Leto XVn., št 232 Ljubljana, sreda 7* oktobra 1936 Cena 2 Din upi-* vzustvo; <-juDyaaa» gumijeva ulica S. — reiefon St. 8122, 812«, 3124. 3125, 3120T , Lnaeratru oddelek: LjuDljana, Selen-Durgova oi. 3. — Iei. 3382, 8482. Podružnica Maribor: Gosposka ofloe St 11. — Telefon St 2455. eodružnlca Celje: Hocenova Ptica AC t — Telefon St 180. tiačunl pn pošt ček. za vodili: Ljubljana st 11.842. Praga filato 78080, Wien St 105.24L mm* i-haja vsak dan, razen ponedeljka, na znaSa mesečno Dtn 25.— . . zemstvo Dio 40^— a.— Gombos Iz Budimpešte prihaja vest, da je predsednik madžarske vlade Julij Gombos podlegel hudi notranji bolezni, ki ga je zadnje mesece priklepala na bolniško posteljo. Še ne petdesetletni mož je stopil s politične pozornice, ko se je ravno pripravljal, da se po trenutnem zboljšanju vrne v Budimpešto in zopet prevzame posle. Bolje informirani krogi so trdili, da se vrne samo zato še, da poda ostavko, v čemer so jih potrjevali zelo nejasni in negotovi uradni komunikeji ter dosledne vesti v časopisju o nasledniku bolnega premierja. Svojo kariero je pokojnik začel kot vojak. Imel je čisto vojaško izobrazbo: kadetnico v Pečuhu, tečaj za madžarske honvedske oficirje v Budimpešti in višjo vojno šolo na Dunaju. Tik pred veliko vojno je bil prideljen generalnemu štabu. V tem svojstvu je tudi služil v vojni, kjer si je pridobil mnogo odlikovanj in plemstvo s pridevkom de Jakfa. Poklic politika je začutil šele po porazu Madžarske, ko se je postavil proti kratki vladi grofa Karolyija ter postal vodja protirevolucijskega pokreta. Jedro tega pokreta so tvorili oficirji, ki so se zbirali v društvu »Move« in med Kunovo vlado v »dunajskem komitetu«, ki je bil takisto Gombosova ustanova. Ti organizaciji sta dvignili Gombosa na površje, da je postal državni tajnik v segedinski protirevolucionarni vladi. L. 1920. je Gombos prvič dosegel poslanski mandat na temelju zelo preprostih gesel o madžarski čisti rasi, o antisemitizmu in o boju proti izrastkom kapitalizma, ki so na Madžarskem še danes precej popularna. Kot predsednik madžarske neodvisne stranke je zaradi svoje oddvojene taktike kmalu prišel v spore z vladno večino in je nato v opoziciji s svojim šumnim rasizmom par let vznemirjal madžarsko javno življenje. Nasprotniki so mu pri tej priliki podrobno preiskali rodovnik in ugotovili, da ne izhaja iz starega madžarskega malega plemstva, kakor se je splošno mislilo, marveč da je njegovo ime čisto navaden prevod nemškega priimka Knopfer, ki ga baje še danes nosi njegov mlajši brat. To odkritje pa mu ni prav nič škodovalo, saj je na sto in stotisoče Madžarov, ki imajo enako ponarejen rodovnik. V to dobo spada tudi Gombosova nesporna zasluga, da je o priliki povratka cesarja Karla v vsej naglici organiziral odpor in s tem že v kali zatrl opasno habsburško pustolovščino. V tem boju se je izkazal kot pravi honvedski oficir, ki mu je habsburški legitimizem odvraten, ker na njem leži še vedno senca dolge podrejenosti Dunaju. Vendar pa so se Gombosova gesla v teku let tako temeljito obrabila, da je moral pri volitvah 1. 1929. ugotoviti, da množice niso za njim. njegova stranka je dobila samo štiri poslance in s temi se je moral Gombos pokorno vrniti v krilo vladne večine, ako je hotel ,da ostane v prvih vrstah političnih dogodkov in odločitev. Takoj mu je bilo poverjeno mesto državnega tajnika v domobranskem ministrstvu, 1. 1929. pa je postal celo minister tega resora v Bethlenovi vladi. Leto dni kasneje so ga imenovali tudi za generala. Poslej se je nekoliko umaknil iz dnevne politike in čakai, da pride čas, ki bo oopoinoma ugodil njegovim visokim ambicijam. Zato uro se je skrbno pripravljal in si na vseh straneh ustvaril dobre aveze, kar mu je zaradi njegove priznane osebne ljubeznivosti šlo prav gladko od rok. Njegova ura je udariia, ko je Bethlen po desetletni vladi podal ostavko in ko se tudi enoletni Karoiyijev kabinet ni mogel vzdržati na površju. Na jesen L 1932. je Gombos sestavil prvo vlado, v kateri si je pridržai tudi domobransko ministrstvo. Ob prevzemu vila-de je presenetil svet z izjavo, da bo tudi drugim narodnostim dal polno pravico, kar pa je beseda in ni nikdar postala meso. Kot ministrski predsednik je bil Gombos zelo aktiven zlasti v zunanji politiki. V notranji politiki ni mogel, ali si ni upal izvesti skoro nobene točke svojega prejšnjega, na pridobivanje množic preračunanega programa. Nadaljeval je v glavnem politiko svojih reakcionarnih prednikov, čeprav je poprej veljal za borca za pravice madžarskega malega človeka. Tudi v zunanji politiki je moral sedaj, ko je tudi dejansko nosil odgovornost, v marsikaterem pogledu omiliti svoj prejšnji radikalizem. Razumljivo je, da je nadaljeval politiko čim tesnejšega sodelovanja z Italijo in Nemčijo, saj ga je na obe državi poleg revizionistienih računov vezalo še idejno sorodstvo s fašizmom in hitlerizmom. Skušal pa je navezati tesne stike tudi s Poljsko in Bolgarijo, vendar se mu to ni v zadovoljivi meri posrečilo. Njegov poset v Sofiji, kjer je šel v svoji ljubeznivosti celo tako daleč, da je z bolgarskimi kmeti govoril v osovraženi srbohrvaščini, je bil celo brez vsakega uspeha, kakor se je pokazalo že par mesecev kasneje, ko je zbliževanje med Bolgarijo in Jugoslavijo dobilo vidne oblike. Kar se tiče Gombosove politike do naše države, je sicer kot predsednik vlade zelo omilil svoje prejšnje bojevite FINANČNI UKREPI ITALIJE UGODNO SPREJETI V EVROPI Italija se bo morala prej ali slej odreci avtarkičnenra gospodarskemu režimu Pariz, 6. oktobra, k. Devalvacija itall- i za ukrepe vlade, so trgovci kljub vsem i prepovedim pričeli prodajati blago po znat-! no višjih cenah. V nekaterih krajih so janske lire kakor tudi ostali finančni ln fiskalni ukrepi italijanske vlade so izzvali v vseh mednarodnih finančnih krogih veliko pozornost, zlasti, ker so zadnje dni govorili o načrtu, da bi se Italija, Nemčija in nekatere druge države sporazumele za ohranitev vrednosti njihovih valut v dosedanjem obsegu. Ker pa so pariški finančni krogi z gotovostjo pričakovali, da bo razpad zlatega bloka kakorkoli vplival na nadaljnji tečaj italijanske lire, devalvaciji lire same ne pripisujejo tolikega pomena, kakor ostalim finančnim in fiskalnim ukirepcm italijanske vlade, z veliko skepso presojajo predvsem zatrdila v italijanskem komunikeju, da bo Italija ohranila še nadalje svoj dosedanji gospodarski sistem, že znižanje carinskih tarif za nekatere Italiji najbolj potrebne vrste blaga in surovin pomeni, da se bo morala Italija prej ali slej odreči avtarkičnemu režimu, kar je končno tudi eden izmed glavnih namenov splošne devalvacije evropskih valut. Tako pravi agencija Havas v svojem poročilu, da italijanska vlada za sedaj še ne namerava opustiti avtarkične ekonomske politike, ki se je pričela integralno izvajati že ob začetku vojne v Abesi-niji, toda že s prvimi ukrepi, ki