Frančišek Vrbovščak:   Na stara leta.
209
Na stara  leta.
Slika.
Spisal Frančišek Vrbovščak.
I
vetoča pomlad je bila.
Solnce je že davno prehodilo daljšo polovico svojega pota na jasnem nebnem oboku in sulo poslednje žarke krasno prerojeni zemlji v lepi naročaj, ko so sprem-
v
ljali tistega večera prebivalci naše vasi večletno svojo sosedo Stefeško k večnemu pokoju. Bil je to oskromen pogreb, kakeršnih vidimo le na deželi med preprostim, ubožnejšim ljudstvom.  Niti gospoda ni mogel
v
dati priletni Stefe rajnici svoji na zadnjem poti, nikar da bi bil razven pri župni cerkvi ukazal zvoniti tudi še pri četrt ure oddaljeni podružnici Sv. Antona. Molče" in vsak zase tiho moleč, korakali so po-grebci k cerkvi in potem na  pokopališče.
Zagrebli so ženo.
Vračaje se v vas, imeli so ljudje razne pomenke.
»Malo solza se je potočilo za njo,« velela je stara ženica sosedi svoji in globoko vzdihnila, bodisi ker jo je vezalo z rajnico prijateljstvo, bodisi ker se je domislila starka, da bi tudi njo utegnila zadeti usoda jednake smrti.
»I, kdo H naj bi bil jokal, kdo?« zavrne jo soseda. »Svojcev ni imela nikogar razven moža; ta pa — saj veš, koliko je moral prebiti pri nji, ubogi Stefe! Ali je bila ženska, kakeršne so druge ? B6ži, bčži!   Potlej naj bi se pa solzil za njo!«
»Tisto je res.   Ali jaz sem   tako   mislila — kri  ni voda — no,
v
seveda, kaj hočemo. — Slabosti je imela Stefeška, Bog ji daj dobro! Toda pustimo jo, naj počiva v mirul«
Zadaj za ženskami  so šli možje; Stefe sam je bil med njimi.
»Hitro jo je spravilo,«  pravi sosed.
»Kdo bi si bil mislil!« prikima Stefe in vleče meni nič tebi nič dalje iz pipe svoje.
»Hudo ti bode pa venderle po nji, je li da, Stefe?«
»Nič!«    •
In kakor bi hotel potrditi izp6ved svojo, potegne Stefe* velik oblak dima iz vivčka in ga izpusti v sinji zrak.
»Pojdi, pojdi!   Kaj bodeš dejal — nič!«
Ž16                                       Frančišek Vrbovščak :   Na stara leta.
»Verjemi, sosed, in Bog mi odpusti, da res ne. Ali sem imel kaj dobrega pri nji, kaj ? Križe, zgolj križe. Hvala Bogii, da me je rešil!«
»Tudi prav govoriš,« oglasi se tretji. »In umrla ti je o pravem času.   Velika noč je pred durimi, lahko se oženiš drugič.«
»Nikdar več!«
»Zakaj ne? Saj ti skoro ne bode kazalo drugače. Razvlake res nimaš pri gospodarstvu, ali nekaj je vender, in gospodinje je treba pri vsaki pčdi zemlje.«
»Nikdar več!« ponovi Stefe. »Delal bodem, kar bodem mogel sam, molil na stara leta in služil nebesa. Bog me varuj neumnosti in sveta Katarina! Prvi zakon je od Boga, drugi od mesa, tako pravijo. Jaz sem imel prvega čez glavo.«
V tem dospo pogrebci do krčmarja Zelenca. Po vseobče raz-širjeni šegi naših krajev povabi Stefe pogrebnike z grobarjem in cerkovnikom vred s seboj na kozarec vina. Drugi pogrebci se pa raz-idejo domdv.
