  a h.53

51 Petar Zrinski i Fran Krsto Frankopan na stratištu — Kumičič

Evgen .54

52 ^Mučenici — VežičVladislav .57

53 TocnocBeTCKO nojbe. 57

54 *Bopau 6opuy - JoBaBOBHh 3Maj JoBaH .58

55 *Pjesma o Vidovdanu — KataliničJeretovRikard  . . . . 58

56 Tieae-Kyaa — AjiJioh 3 je JlaMapTHH .59

57 Črni dani našega naroda u velikom svetskom ratu — Lazarevič

Branko .60

58 Svetao primer — StanojevičMihajlo . . 62

59 Oslobodena Jugoslavija — „GIasnik“.64

60 *Naša zemlja — PreradovičPetar .64

61 :i: OcTajTe OBAje — UlaHTHhAaeKca .65

62 HacTpaAHH-xopa h Asa Ijana — JoBanoBHh 3Maj JoBaH  . . . . 66

63 *AJinja -JoBaHOBiih3MajJoBaH .67

64 FlyTHHun h  ne« — Kphjiob  A. M Ban  . ..68

65 Opao h  AHCHua — 06paAOBnh JlocnTej .68

66 *TiypaK h  Bpačau - JoBaHOBHh 3Maj JoBaH  .69

67 Lisica i rak.70

68 MoBen h 3MHja — Kapaijuh ByK CieBaH .70

69 Uranak — Iz Nazorove čitanke.71

70 *Cyim ce — LLIaHTHhAaeKca .71

71 CnHaH-nama - MKaocaBJbeBHh  M. C .72

72 *JleA n ynyn — JoBaHOBHh 3Maj JoBaH .74

73 Iz „Seljačke bune“ — Šenoa August .75

74 *FycJie Moje - PajHaeBHh BpaHKo .76

75 *npBH CHer — Hanh BojHcaaB .. 76

76 JlncHiia h  japau — 06paAOBHh,HocHTej .77

77 Gluhak i slepac — TolstojLavN .77

78 3MH]HHa raaBa h  pen — ToACTojJlaBH .78

79 Psi kod požara — TolstojLavN .78

80 MajMyH — ToacTojTlaBH.'.78

159

CrpaHa

81 '&yp}jeB «aH - CTOj  a h  o b h  k M.79

82 OTeTO — npoKJieTO — JIenyuiHhMBaH .79

83 ripojiehe — TomhH E bt  e h  Jocnn .81

84 »npojieraa necMa — HjihIi  BojncaaB  mj .81

85 riTHija Moa6a — Ha MajKOBieBe MHTaHKe . . . .. 82

86 *Evo naših lasta — Cika Jova Zmaj .83

87 *Ha JIunapy — JaKiunh 'Bypo .83

88 Crapau h  ja6yi<e.84

89 KypjaK h  OBua — JIenyiiiHh  H b  a h.85

90 *Ruži — Pinter Gabrijel .85

91 *nocae KHiue — Ppuiih JoBaH MujieHKO .85

92 Ptičja svečanost — Lepušičlvan  .86

93 Marapau — KaTaaHHHh JepeTOB PHKapA .86

94 Bo n ny>K — JIenywnhHBaH .87

95 *Beue — JaKiuHh'Ibypo .87

96 Kresnice — KataliničJeretovRikard .88

97 JleTHo Beue y caaBoncKOM ceay - Ko3apau Jochh .88

98 *01uja — Mažuraničlvan .89

99 Slavonska šuma — Stojanovič Mijat .90

100 Kopači — Corovic Svetozar . . . . . 91

101 Žuna šarena — Spoljar Zlatko . 91

102 Muha pred sudom — Iz Nazorove čitanke.93

103 EyHa y iukojih  — Ha3op BaaflHMup .94

104 Smešice.97

105 BoJimeČHH Marapau — IlonoBah Ct.  JoBan .98

106 Milutin u gostima — Iz Nazorove čitanke .102

107 Sve, sve, ali zdravlje!.105

108 HoBeK u MpaBH - JIenyuiHh HeaH  ..106

109 *HMau.e — JoBaaoBHh 3iiaj Jobsh  .106

110 Mhjihoh h 6imhoh  - „HeBeH“ .106

111 Cmpt  u H>e3HHH cJiy>K6eHHUH. — 143 HajKOBueBe wraHKe . . . 107

112 Šaljiva pitanja i odgovori.109

113 .flaMOH H 4>HHTHja .110

114 Llap u flepBHiu — EejioBHh-BepHau3HKOBCKaJejinua.  . . lil

115 BjiaraaH h  paaHH uaH — BaauHMup Ha3op .111

116 MeABeu, CBHita h  Jiucnua — HapoaHa npunoBeTKa.113

117 Komu pripada slava — ReljkovičMatijaA .114

118 3aroHeTKe h  nuTaauue.114

119 Derviš i kaluder -— Narodna pripovetka.115

120 *Ima ljudi — JukičAnte .117

121 Kypjau u koh>  — 06paAOBuhHocHTej .118

122 CnpoMax h  CaBa — HapoAHa uma.118

123 Bpauaite — HapouHa rnaaa.118

124 Jeka — Šmid Krsto ..

125 PIpBa 3eMjbuuKa — TpcTeaaK HaBopHH .119

126 Ljubav domovine — Trnskilvan.120

/

160

CTpaHa

127 Cpncim hhbhjiha  — TiocHhKaJlapHHKa .121

128 *Rodu o jeziku — Preradovič Petar .122

129 Bpafra — TpcTen>aK,daBopHH .123

130 *Onha  Kyha — Jby6oMHp HeHafloBnh.123

131 Radi — „Zdravlje“.124

132 *Jevrosima majka opomin je sina Kraljeviča Marka da bude prave-

dan — Iz narodne pjesme »Uroš i Mrnjavčevici“.125

133 Zgodna prilika.125

134 Poslovice.126

135 ^Naprej — Jenko Simon.127

PeMHHK .129