jih je izdala vlada takoj pD svoji včerajšnji seji, se je sistem kontroliranja vsega italijanskega narodnega gospodarstva in njegove osamosvojitve zelo izpremenil. V sistemu so nastale nove široke vrzeli. Mussolini se je tudi izrekel za načela, ki jih vsebuj«? franccsko-angleška-ameriška izjava in je priznal, da je treba obnoviti svetovno gospodarstvo, da bi se tako olajšal0 sodelovanje med narodi za ohranitev miru Mussolini je bil pooblaščen, da ukine še nadaljnje omejitve v italijanski zunanji trgovini, čeprav vlada še ni pristala na obnovo svobodnega trgovinskega režima, vendar že računa z njeno možnostjo. Tudi v Londonu in Washingtonu so z zadovoljstvom sprejeli na znanje najnovejše finančne ukrepe italijanske vlade. Državni tajnik za zunanje zadeve Hull je izjavil, da pomeni stabilizacija lire na csnovi nove paritete nadaljnji korak k svetovni stabilizaciii valut in izdaten prispevek k obnovi mednarodne trgovine. Sedaj bo treba polagoma načeti tudi vprašanje večje politične stabilnosti in bo treba iz mednarodnih odnošajev odstraniti vse zapreke, ki so na poti njihovemu razvoju v okviru splošnega svetovnega miru. uvozne omejitve Rim, 6. oktobra. AA. Fašistični nacionalni zavod za zunanj0 trgovino je sklenil takoj razveljaviti vsa dovoljenja za uvoz blaga na podlagi zasebne kompenzacije razen v naslednjih primerih; 1. če gre za kupčije na podlagi recipročnosti z državami, ki so podpisale z Italijo klirinški dogovor, ki odreja sistem privatnih kompenzacij; 2. če gre za izmenjavo blaga z državami, katerih trgovinski položaj je tak, da »e more vršiti Ie z zasebno kompenzacijo. Te države so Angola, Bolivija, čile, Kostari-ka, EkvadOT, Honduras, Iran, Mo?"-' NiRaragua in Paragvaj. Otvoritev borz Rim, 6. oktobra. AA. Jutri 7. t. m. bodo italijanske borze zopet pričele poslovati. Naraščanje cen Rim, 6. oktobra, o. Sklep vlade, da se lira devalvira za 40 odstotkov, je v vseh gospodarskih krogih izzval veliko vznemirjenje. Tudi delavskih slojev se je polotilo veliko nerazpoloženje. čim se je zvedelo fraze, [oda v bistvu je ostal naš nepo-mirljiv nasprotnik. V dobo njegovega vladanja spada največja madžarska sramota, ki je označena z besedama Janka Pusta in Marseille. Po svojih osebnih sposobnostih in po svoji impulzivnosti je spadal pokojni madžarski državnik gotovo med velike sinove svojega naroda. Madžarska nestrpnost in zaslepljenost pa mu nista daii, da bi se njegov značaj in temperament razvila v smeri, ki bi bila resnično Koristna za madžarski narod in za vso srednjo Evropo. Razočaral je prav za prav i svoje domače somišljenike, ki so pričakovali od njega radikalnih socialnih in gospodarskih reform, i zunanji svet, ki je računal, da bo mladi impul-zivni Gombos morda vendarle znal kreniti madžarsko mednarodno politiko na drugačen tir. Odveč bi bilo danes razmišljati ali ne bi tega ali onega pričakovanja le še izpolnil, ako bi mu usoda odkazala daljše življenje. Njegova smrt je naredila zaključno črto pod račune njegovega dela. cene poskočile za 40 -»dstotkov, kolikor je bila valuta devalvirana, drugod za 50 odstotkov. Zaradi tega je bilo mnogo trgovcev aretiranih, vlada pa je pričela določati nove povišane cene posameznim vrstam blaga. 2e v pretekli noči so v Rimu proučevali načrt, po katerem naj bi se cene povišale za 25, delavske mezde pa za 33 odstotkov. Govorice o teh namerah vlade so nekoliko pomirile zlasti delavske množice, ki zaradi tega ne bodo stopile v splošno stavko, kakor je bila spočetka napovedana za 10. oktobra. Ko so oblasti zvedele, da se delavci pripravljajo za stavko, so bile izvršene v raznih krajih, zlasti v Genovi, Milanu, Anconi. Bariju in Trstu aretacije mnogoštevilnih propagatorjev stavkovnega pokreta. Pasle^iea devalvaeife zbližanje z Anglijo Rim, 6. oktobra, b. V tukajšnjih diplomatskih krogih prevladuje prepričanje, da bodo najnovejši sklepi italijanske vlade gle- de razvrednotenja italijanske hre in valu- tamega izenačenja Italije z Anglijo in Francijo imeli tudi važne politične posledice. Po mnenju teh krogov bo sedaj v kratkem sledilo pojemanje napetosti med Italijo in Anglijo, obenem pa tudi italijan-sko-francosko zbližanje. Trgovinski sporazum med Švico in Francijo Bern, 6. oktobre. AA. Med Švico in Francijo je prišlo do sporazuma, da ostane dosedanja trgovinska pogodba, ki je biia odpovedana 25. junija t. 1., še nadalje v veljavi, v najkrajšem času pa se morajo začeti pogajanja za olajšanje medsebojnega blagovnega prometa. čsl. parlament Praga, 6. oktobra. w. Danes se je sestalo predsedstvo poslanske zbornice, ki je določilo dnevni red jutrišnjega izrednega zasedanja. Na jutrišnji seji bo predložen poslanski zbornici zakon o devalvaciji češkoslovaške krone. Ministrski predsednik dr. Hodža bo podal daljšo izjavo v imenu Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. reiefon St 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica Štev. 1. Telefon St 65._ Rokopisi se ne vračajo. vlade, nakar bo finančni minister obrazložil načrt zakona. Zakon bo nato proučil proračunski odbor, ki bo dokončal svoje delo do četrtka, ko se bo sestal plenum poslanske zbornice. Računajo, da bo ▼ četrtek zvečer poslanska zbornica odobrila devatvacijski zakon, nakar bo v petek predložen senatu, ki bo do večera končal svoje delo, tako da bo devalvacijski zakon že v petek zvečer lahko stopil v veljavo. Dunaj spopolnitev Bratislave? Pariz, 6. oktobra, b. Rimski dopisnik »Ma-tina< poroča, da so v teku intenzivne diplomatske priprave za dunajski sestanek držav rimskega bloka, ki je določen na dan 8. noven.bra. Program konference sicer uradno še ni bil objavljen, gotovo pa Je, da bodo gospodarska vprašnnja na prvem mestu in da bo konferenca zaključena ne le z utrditvijo rimskih protokolov, temveč tudi z njih razširjenjem. Dopisnik pa zatrjuje nadalje, da bo na Dunaju nedvomno storjen -prvi poskus za resno zbližanje držav rimskega bloka z državami Male antante. Navzlic opoziciji Budimpešte je baje Rim trdno odločen, da uresniči gospodarsko zbližanje z Malo antanto. ki bi se moglo razširiti tudi na neka povsem določena politična vprašanja, kar bi po sedanjem razvoju medsebojnih odnošajev ne bilo izključeno. arska debata v DN Rumunski zunanji minister zahteva pomoč malim državam za stabilizacijo njihove valute Ženeva, 6. oktobra. \v. V drugi komisiji DN se je dopoldne nadaljevala gospodarska in finančna debata. Rumunski zunanji minister Antonescu je izjavil, da predstavlja valutni sporazum med Francijo, Anglijo in Ameriko, ki sta se mu pridružili tudi Švica in Nizozemska, primerno izhodišče za obnovo mednarodnih prizadevanj na mednarodnem gospodar- rodnega terorizma Resolucija izraža željo, naj bi svet DN po možnosti še pr:d prihodnjim rednim zasedanjem skupščine DN sklical diplomatsko konferenco, ki naj bi se ba\ ila s tem problemom in sestavila konkretne predloge. * Sprejeta resolucija