II. Tam doli,   že precej v skrajnem  konci vasi,   kjer se vije po vi-
v
šini nad njo široka velika cesta, tam doli stoji še dandanes Blaža Ste-feta preprosto domovanje. Majhna, na pol zidana, na pol lesena hiša in nekaj pedij sveta pred njo in za njo je bilo za časa, ko se je vršila oskromna naša povest, malone vse bogastvo našega junaka. Seveda, če bi hoteli do cela natanko popisovati zemljiško imetje njegovo , morali bi že omeniti še lazu, katerega je imel gori nekje za Ravnikom in kratke lehice na Klisu.
Ljudje časih mnogo vedo in marsikaj uganejo. Tako se tudi prebivalci naše vasi niso bistveno motili, meneč,  da je bil spoštovani
v
njih sovaščan in sosed, Blaž Stefe, že izza mlada nekoliko bolj tako — da je imel v glavi menj kolesec, negoli preveč.   Bil je rajnega Mar-
v
tina Stefeta sin resnično, kar se tiče razuma, nekako nagnjen k slabemu. Sicer pa vseskozi poštena, dobra duša. Jedina nesreča zanj in za gospodarstvo njegovo je bila ta, da se je slabo oženil, ko je po očetovi smrti prevzel domovanje. Bog znaj, na kaj je gledal! Na denar gotovo ne, saj ga ni imela, na lepoto tudi ne: bila je malo prikupnega  lica Jera   Zužljeva.   In   hudobna,   hudobna!   O,   kak6  se je
v
moral pokoriti pri nji ubogi Stefe dolgih dvaindvajset let! Poleg vse slaboumnosti svoje priden in dober gospodar, ki se je trudil in ubijal podnevi in ponoči, moral je mirno gledati,   da je ona  ležala in Bogu
Frančišek Vrbovščak:   Na stara leta.                                       211
čas krala; potrpežljivo je moral poslušati najhujša zabavljanja iz nje ust; zmeren in varičen je moral imeti ženo — pijanko. Oskromno domovanje, katero je dobil po očetu, celo to bi bilo šlo pod nič; Stefe sam bi bil moral obupati, da se ga ni Bog končno usmilil in ga rešil, poslavši Jeri — naglo smrt. Kakor navadno ljudi, ki ljubijo pijačo, zadela je tudi Stefeško srčna kap, tako da so jo pokopali lepega pomladnega dne, kakor smo culi ravnokar.
v
Bilo je že precej pozno, ko je dospel Blaž Stefe omenjenega večera od Zelenca dom6v. Toliko niso pili — tudi bi se ne spodobilo o taki priliki — ali kadar so ljudje zbrani, zlasti pri kozarci vina, tedaj prinese beseda besedo, in čas poteka nenavadno hitro.
Prišedši domov, leže Stefe, ne zmenivši se ni za luč ni za večerjo, na slabo posteljo in začne — premišljati. Ne vemo natančneje, kakšne misli so mu rojile po glavi, vender bi smeli sklepati, da žal-nejše nego vesele. Ne zaradi žene, katero je pokopal ravnokar. Blaž Stefe je bil mož, ki je nosil srce na jeziku; verjeti mu smemo, kar je trdil gredoč od pogreba: da bode lahko pozabil dvaindvajsetletnega zakona svojega boljšo polovico — Jero Zužljevo. Ali če je pregledal naš junak vse minulo življenje svoje, morale so mu v tistem trenutku žalne misli prešinjati dušo. Do cela polšesti križ je že imel včrtan na hrbtu, ali nikdar še v življenji ni okusil 6nega, kar imenujejo ljudje — srečo! V zorni mladosti mu je umrla mati, zapuščen in osiročen je dorasel, po smrti očetovi je bil hlapec, nikar pa gospodar; žena, katera naj bi mu lajšala trud in trpljenje, grenila mu je življenje, celo tega ni učakal, da bi bil v jedino tolažbo svojo čul iz otroških ust sladko besedo — »oče!« Kaj čuda potem, če seje staral hitreje negoli z leti! Ali v bodočnosti ? Malo ga čaka, ali nič boljšega. In vender: oženil se ne bode več, rešen bode vsaj tega križa. Čemu bi se tudi oženil! Brez take žene, kakeršna je bila rajnica, prebil bode pač lahko. Ali mu je kdaj skuhala pošteno, ali ga je zašila, očedila in oprala? Kaj še! Kvečjemu se ga je spominjala s hudimi besedami — in sedaj bi se oženil drugič ?