se glasi: 1 )Vsaka država naj prepove na svojem ozemlju vsako pripravo in izvršitev tero- skem področju. Ta prizadevanja so se do- , . , , ...... slej izjalovila baš Ladi sporazuma med i "stičnih atentatov zoper življenje in pro- \ ______. -----4 tri rn.ln1..,!!... nfi IVl',l9f!lll finančno in gospodarsko najmočnejšimi in merodajnimi državami. Rumunija bo po vseh svojih močeh podpirala ta prizadevanja v smislu progresivne ukinitve vseh omejitev, toda povratek k normalnim trgovinskim in valutnim razmeram je zelo težaven za manjše države, katerih glavno postavko trgovinske bilance tvori njihov izvoz. Tudi je stanje zlatih rezerv v teh državah zelo različno. Štiri pctin.e vsega zlata so v rokah onih petih držav, ki so sklenile septembrski valutni sporazum.Države, ki niso mogle kakor Francija, Švica in druge odka-zati svoje revalorizacijske rezerve izravnalnemu fondu, in s tem podpreti stabilizacijo svoje valute, so mnogo na slabšem. Za- i radi tega je nujno potrebno, da se tem državam zagotovi primeren inozemski kredit, da bi tudi one lahko osnovale svojim potrebam odgovarjajoče izravnalne fonde ter dobile rezervo za kritje svoje valute, če bi devizne rezerve ne zadoščale. Transferni zaostanki, ki so precej visoki, še prav posebno obremenjujejo plačilno bilanco teh držav. Zato je neobhodno potrebno, da se na tem polju stori vse, da pride tudi v manjših državah do sorazmerne prilagoditve valute, ker bo le na ta način mogoče pospešeno odstraniti vse ovire mednarodnega trgovinskega prometa in obnoviti splošno blagostanje. Danski zastopnik Cristiani je med drugim izjavil, da se pridružuje predgovorni-kom, ki so čestitali Veliki Britaniji, Franciji in USA k valutnemu sporazumu, ker bo imel ta preobrat na polju valutne politike srečne posledice in bo odstranil tudi carinske meje med posameznimi državami. Zato bi se tudi druge države morale ravnati po francoskem primeru. Norveški zastopnik Rasen je poudarjal, da bi morale države ščititi svoje trgovsko-politične koristi z drugimi ukrepi ne pa s kontingenti in raznimi omejitvami deviznega prometa. Madžarski zastopnik Nikal je pojasnil pogoje, pod katerimi bi mogla Madžarska sodelovati pri zboljšanju splošnih gospodarskih razmer. Dejal je med drugim, da se mora Madžarski kot tipični dolžniški deželi omogočiti izvoz. Zastopnik Belgije I^ngenhove je izjavil, da pomeni skupna izjava Velike Britanije, Francije in USA lep primer, kako je mogoče upoštevati splošne koristi svetovnega gospodarstva in se ločiti od tesnega gospodarskega nacionalizma. Delegat Nizozemske je izjavil, da bi bilo zelo obžalovati, če bi ostala sedanja prilika za odstranitev ovir mednarodne trgovine neizkoriščena. Nizozemska je pripravljena na tem polju kar najbolj sodelovati, ne more pa nastopiti samostojno, marveč le v sporazumu z vsemi ostalimi državami. , Delegat Haitija je nato predlagal resolucijo, ki priporoča, naj bi gospodarski in finančni organi DN ob sodelovanju banke za mednarodna plačila proučili možnost sklenitve večstranskih klirinških sporazumov, ki naj bi odstranili vse one težkoče, ki so nastale z dvostranskimklirinškimi pogodbami. Pobijanje mednarodnega terorizma Politična komisija je sprejela danes načrt resolucije glede pobijanja medna- stost oseb, ki sodelujejo pri izvajanju javne oblasti in služb. 2) Med državami naj se ustvari sodelovanje za preprečevanje terorističnih zločinov, zlasti pa naj se olajša naglo odkrivanje na njihovem ozemlju priprav za teroristična dejanja in prepreči njihova izvršitev. 3) Poskrbeti je treba za kaznovanje atentatov teroristične oblike v pravem smislu besede, ki so mednarodnega značaja glede i na kraj njihovih priprav in izvedb ali pa : zaradi državljanstva njihovih udeležencev j in žrtev. J Resolucija bo sedaj izročena plen umu skupščine. Verjetno je. da jo bo skupščina sprejela brez razprave. S tem je prešlo vprašanje o zatiranju mednarodnega terorizma, ki ga je postavila jugoslovenska vlada s tožbo, izročeno svetu Društva narodov zaradi marsejskega atentata, v odločilno fazo. Ker bo mednarodna konvencija o preprečevanju 'in zatiranju mednarodnega terori7.ma na ta način v kratkem sprejeta, bo velika mednarodna akcija jugoslovenske vlade s tem doživela velik uspeh. Poljska za naseljevanje Židov v Palestini V mandatni komisiji se je razvila danes obširna debata o mandatnem vprašanju. Poljaki delegat KomarnicM je s svojem govoru naglasil, da ima Poljska največji interes na tem, da se ne ovira naseljevanje židov v Palestini. Po mnenju Poljske Je Palestina mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vse židovske izseljence, ki jih je posebno veliko v srednji in vzhodni Evropi. Zato bo treba najti še kako drugo področje, ki naj se določi za naselitev židov. Poljska vlada si pridržuje pravico za primerne predloge. Južno-afriški delegat se je bavil s položajem v južno-zapadni Afriki in je sporočil, da se je poizkus uveljavljenja demokratičnega režima izjalovil vsled odpora enega dela domačega prebivalstva. Problem proučuje sedaj poseben odbor, ki bo svoječasno podal obširno poročilo. Svet Društva narodov proti gdanskemu senatu Poljska Je dobila nalog, naj izdela predloge za ureditev gdanskega vprašanja Ženeva, 6. oktobra, b. Snoči se je v poznih nočnih urah sestal svet DN, da bi razpravljal o položaju v Gdansku. Gdansk na seji ni bil zastopan, ker je predsednik gdanskega senata Greiser odbil povabilo general-negatajnika DN Avenola, da bi tudi Gdansk poslal svojo delegacijo v Ženevo. Angleška delegacija je predložila obsežen predlog resolucije, ki je bil soglasno sprejet. Poljski pa je bilo naloženo, naj izdela predloge za usreditev gdanskega problema. Resolucija sveta DN se glasi: 1. Svet DN smatra za potrebno, da spričo obstrukcije gdanske vlnde proti komisarju DN spet vzpostavi veljavo garancije DN glede Gdanska. 2. Svet DN smatra, da je treba interese Gdanska in Poljski priznane pravice zavarovati z mednarodnimi akti. 3. Svet nalaga poljski vladi, naj poišče vsa primerna sredstva, da se onemogoči nadaljnja obstrukcija gdanskega senata m naj te predloge sporoči svetu DN. 4. Svet je v ta namen pripravljen sklicati posebno sejo, ki bo posvečena samo temu vprašanju. Poljski delegat Komarnicki je prevzel v imenu svoje vlade zaupano nalogo in pri tem poudaril, da bo Poljska storila vse, da zavaruje avtoriteto DN v Gdansku. pri čemer upa. da bo poljsko vlado podpiral tudi gdanski sen«t saim. Nov incident Gdansk, 6. oktobra, b. Aktivnost gdanske policije proti opozicionainim strankam je te dni spet porasla. Tako je bilo tik pred začetkom razpuščeno zborovanje socialno-demokratske stranke, pri čemer je bilo aretiranih 75 funkcionarjev stranke, ki so jih v vrstaih po tri in tri peljali skozi vse mesto v zapore. Beck v Monte Carlu Pariz, 6. oktobra, b. Poljski zunanji minister Beck je dopotoval iz Ženeve v Monte Carlo, kjer se trenutno mudi tudi angleški zunanji minister Eden. Zaključek VIL balkanskih iger Za Grčijo s 150 točkami je Jugoslavija z 72 točkami spet zasedla drugo mesto Atene, 6. oktobra, b- Pred 50.000 gledalci so ee danes končale VII. lahkoatletske tek- me balkanskih držav. Tekmovanju eo med drugimi prisostvovali tudi grški kralj Jurij, prestolonaslednik Pavle, ministrski predsednik Metaxas, vsi gržki ministri kakor tudi o6obje našega poslaništva v Atenah. Doseženi so bili naslednji rezultati: Maratonski tek: 1. Kiriakides (Grčija) 2:49:10 (nov balkanski rekord) 2. Gal (Ru* mun'ija> 2:59:40. 3. Grčija. 4. Bolgarija. 5. Belas (Jugoslavija). Skok ob palici: 1. Tanos (G) 3-90 m, 2. Dojčev (Bolgarija) 3.70 m, 4. Bakov (J) 3 60 m. Prvič na balkanskih igrah je bil poražen Bolgar Dojčev. 1500 m: 1- GeorS sc zadnje dni potrjujejo vesti, da bo izvoljen za novega predsednika stranke g. Adam Pribičevič. Vodstvo stranke je v tem pogledu enodu-šno. Obstoji samo še vprašanje, ali bo g. Adam Pribičevič prevzel ponujeno mu predsedništvo. Po zadnjih vesteh pa izgleda, da je dal že načelni pristanek za izvolitev. Adam Pribičevič je najmlajši brat pokojnega Svetozarja Pribičeviča in je sedaj v 56. letu. Naseljen je kot kolonist na Ko-sovem polju. Po smrti bivšega ministra in narodnega poslanca Eda Lukiniča je bil nekaj časa poslanec kot Lukiničev namestnik. Adam Pribičevič se bavi mnogo s socialnimi vprašanji in je nedavno izdal knjigo »Kmet«. Poleg Adama Pribičeviča živita še dva brata pokojnega Svetozarja. Najstarejši Valerijan, bivši poslanec, je arhimandrit pravoslavnega samostana Kruševo v Fruški gori, drugi, Milan, je bivši polkovnik in živi sedaj tudi na Kosovcm kot kolonist. Adam in Valerijan sta kakor Svetozar člana bivše SDS, Milan je član bivše zemljo-radniške stranke ter je kot njen kandidat nastopil tudi pri zadnjih skupščinskih vo- . litvah. ( Zborovanje gospodarstvenikov in politii shod V nedeljo ao M na pobudo gozdarskega centralnega akcijskega odbora v Beogradu vršila p© celi dr lavi zborovanja obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev. Shodi so Imeli enoten program, referati so bili v glavnih črtah za vso državo enaki, resolucije dobesedno iste. Govorniki 90 bili legitimni predstavniki gospodarskih stanovskih organizacij, predsedniki zbornic in gospodarsko-stanovskih udruženj, Politično pripadajo govorniki seveda najrazličnejšim strankam. Pri nas v Sloveniji ao se taki shodi vršili v Ljubljani, Mariboru in Celju, povsod so bili govorniki precej temperamentni in na koncu so bile predlagane resolucije soglasn0 sprejete. Zanimivo Je, kako poročajo listi iz Kopitarjeve ulice o teh zborovanjih. V Ljubljani so govorili predsednik Obrtniškega društva g. Rebek, predsednik gremija trgovcev g- Soss, predsednik gostilničarske zveze g. Majcen in bivši predsednik zbornice za TOI g. Je!a£in. ^Slovenec« proglaša to ljubljansko zborovanje za političen Shod in je poln žolča proti referentom, referatom in resoluciji. Posebno še poudarja, da sta predsednik j Jug. obrtniške zve« g. Plčman in neteda-' nji predsednik bivše obrtniške organizacije bivše SLS g. Ogrln demonstrativno izostala, v svoji opoldanski izdaji se gospodje iz Kopitarjeve ulice norca brijejo iz > gromovnikov« na ljubljanskem shodu. Pri tem pa je treba ugotoviti, da je g. Rebek čital referat, ki je bil predhodno predložen cenzuri politične oblasti, da Je g. Soss imel samo običajen predsedniški nagovor, dočim je g. Majcen samo predložil resolucijo, ki je bila, kakor že rečeno, enaka za vse shode v državi. Popolnoma enako Zborovanje Je bOo ▼ Celju. Tam sta govorila gg. Stermecki in Fazarinc, ki sta bila »jako temperamentna«. Referat je bil isti kakor v Ljubljani, resolucija enaka. Toda celjski shod se v časopisju iz Kopitarjeve ulice jako spoštljivo obravnava kot »ztoorovanje gospodarstvenikov« in v poročilu nI nobenega očitka, da bi bil to >političen shod«. Na ljubljanski politični borzi notirajo predstavniki ljubljanskih goisprdarskih krogov očividr.o mnego slabše kakor predstavniki celjskih. Sreča je le, da zdrave valute niso odvisne od borzijanske igre. Pejnovič obsojen na dosmrtno robijo Ogultn, 6. oktobra, o. Danes se je nadaljeval proces proti Stevi Pejnoviču, ki je ubil poslanca Brkljačiča. Zaslišane priče so hudo bremenile obtoženca in trdile, da je izvršil zločin dobro premišljeno. Državni tožilec Kružie je zaradi tega predlagal, da se ostale priče, ki so bile povabljene k razpravi, a se niso zglasile, sploh ne zaslišijo, ker podajajo že izpovedi dosedanjih prič zadostne dokaze na podlagi katerih se sodišče lahko prepriča o Peinovičevi krivdi. Branitelj je temu ugovarjal in zato se je sodišče umaknilo na posvet ter nazadnje sprejelo predlog državnega tožilca. Prečitane so bile izpovedi prič, ki niso prišle k razpravi in s tem je bilo dokazno postopanje zaključeno, nakar je takoj spregovoril državni tožilec dr. Kružič. V svojem govoru je dokazoval, da je Pejnovič premišljeno umoril najprej svojega tovariša Mirka Uzelca, nato pa še narodnega poslanca Karla Brkljačiča. Pejnovič je kri- minalni tip, ki ga je treba elimtniratJ iz družbe. Civilni zastopnik Brkljačičeve rodbine dr. Šušnik se je pridružil predlogu državnega tožilca, in za Brkljačičeve ni zahteval nikake materijaJne odškodnine. Popoldne je govoril obtožencev branitelj dr. Stjenan Horvat ★ Ogulin, 6. oktobra, o. Sodišče je ob« sodilo Stevana Pejnoviča po § 167 odstavek 2, točka 1 k. z. (naklepna usmrtitev) na dosmrtno robijo in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. V utemeljitvi sodbe pravi, da je Pejnovič po zrelem premisleku ubil Uzelca in Brkljačiča. Pejnovič je sodbo mirno sprejel Obsojenec in njegov branitelj sta prijavila revizijo in vložila priziv, enako pa tudi državni tožilec dr- Krušič, ki je , menil, da je kazen preblag-a. Zasliševanje prvih obtožencev v kerestinskem procesu Zagreb, 6. oktobra, o. Danes se je pričelo zasliševanje obtožencev. Najprvo so bili zaslišani štirje glavni obtoženci, ki so v preiskovalnem zaporu, nato pa prvi obtoženec druge skupine, ki se brani na svobodi. Razprava je potekla dokaj monotono. Sodni senat ima pred seboj velik načrt Keres-tinca in okolice, po mizai pa leže številna corpora delieti, kakor sekire, noži, koli in elično orožje. Kakor v preiskavi, so glavni obtoženci tudi na današnji razpravi odločno oporekali, da bi bili kakorkoli sodelovali pri kerestinskih dogodkih. Vsi trde, da so prišli tja šele potem, ko je bilo že vse končano, ter da so sajno od daleč gledali. Tudi izjavljajo, da niso nikogar od napadla Ice v poznali in da niso isneli pri sebi nikakega orožja niti orodja, g katerim bi imogli koga raniti. Prvi obtoženec Maks Miholič Je izjavil, da je šele ob 5. popoldne izvedel, kaj se dogaja v Kerestincu. Ko je prišel tja, je bil pokol že izvršen. Trditve prič, ki pravijo, da so ga videle, kako je aktivno sodeloval pri