Precej dolgo se je premetaval Blaž Stefe po postelji. Naposled ga vzmore: spanec mu sede na trudno oko.
III.
Potekali so tedni in meseci.
Blaž Stefe je kakor nekdaj marno gospodaril na oskromnem posestvu svojem; delal je celo pridneje, odkar je bil vdovec, dasi ni imel nikogar, o komer bi mogel reči:   zanj se potim in trudim.   Toda bilo
14*
žtž                                       Frančišek Vrbovščak:   Na stara  leta.
je popolnoma umevno početje njegovo. Zakaj rajna Štefeška — Bog ji dal milost svojo — bila je, kakor smo že povedali, ženska, ki je z lenobo in zapravljivostjo svojo možu bolj jemala srčnost in veselje do gospodarstva negoli množila. Poslej je bilo drugače. Samega sebe je imel Blaž Stefe, samega sebe je posnemal.
Oženil se pa ni.
Če si je moral prej, dokler je še imel ženo, cesto sam kuhati, prati in šivati, ako je hotel, da je smel med ljudi, pokaj bi takih potrebščin ne mogel opravljati sedaj ? Drugih stvarij pa — saj tako malo potrebuje sam človek!
Ali prišlo je drugače.
»Tisto bi bilo, tisto,» premišljal je časih v prostih trenutkih naš Blaž sam v sebi. »Ako bi imel kar tako žensko pri hiši, da bi mi kaj postregla in tu pa tam nekoliko pogospodinjila. Ali take me Bog varuj, da bi bil navezan nanjo! Stanovanje naj bi imela v moji iz-bici, tja iz veže na onem konci in — no, recimo, da bi ji tudi plačeval kake krajcarje za to, kar bi mi storila. To je gotovo — vse bi bilo lepše urejeno pri oglu in okolo ogla, ako bi bila ženska res kaj vredna. Kaj bi potem brezskrbneje puščal dom in hodil po delu! Seveda, kakor hitro bi pa videl, da ni za rabo, ali da se mi vede preoblastno, ali kakor si že bodi, velel bi ji: ,Z Bogom !' Tako bi res ne bilo napačno, tak6.«
In kaj je verjetneje, nego to, da je Blaž Stefe, kadar so ga obhajale take in jednake misli, nehote" tudi razbiral v modri svoji glavi, kje bi dobil žensko, ki bi mu bila všeč in bi hotela priti k njemu za gospodinjo.   Dolgo je ugibal in naposled ugenil.
Pri Spodmčlu za župno cerkvijo je stanovala že od nekdaj p6-starna ženska. Klicali so jo za Korenovo Lenko. Neomožena zaseb-nica je tržila z raznimi malenkostim!, bodisi, da je prodajala doma, bodisi, da je nosila po hišah svojo drobnjav. Nekaterniki so vedeli povedati, da je imela to opravilo le za kratek čas, da bi se ji ne bilo treba ubijati, ker je bila denarna, da je imela denarja po vseh rokavih zašitega. Drugi seveda so obsojali tako govorjenje, kakor je to sploh navada povsod in pri vsaki stvari. V neččm pa so se ujemali vsi, ki so poznali zasLbnico Lenko Korenovo, v tem namreč, da je tudi ona do tistih dob, ko je omenja naša povest, najmenj petdesetkrat praznovala rojstvo svoje.
»Le-ta Lenka Korenova,« menil je Stefe, »ne gospodinjila bi morda slabo, če bi se hotela preseliti k meni.« In tako se je zgodilo, da jo je vprašal nekoč,   kaj in kak6;   odgovorila mu je ugodno.
Frančišek Vrbovščdk:  Na stara leta.                                       213
Pogodila sta se do dobra,   in teden   pozneje je ostavila Lenka   biva-lišče pri Spodmelu in se preselila v drugi konec vasi,  k Stefetu.
V  prirodi se časih na večer čmernega, oblačnega dne nebo razjasni, in baš zapadajoče solnce obsije zemljo; da se obradosti luči njegove vesoljno stvarstvo.   Tako je s srečo v življenje posameznikov. . .
Znanec naš, Blaž Stefe, živel je poslej mirno, lepo. V tihem zadovoljstvu so se mu vrstili dnevi in tedni, tako da skoro sam ni vedel, kdaj in kako. Sam je gospodaril, Lenka Korenova pa mu je bila vrla gospodinja, tudi zanj se je brigala mnogo več, negoli sama rajna žena.
Ljudje pa so semtertja govorili čudno . . . Toda ljudje so hudobni, kdo bi jim verjel!
Tisto je bilo vsekakor res, da se je Stefe, odkar je ostavila Lenka Korenova bivališče svoje pri Spodmelu in se preselila k njemu, kakor prerodil v vsem značaji svojem. Prej tih in redkobeseden, vedno bolj tožnega nego jasnega lica, bil je sedaj zgovoren, vesel in dokaj prijeten družabnik kmetskim svojim sosedom, kadar se je ob nedeljah popoldne sešel ž njimi pri krčmarji Zelenci, ali pod lipo pri Brdetu. Da, tudi kozarček odveč ga je rad potegnil ob takih prilikah, potem pa je časih zapel, da se mu je smijalo staro in mlado.
Oženil se pa ni. Ljudje so si pač pravili drugače — toda kdo bi jim verjel! In na stara leta — — Vender ljudska govorica, dasi ne vselej, časih je tudi resnica!
IV.
Cvetoča pomlad je bila zopet.
V  nedeljo popoldne se je zbralo pri krčmarji Zelenci lepo število pivcev. Menili so se pri poliči vina o tej in oni stvari; ali glavna oseba, okrog katere so se pletli vsi njih pogovori, bil je nenavzočni — Blaž Štefe.
v
»Meni se je vse zdelo, kako pride,« reče sosed Stefetov in se šegavo namuza.
»Meni pa bi se ne bilo nikdar sanjalo kaj takega!« pristavi drugi. »Ta Stefe prismuknjeni!«
»Hahaha,« potrese se tretji, izprazni vši z vrhoma kozarec, »in tisto Lenko Korenovo, tisto staro devico — in sedaj jo bode moral vzeti!«
»Presneto se je čudno glasilo, ko so ju oklicavali ob desetih I Vse se je muzalo po cerkvi.   Kaj bi se ne — hehehe!«
»Potlej pa reci kdo, da se ne gode čudne reči po svetu! Ali veš, Hromeč, kako se je rotil Stefe pred letom osovrej,   ko smo mu
2 14                                       Frančišek Vrbovščdk:   Na stara leta.
pokopali Jero Ztižljevo! ,Bog me varuj', dejal je, ,in sveta Katarina, da bi si še   kdaj   natvezel   žensko butaro na pleča!'   Vidite,   tako   se
v
pravi: ,Človek obrača, Bog obrne', zlasti če v človeku stara kri vzkipi! Sedaj mu je prišlo tako, da bi se Blaž Stefe prijel nebes,  ako bi mu bil kdo prerokoval kaj takega.   Samo, če je vse res, kar govore ljudje !« Sosed Lukec iztrka pipo ob mizni  ogel.