pokolu, odločno zavrača. Pravi, da se je zamudil samo malo časa pri Kerestincu ter je takoj nato odšel domov. Drugi obtoženec Djuro Horvat prav tako odklanja vsako krivdo. Izjavlja, da je dve uri opazoval dogodke v Kerestincu z mosta, da pa ni mogel videti, kaj ee je dogajalo za zidovi. Zanika vse trditve prič in izjavlja, da omladinoev sploh ni videl ne na poti, ne v Kerestincu. Dobro je poznal umorjenega Buto, s katerim sta skupaj hodila v šolo. Predsednik ga je ponovno opozarjal na razna protislovja med njegovimi današnjimi in izpovedmi pred preiskovalnim sodnikom. Zastopnik zasebnih udeležencev dr. Lenae je stavil obtožencu več vprašanj. zagovorniki pa so ga skušali pri tem ovirati. Ves ogorčen j»b je dr. Lenac zavT-nil, češ da je sramota, da ga ovirajo pri obrambi interesov 19 sirot nesrečnih žrtev kerestinskih dogodkov. Tretji obtoženec Fabijan Slavko prav tako izjavlja, da se ne čuti krivega. Gledal je sicer, kaj se je dogajalo v Kerestincu, toda sam ni sodeloval. Sploh nima pojma, kaj so četniki. , Četrti glavni obtoženec J ura j Kiemenčič je izpovedal da »o ga prišli klicat na polje. češ, da eo prišli v vas četniki, ki da »o namenjeni v Kupinee. Pri njem eo našH okrvavljeno sekiro. Ko mu jo je predsednik pokazal, jo je priznal za svojo last, trdi pa. da jo je okrvavil njegov tast, ki se je pri delu usekal. Pokojnega Katanca je dobro poznal, ker sta bila sošolca. Bfl je v Kerestincu, toda ko se je začelo streljanje, je pobegnil domov. Slišal je, da eo četniki nevarni ljudje in v listih je čital, da so ubili poslanca HSS Brkljačiča. Zopet )e prišlo do prepira med zastopnikom zasebnih udeležencev in zagovorniki obtožencev, zlasti med dr. Jančikovičem. Od druge skupine obtožencev, ki se zagovarjajo na svobodi, je bH prvi zaslišan Stjepan Navijavič. Tudi on zanika vsako krivdo in pravi, da bo kmetje pozivali vso okolico, naj se zbere, da obračunajo 8 Jetniki. ki da hočejo iti v Kupinee in ubiti dr. Mačka. V ostalem je opisa! dogodke, kakor jiih navaja obtožnica. Zasliševanje je bilo opoldne prekinjeno in se bo nadaljevalo jutri ob 8. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo; Oblačno v zahodni polovici z deževjem v zahodnem delu savske banovine. Sneži v dravski in severnem delu savske banovine, drugod jasno. Temperatura je padla v severno zahodnih predelih, drugod pa je zrasla. Minimalna temperatura Mrzle Vodeče —L, maksimalna Mostar 23 stopinj. Zemunska vremenska napoved za danes: Oblačno po vsej državi. Deževalo bo v večji zahodni polovici, snežilo pa t gorskih predelih. Temperatura bo padla v sever-nozahodnih predelih, zrasla pa v vardarskl in moravski banovini. Solnce vzhaja ob 5.43 in zahaja ob 17.08, Zagrebška vremenska napoved ra danes: Vreme ostane nestalno, deloma oblačno in. •mrzlo. Le v severnih krajih se kažejo tendence po razvedritvi. Dunajska vremenska napoved ra dane«: Menjajoče se oblačno, na Jugu še nadalje padavine. ZUpustfla nas Je po božjem nedoumnem Sklepu naša dobra žena ozir. mati in stara mati, gospa MELITA plem. KUMENT SOPROGA DVORNEGA SVETNIKA V P. ki Je danes popoldne ob 4. uri zatisnila svoje blage oči. Pogreb nepozabne rajnlce bo v četrtek, dne 8. t. m. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Šoštanju. Prosimo tihega sožalja! LJUBLJANA—ŠOŠTANJ, dne 6. oktobra 1936. Rodbini dr. KLMENT, Mm* Otrok je rešil družino Junaško žrtvovanje 13 letnega Ljubija Bartola Iz Loškega potoka Ljubljana, 6. oktobra. Med ranjenci, ki jih vlaki in reševalni avtomobili vsak dan dovažajo naši bolnišnici, je dermatološki oddelek danes popoldne sprejel v svojo oskrbo tudi 13-letnega Ljubija Bartola, po-sestnikovega sina iz Drage v čabarskem okraju, čigar nezgoda nudi gradiva za cel majhen roman o heroizmu, kakršnega je včasih zmožen otrok. V hiši njegovega očeta, marljivega posestnika Janeza Bartola v Dragi št. 24, se je v petek ponoči zanetil požar. Preiskava, ki jo vodi komandir domače orožniške postaje narednik Rozman, doslej še ni mogla do kraja razjasniti, odkod se je ogenj vzel, a vsa znamenja kažejo, da je pod pepelom v svinjski kuhinji ostalo nekaj žerjavice, iz katere se je v zatišju noči razplamtela nesreča. V nekaj urah je požar uničil vso Bartolovo domačijo, da trpi gospodar okrog 60.000 Din škode, a plameni so zajeli tudi hišo sosede Jožefe Mikliče-ve, ki je prav tako oškodovana za okrog 20.000 Din. Ves napor sosedov in domačih gasilcev je ostal zaman, sreča v nesreči pa je bila, da so mogli rešiti pred uničenjem vsaj poslopja so-eedov. Mali reševalec na delu Nemala zasluga, da je bilo mogoče ikatastrofo vsaj na prvotnem mestu ognja udušiti, pa gre prav malemu Ljubi ju, ki so ga reševalci danes pripeljali V bolnišnico. Po njem se je okrog tega požara napletla cela zanimiva historija, o kateri danes govori ves Loški potok in čabranski okraj, hkratu pa tudi vsa naša bolnišnica in vsi, ki na kakršenkoli način prihajajo v stik s takšnimi rečmi. Z mlajšim bratcem je Ljubi spal v podstrešni izbi. ko se mu je v sanjah na lepem zazdelo, da kliče sirene. Preplašen je odprl oči in je na svojo grozo zazrl, da je vsa izba v plamenu. Prvi hip mu je prišlo na um, da bi skočil skozi okno, a zbal se je višine, ki znaša 15 m do tal, hkratu pa se je domislil, da bi moral zbuditi tudi vso ostalo, hišo in sosede. Planil je po stopnicah v pritličje, kjer sta spala oče in mati še s tremi otroki, a spodnji prostori so se bili že povsem razgoreli. Vežna vrata so bila vsa v plamenih, ključavnica s ključem je bila vsa razbeljena. S komolci in koleni se je Ljubi zagnal v goreči les, zavrtil je žareči ključ s tolikšno silo, da se mn je njegova podoba za zmerom zažgala v roko. Ves opečen od vrha do tal je p ribe žal do Soseda in sklical pomoč . Družina se je rešila Bilo je pač tragično naključje, da so po Ljubijevi zaslugi sosedje prej izvedeli za požar kakor pa njegovi starši. Mati se je zbudila šele na vik in ropot, ki ga je on povzročil v goreči veži, a je mislila prvi hip, da so kakšni tatovi vdrli v hišo, ki se jim je zahotelo žita iz kašče. Zbudila je moža, a ko sta pja-nila pokonci, sta šele opazila požar okrog sebe in sta se z ostalimi otroki tudi sama vsa opečena prebila pod milo nebo. Mali Ljubi, ki se je nekaj časa kakor brez uma valjal po cesti, pa se je med tem do smrti ožgan in razbolen pri Jutri velika premiera v kinu Unionti! V najlepših predelih bavarskih visokih Alp, v prostranih gozdovih nepotvorjene narave je filmana najboljša GANGHOFERJEVA pesnitev sosedu zavlekel na peč, kjer ga je kmalu zajela nezavest. V vnemi, s katero so možje in žene gasili požar, so kmalu pozabili nanj in niti njegov oče, ki mu je tudi živino uspelo rešiti iz najhujšega, še ves naslednji dan ni vedel za junaštvo, ki ga je izvojevai njegov sin. Čahranski zdravnik je fantu nudil prvo pomoč, a ko so opazili, da je do njegovega okrevanja vendarle daleč, so na njegovo pobudo pozvali reševalce, da ga