v
»Hudirja, da bi ne moglo biti res! Kaj meniš, da je Stefe pri vseh svojih letih in neumnosti svoji drugačen, nego smo mi ? Beži, beži, saj vemo, kako stoji v katekizmu: ,Po jednem človeku je prišel greh na svet, in podedovali smo ga vsi, ker smo iz njiju rojeni'. Sicer pa, kaj menite, da mu bode res kaj sile, ako se je že zmotil tako daleč, da je moral priti na oklic? Hudobna, pravijo, da ni, in denar ima tista Lenka Korenova, po vseh rokavih ga ima zašitega. Hehe, Blaž Stefe ni tako brezumen!«
»Tisto je nekaj; toda kaj meniš, Vrban, sramota pa vender ! Fantje so pri oklici v cerkvi številili, koliko imata oba nad sto let — in taka neumnost!«
v
»Hm, Boga naj zahvali Stefe, da ga mara Lenka njegova. Kako pa bi bilo, ako bi ga tožila, in bi ljudje s prstom kazali za starcem ? Hehe, to so reči, reči!«
Tako in jednako so se  pogovarjali  in prepirali   možje v krčmi,
v
obirali in smešili vdovca Blaža Stefeta. Toda govorica, katero smo culi iz njih ust, bila je resnica: Blaž Stefe in Lenka Korenova sta bila tiste nedelje prvič na oklicih.
v
Štirinajst dnij pozneje sta izgovorila v župni cerkvi pred Bogom in ljudmi svoj do smrti nepreklicni »da«. Reči smemo: pred množico ljudij; zakaj kdor bi sodil, da ni bilo radovednih gledalcev pri tej poroki, vrlo bi se motil. Staro in mlado, veliko in majhno, prihitelo je pogledat v cerkev ženina Stefeta in drago nevesto njegovo. Imela je lep poročni venec Lenka Korenova; toda stare matere, ki so roke pod predpasniki držeč stikale ondu pred stranskim oltarjem modre glave, čebljale so takisto, kakor bi bil baš venec nevesti pristojal najslabše ... In duhovnega gospoda sta premagovala sedaj smeh, sedaj sveta jeza, ko je sklepal z znamenjem svojega poziva postarno zvezo . . .
*
Na stara leta!
In vender se časih tudi v tej dobi človeškega življenja razjasni dotlej temno in oblačno nebo; tihe sreče zlato solnce posije nanje, da se obradosti srce človeško njega luči.
Gr. Novak:  Utrinki.
215
Minilo je dobrega pol leta.   Kratek čas v obči zgodovini,   toda v  življenji posameznikov se toliko predrugači tudi v tako malem pre-
v
sledku. V naši vasi je ostalo tedaj splošno vse pri starem. Pri Ste-fetu pa so bili poslej na mesto dveh — trije (ljudje imajo bistre oči), in povest pravi, da so bili vsi trije — veseli drug drugega. Lenka Korenova je bila dobra žena, pridna gospodinja; Stefeta se ni sramovala, in on ne nje. Neumorno je delal, pametno gospodaril. Saj je imel dva človeka, o katerih je mogel reči: zanja se potim in trudim. V tretjem bitji družine njegove mu je bila namreč izpolnjena sladka želja, da je čul iz otroških ust ime »oče«. Blaž Stefe je začel okušati nekaj takega, kar imenujejo ljudje srečo. Kdo bi si bil mislil — na stara leta!
Utrinki.
eje košate sem zrl, Drevja ponosnega last: Vse se združujejo v del>lu, Vsaki pa druga je rast.
Poti življenja ljudem Vodijo  v  razne strani: K smotru nas pravemu vodi Pot,  ki  do  vzorov  drži !
10.
Kadar pri cvetu nam cvet Jčsen mrzeča zatre, Nadeja te"ši nas jedna: Pdmlad jih zopet razpne.
Cvetom jesenskim nalile Mnogi premine — značaj. Bode li drug se porodil ? Možno, a vprašamo, kdaj! .
II.
Kamen izdablja baje Kaplja pogostna dežja, Trša po hipni je plohi Cesta, kot prej je bila.
Groženj  osornih izraz Srcu je plohe naliv, Mehko pogostno svarilo V srci nahaja odziv.
12.
Slane pogubna je moč: Kadar pobeli ravdn, Se"me nebrojno zatrto, Sad je neštet pokončan.
	Slana — krivica sveta!
	Koliko vzornih teženj
	Dih nam je tvoj že pomoril,
	Koliko blagih življenj !
	Gr.  Novak