prepeljejo v Ljubljano. Zdravniki upajo, da bo okreval Vsa soseska se je ves čas čudila izrednemu pogumu in samozatajevanju, s katerim je mali prenašal svoje bolečine. Čeprav ga je bila ena sama rana, je vendarle vsem moško zatrjeval, da z lahkoto prenaša svoje trpljenje, da je le pomagal rešiti očeta, mater, bratce in sestro. Takšen je Liubi tudi na der-matolcškem oddelku, kjer so ga vsega odeli v olje in mehko vato. Dasi je njegovo stanje precej kritično, zdravniki upajo, da si bo opomogel in da bo mogel z marljivim delom pomagati očetu in družini iz nesreče, v katero jih je vrgel požar. Oče je pri neki ljubljanski zavarovalnici zavarovan še izpred vojnega časa za nekaj nad 1000 goldinarjev. Zavarovalnina mu bo torej v precej skromno pomoč v nesreči, upamo pa, da bo njemu in njegovemu junnškemu sinu — mimogrede naj poudarimo, da je bil najboljši učenec v Dragi — vsa javnost stopila z gmotno podporo ob stran. HANS SCHLENCK PAUL RICHTER HANSI KNOTECK FRIEDRICH ULMER ORLOV© GNEZDO Novo vodstvo Mednarodne ženske zveze Nj. Vel. kraljica Marija je nakupila vezenine in prejela krasne knjige v dar Dubrovnik, 6. oktobra Mednarodna ženska zveza je na svojem kongresu v Dubrovniku dobila novo upravo. Kakor je že poročalo ponedeljsko >Jutro£, je bila za novo predsednico soglasno izvoljena belgijska baronica ga, Paul-Boelo» va. Svoje polno priznanje pa je Mednarodna ženska zveza izkazala lady Aberdeenovi s Lačy Aberdeenova je bila v Dubrovniku izvoljena za častno predsednico MZZ. tem, da Jo Je soglasno izvolila za dosmrtno lastno predsednico. Obe ugledni prvobo-riteljaci 6ta se toplo zahvalili za počastitev. Pri volitvi uprave je lady Aberdeenova predlagala kongresu, da izvoli go. Leposa-so Petkovi čevo, predsednico Jugosloveneke lenske zveze, za častno podpredsednico v priznanje zaslug, ki si jih je pridobila za Mednarodno žensko zvezo. Predlog je bil 6prejet z odobravanjem- Za podpredsednice MZZ so bile izvoljene Angležinja Marija Ogelwy-Gordonova, Letonka ga. Berta Pi* pinova, Čehinja ga. Plaminkova, Norvežan-ka ga. Betty Kjolsbergova, Š vi carica ga. Elizabeta Zelhvegerjeva, Madžarka konte. 6a Aponyjeva, Švedinja dr- Ingrid Palmova, Američanka Madison PhiHppsova. Ge» neralna tajnica je ga. Louisa van Eggenova, tajnici sta Ani Hrističeva in Belgijka ga. Battenova, blagajmičanka pa ga. Karin Glaeslova iz Danske. Mnogo pozornosti je na Ikongresn zbudil predlog Slovenk, naj se gospodinjski poklic tn gospodinjsko delo proglasi za profesijo. Ga. Vita Kraigherjeva iz Ljubljane je o predlogu poročala; Zivljenske razmere po vojni so prinesle mnogo izprememb v gospodinjstvu. Mednarodna ženska zveza naj C6nuje permanentno komisijo za domače in politično gospodarstvo. Da izkažemo prizna* nje ženskemu delu, ga smatrajmo za profesijo. Ustanovi naj se obvezno zavarovanje gospodinj za starost, kakor so zavarovane ostale profesionalke in ikakor naj bo tudi obvezno zavarovanje gospodinjskih pomočnic. Gospodinjam naj se omogoči pristop Masaryk in žene«, dočim se je dvorna dama ga. švrljugova zanimala za spomenico o OOletnici ge. Plaminkove in jo prine-sla kraljici. Američanke so poklonile kraljici Mariji tri otroške knjige. Franco. ziuje pa nekatera najpomembnejša dela svojih pisateljic. Dar eo zavile v francosko trobojko. Med deli je tudi prva otroška knjiga, natiskana v Kambodži. Ko je še pregledala letonske knjige, je kraljica Marija z materjo stopila v jugoslovenski oddelek. Tu ji je HIŠNI PRIJATELJ« Theo Lingen v zabavni veseloigri, pri kateri se boste 2 uri od vsega I srca nasmejali priiated moje genel DANES PREMIERA Tel. 2124 v KINU MATICI. Prva lopata na stavbišču vseučiliške knjižnice Na stavbišču vseučiliške knjižnice je bila v ponedeljek popoldne zasajena prva lopata in je Curkovo gradbeno podjetje pričelo z delom. Včerajšnje poročilo dopolnjujemo s sliko, ki kaže, da se je k intimni svečanosti zbralo lepo število akademikov in občinstva. Vodstvo Akademske ak- cije za izpopolnitev univerze nas je naprosilo za popravek, da v njenem imenu ni govoril Evgenij Ravnikar, ki ni njen predsednik, marveč je v imenu odsotnega predsednika govoril akademik Ciril Žebot, predsednik revizijskega odbora. Tragična smrt družinskega glavarja Maribor, 6. oktobra Družino 43-letnega delavca Jurija Jam-nikarja v Janževskem vrhu pri Ribnici na Pohorju je zadela huda nesreča. Izgubila je svojega reditelja, očeta šestčlanske družine. Pokojni Jurij je bil uslužben pri po-sestnici Roži Podlesnikovi. Po leseni drči je spuščal dan za dnem hlode v dolino. Kakor vsak dan, tako se je odpravil tudi Ameriška »Pat in Patachon« kralja smeha STAN LAUREL in OLTVER HARDY v sijajni burki, pri kateri se boste od srca smejali — celi dve uri Neustrašna tovariša j PREMIERA! lateL 27-30 KINO SLOGA ▼ ponede3jek zjutraj na delo. Ker se pozno zvečer še ni vrnil kakor običajno z dela, ga je šel iskat njegov 14-letni sin. Našel je očeta z razbito glavo med hlodi _ mrtvega. Pri spuščanju hlodov je Jam- nikarju, ki je bil priden in vesiten delavec, spodrsnilo in so ga hlodi potegnili s seboj. Njegova tragična smrt je zbudila globoko sočustvovanje z družino. Šole ob drugi obletnici smrti Viteškega kralja Prosvetni oddelek banske uprave obvešča ravnateljstva in upraviteljstva vseh šol, da v smislu ravnokar došlega ministrskega razpisa P. Br. 41.149 z dne 6. oktobra opravijo vse šole spominsko slavnost 9. oktobra, na dan druge obletnice smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinite-lja. Postopati je, kakor je bilo lani odrejeno (cerkvena svečanost in komemoraci-ja v šoli). Po spominski slavnosti je dan pouka prost. Fotografske umetnine z vsega sveta v Zagrebu Odlično prirejena razstava v Umetniškem paviljonu V velikih prostorih Umetniškega paviljona nasproti glavne postaje je zagrebški fotoklub v soboto otvoril mednarodno razstavo umetniške fotografije, ki je v hrvatski prestolnici četrta svoje vrste, druga, kar jih je priredil ta neutrudno delavni ^n vedno kaj novega snujoči klub sam. Prvi dve mednarodni razstavi umetniške fotografije so imeli v Zagrebu že pred svetovno vojno, 1. 1910. in 1913. Torej imajo v tem pogledu že neko tradicijo, na katero bi bili ponosni v marsikakšnem inostranem velikem mestu. V Umetniškem paviljonu Ogledal sem si to razstavo v nedeljo z večjo skupino amaterjev iz ljubljanskega fotokluba, ki je pohitela v Zagreb kakor vsakokrat, kadar se zgodi tam kaj v fotografskem pogledu zanimivega in važnega, in kakor prihajijo Zagrebčani k nam. kadar emo mi na vrsti, da pripravimo kaj posebnega. Tudi ti medsebojni obiski so neka ustaljena tradicija. brez katere bi v našem jugoslovanskem fotografskem gibanju marsikaj ne šlo tako gladko in uspešno, kakor hvala bogu gre. Toda tokrat je imel naš obisk še prav poseben, naravnost zgodovinski pomen, kakor bom pokazal pozne- je, in zato nas je navdajalo vso pot še posebno nestrpno pričakovanje. Najprvo o razstavi sami. Če hočem biti odkrit, moram priznati, da smo imeli bolj malo zaupanja v njen zunanji okvir. Po izkušnjah lanske vseslovanske fotografske razstave nismo verjeli, da bi bilo mogoče ustvariti mednarodni fotografiji v nekaj zastarelem Umetniškem paviljonu z njegovimi ogromnimi, vse na tla pritiska^ joči™ dimenzijami in slabo razdelitvijo svetlobe tisto intimno okolje, ki ga zahteva vsaka dvodimenzionalna umetnost, a še posebno fotografija, ki se ne more poljubno spuščati v monumentalne formate, če se noče spreleviti v kurioziteto dvomljive vrednosti. Nesorazmerje med prostorom in razstavljenimi slikami je bilo na lanski vse-slovanski razstavi krivo, da je mnogo del izgubilo učinkovitost-, ki bi jo lahko imela v vsakem manjšem razstavnem prostoru, svetloba je potom še marsikaj drugega pokvarila, tako da se je bilo res težko predati objektivnemu gledanju. KakOT Ljubljana, trpi tudi Zagreb za pomanjkanjem primernih fotografskih razstavnih lokalov in ker se je bilo treba po sili odločiti za Umetniški paviljon, sem se bal, da se bodo ponovile la-n.«Vo nkušnje. Toda ta strah je bil pra- zen. Zagrebški amaterji so znali letos s preprostim pripomočkom jute in zakrivanja odvisnega prostora ustvariti svoji sedanji razstavi tako nevsiljiv in naravnost plemenito učinkujoč okvir, da nam je bila že iz tega razloga pravi užitek. Skrbna izbira med doposlanimd deli v zvezi s tem premišljenim aranžmanom v Zagrebu. Kraljice Marije 3, vabi na članski sestanek, iki se bo vršil v sredo 7. t. m. ob 20. uri v društve* nih prostorih ♦ Za masažo D1ANA. * Tovarna JOS. "EICH spreiema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Francu Luudru v spominu. Danes ob polštirih popoldne bodo odpeljali Franca Lundra, viž. davčnega upravitelja iz splošne bolnišnice na idilično visko pokopališče k večnemu počitku. Pokojnik je izhajal iz rodbine nepozabnega šolnika Fr Lundra na solnenj vinorodni Raiki pri Kršikem. Poleg skrbne domače vzgoje je močno vplival na pokojnika tudi krajevni okoliš s starodavno graščino ter z ustnim izročilom in še živo domačo pričo o nekdanjih kmetskih uporih, ki so se vršili z vso silo baš v onih krajih. In zares se je rajnki nato vse življenje zanimal za domaČo zgodovino in OBVESTILO. Vljudno obveščam moje cenj. geste, da bo od danes pa do prih. pomladi moja RESTAVRACIJA V HOTELU »BELLEVUE« ZAPRTA. Zahvaljujem se dragim gostom za naklonjenost in prosim, da bi se med tem časom poslužili moje restavracije in kleti V GRAND HOTELU UNION, kjer bodo enako, z vso pazljivostjo dobro postrežem. _Udani___P. STERK. nsraHHHMHHMHHBMKBIf moške suknje Največja in najlepša izbera in najsolidnejše cene! A.Žlender Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! * Podpora Rdečega križa za ranjene, bolnike in otroke v Španiji. Zaradi izredno hude državljanske vojne v Španiji je zelo težko stanje mnogoštevilnih ranjencev, bolnikov in beguncev. Mednarodni komite Rdečega križa je poslal sporazumno z Ligo društev Rdečega križa svojo komisijo v Španijo, da nudi pomoč ranjencem in bolnikom obeh vojskujočih se strank, kakor tudi beguncem, posebno pa deci Potrebna je hitra in izdatna pomoč. Naše društvo je poslalo preko Mednarodnega komiteja * Smrt zaslužnega graničarja. V Novem Sadu je umrl v visoki starosti Djordje pl. Stein—Zoonborec. Rodil se je leta 1S47 v Titelu kot potomee stare graničarske srbske rodbine. Po dovršeni avs;rijski kadetnici je postal avstrijski poročnik, ko pa je izbruhnila srbsko-turška vojna, je zapustil službo v avstrijski vojski ter stopil kot do-brovoljec in inštruktor v srbsko vojsko. Kot gardijski konjeniški oficir se je pozneje udeležil tudi srbsko-bolgarske vojne. Bil je nekajkrat ranjen in večkrat odlikovan za hrabrost Leta 1906 je bil po lastni prošnji upokojen kot major srbske vojske. V pokoj je stopil zaradi posledic ran. Djordje Stein je bil eden od najstarejših srbskih oficirjev. Pokopali so ga v Starem Bečeju v rodbinski grobnici. * Tragedija naseljencev na zemljišču zagrebške nadškofi je. Pred 15 leti je bilo po agrarni reformi zagrebški nadškofiji odvzeto zemljišče jugovzhodno od Zagreba in južno od Maksimira. Na tem zemljišču s>o si agrarni naseljenci, večinoma železničarji in upokojenci, zgradili skromne domove. Pred tremi leti pa je bilo zemljišče spet rešeno agrarne reforme in je postalo tako last nadškofije. Nadškofija je po sodniji prisilila naseljence k izselitvi in mnogim sedaj rušijo skromne domove. To veliko tragedijo preživlja 24 revnih družin, ki imajo nad 100 rodbinskih članov. Zadruga agrarnih naseljencev se je obrnila na samega nadškofa s prošnjo, da bi se ustavil izgon naseljencev. * Lovsko kočo in vilo r gozdu so izropali. Lesni industrijec Franc Dolenc iz Stare Lo. ke si je zgradil pred par leti v romanticheon gozdičku Jelovice, nasproti Praprotnega v Selški dolini prikupno lovsko hišico. Zdaj pa so jo zločinci popolnoma izropali. Vlomilci so razbili okno pri sobi. ter vdrli v kočo, iz katere so razven lesenih delov postelj, mize in klopi odnesli do zadnjega koščka vse. S pajdaši ie šla kompletna oprema za tri postelie z žimnicami, vse odeje, blazine, večje število rjuh, nekai perila in obleke, v kuhinji so se polastili !on> cev, skled in druge zaloge Lastnik trpi okrog 6000 Din škode. Slično u^odo je do. živela vila industrijca g. Egra 'z Železnikov G. Eger ima svojo vilo na poti od Pražgoš proti Ratitovcu. Vse kaže, da so v obeh pri-merih kradli isti ljudje. folkloro ter bil v tem pogledu temeljito podprt. Veiuk užitek je bil vsak razgovor z njim v tem smislu, šolal se ie na ljubljanski realki, kjer je bil njegov učitelj slovenšci« ne in zgodovine pokojni Fr. Leveč. Pokojnik je ohranil svojemu vzornemu profesorju vse življenje globoko spoštovanje. Po odslužibvi vojaške dolžnosti se je posvetil davčnemu poklicu in užival v tem sloves odličnega iu naučnega strokovnjaka. Služboval je v Krškem, Novem mestu, Postojni, Metliki, Idriji tn končno v Ljubljani, kjer je bii dalje časa prideljen finančni direkciji- Pred nekoliko leti je bil po dovršeni službeni dobi v pokojen. Kjerkoli je pokojni služboval, povsod se je marljivo in uspešno udejstvo-val v narodnih društvih, kar pred vojno za avstrijskega državnega uradnika ni bila baš samo ob sebi umljiva in lahka stvar. Naj še omenimo, da je bil rajnki sorodnik leta 1908. pri septembrskih demonstracijah ▼ Ljubljani ustreljenega stavca Lundra. Marsikatera vdova in sirota se hvaležna spominja pok. viš. davč. upravitelja Lundra, saj "je bil tolikim nesebičen in točen svetovalec v pokojninskih zadevah. Pokojniku bodi ohranjen blag in trajen spomin! p~jn O B O L E N J I H vsled prehlada, kakor pri hripi, nadalje pri trganju udov, bolečinah v boku, pri glavo- in zobobolu jemljemo »NIBOL« tablete Bahovec. Toda tudi pri reumi, gihtu in išiasu ublažujejo bolečine. Proti bolečinam vzemite torej Se danes »NIBOL« tablete Bahovec. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave »NIBOL« tablete Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tablet Din 20.— ali 40 tablet Din 34.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana 8. br. 178NVK. u_ strokovni ogled mestne šolske palače za Bežigradom priredi Udruženje ju-goslovenskih inženjerjev in arhitektov -sekcija Ljubljana - v petek 9. t m. popoldne. Zbirališče ob 15. pri Soli na Vodovodni cesti. Vabljeni so člani in po njih uvedeni gosti. u— prvi komorni koncert bo v ponedeljek 12- t. m. v mali filharmonični dvorani. Spored izvajajo Artur Gerldn. virtouz. kot gost. orkester orkestralnega druStva Glasbene Matice in dTŽ. konservalorii« pod vodstvom bolgarskega dirigenta Bojar.a Jko-nemova kot -?osta. Na sporedu *> dela skladateljev Skerjanca Marcella. Prokofjeva, Bacha in Rou*«ela. Posebno opozarjamo na virtuoza Gerlina, ki bo igral na kla- vecin. in če se ne mof;mo, je to prvi primer v Ljubljani, da bo pri koncertu sodeloval s tem originalnim inštrumentom. Prodaja vstopnic bo od čeirtka dalje v knjigarni Glasbene Matice. Premiera! Duhovita komedija! 2 URI SMEHA PRIJATELJ MOJE ŽENE Paul Horbiger, Lil Dagover, Theo Lingen > Kino Sloga, tel. Z7'3G "3 Burka! Prvič v Ljubljani! Stan Laurel in Oliver Hardy Neustrašna tovariša Kino Union, tel. 22-21 DANES POSLEDNJIC! Veseloigra vedrega humorja INKOGNfTO Gustav Frohllch, Hansi Knoteck | Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri £ o_ Spet avtomobilska nesreča. Na ceeti od Podbrezij proti Kranju je včeraj trgovec R-iko Debeljak iz Ljubljane z avtomobilom trčil v kmečki voz, na katerem se je peljal 551etni hlapec Jože Vogelnik iz Bistrice pri Mošnjah. Pri karamboiu je Vogelniku zlou milo levo nogo, hkratu pa je dobil pre>. cejšnie poškodbe po glavi. Varuj svojcem zavarovalnino Točno olačui »Jutru« naročnino u— Občni zbor Fiiharmonične družbe bo v soboto 17. t. m. ob 20. v mali filharmonični dvorani po običajnem dnevnem redu. Članstvo opozarjamo na ta občni zbor, ki se bo vršil v novi mali koncertni dvo^ rani. 0_ Novi rafetniški plesnj tefaj za dame in gospodc-novince v vseh družabnih plesih se prične jutri v četrtek ob 20. v Jenko« vi šoli—Kazina—Zvezda. Posebne plesne ure in informacije dnevno od 11—13. ia 17_19. ure. Dijaki—akademiki popust. KINO MOSTE iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiminmi Dane« ob 2«.30 (do fetrtk«) — Smeh. veielje. petje, planinsko razpoloženje. 2ENE STAVKAJO SOBOTO .RIVIERA EKSPRES«, OPERETA ROBERTA STOLZA ■■■■ n— Smrtni padec po stopnicah. Na svojem stanovanju v Jevnici je v soboto padel po 6topnicah 281etni monter nv»stne plinarne v Ljubljani Anton Kavi ^ar. Njegove poškodbe so se spočetka zdele lažjega značaja, včeraj dopoldne pa je na kirurškem oddelku podlegel. KINO IDEAL DON JOSE MOJICA ROSITA MORENO v opereti KRALJ CIGANOV Danes ob 16.. 19. in 21.15 uri Z nemškimi novinarji na Bledu Dni v Jugoslaviji ne bodo pozabili Bled, 6. oktobra. Snoči so prispeli nemški novinarji v spremstvu njim ataširanih članov Centralnega Presbiroja in nekoliko ljubljanskih novinarjev s predsednikom JNU g. Viran-tom na čelu na Bled, kjer jim je v hotelu Toplice priredil Centralni Presbiro poslovilno večerjo. Zastopnik Centralnega Presbiroja g. Stojkov je v lepem govoru izrazil željo, da bi nemški novinarji odnesli iz Jugoslavije najlepše vtise. V imenu nemških novinarjev se je zahvalil g. Bade ju-goslovenskom ■u narodu, ki jim je nudil tako veliko gostoljubnost, da teh dni. kar so jih preživeli v Jugoslaviji, nikoli ne bodo pozabili. Vladni svetnik Bade je poudarjal dosedanje zveze jugoslovenskega in nemškega naroda ter naglasil da bo sedanji obisk nemških novinarjev gotovo pripomogel še bolj utrditi prijateljstvo med Jugoslavijo in Nemčijo. V hallu hotela je nato gospa Molnarjeva priredila revijo narodnih naš. ki je v vsakem pogledu uspela zelo lepo. Nemški gostje so bili naravnost navdušeni, da, očarani od lepote naše gorenjske noše. Med nemškimi novinarji, njihovimi ljubljanskimi tovariši in gospodi in damami, ki so priredili revijo, se je razvilo zelo prijateljsko razpoloženje. Ob tej priliki je tudi župan blejske občine g. Anton Vovk pozdravil nemške goste. Velikih simpatij je bil deležen »Jasti sinček Molnarjevih. ki je s starejšim tovarišem nudil gostom 8 harmoniko lep glasben užitek. Razumljivo, da je prišla na dnevni red tudi naša slovenska narodna pesem, a tudi Nemci so v zadovoljstvu nad lepim večerom zapeli nekaj svojih pesiirei. Za danes je bil določen izlet po Bledu in po jezeru, da bi nemški novinarji videli lepoto tega gorenjskega kota. Zalibog je moral izlet odpasti. ker je že zgodaj zjutraj pričelo gosto snežiti. Dopoldne so Nemci prebili v družbi svojih ljubljanskih tovarišev. ki so jih ob 11. spremili do Jesenic, od koder so potem nemški novinarji opoldne po toplem slovesu odpotovali v domovino. Gospodarit to Nase gospodarstvo v avgustu Galopne in kasaške dirke priredi Kolo jahačev in vo-začev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola dne 11. oktobra na vojaškem vežbališču, Fužine pri Ljubljani. — Začetek ob 14. uri. Iz Celja e— Oskrba mestnih revežev in brezposelnih v Celju. Mestni socialni urad podpira iz ubožnega sklada mesečno po 250 revežev in jim izplačuje skupno po 15.405 Din na mesec, iz meščanskega oskrbovalnega sklada pa prejema mesečno 34 oseb skupno 11-900 Din. V mestnem zavetišču v Medlogu je sedaj 17 občinskih revežev odnosno hiralcev, in sicer 3 moški in 14 žensk. V mesifnem zavetišču je na razpolago 46 postel j, in sicer za 11 moških in 35 žensk. Ta teden se bodo preselili v mestno zavetišče v Medlogu vsi občinski reveži, ki so bili doslej v stari mestni ubož-nici na Slomškovem trgu. in tudi nekateri občinski reveži, ki niso bili doslej v mestni ubožnici. Mestna oboina ima v Vrbju pri Žalcu 3, v Muretincih 4. v Vojniku 12, v Dobrepoljah pa 1 hiralca nadalje v ba-novinskem dečjem domu v Ljubljani 2 otroka. 10 otrok pa pri zasebnikih. Brezposelni iz mestne občine so delo pri regulaciji Savinje v Tremerju po večini zapustili iri pravijo, da ne zmorejo tako težkega dela. Nekaj v Celje pristojnih in nad 60 let starih brezposelnih dela sedaj pr: napeljavi vodovoda na hrib sv Jožefa in pri regulaciji Ložnice. Ker je pa zelo mnogo brezposelnih, ki čakajo zaposlitve, bo treba v zimski sezoni, ko je brezposelnost največja, poskrbeti za večja javna dela in za primerna denarna sredstva. PABKETI cenejši kot ladijski nod.' Torej? REMEC & O tovarna pa/ketov in upoqnieneqa pohištva. DUPLICA — KAMNIK e— Opozorilo brezposelnim. Opozarjamo brezposelne na razglas banske uprave savske banovine glede navala nezaposlenih oseb v mesta, zlasti pa v Zagreb, zaradi zaposlitve odnosno prejemanja podpore. Razglas je nabit na uradni deski v veži mestnega poglavarstva. e— »Madame Butterfly« v celjskem gledališču. Otvoritvena predstava v Mestnem gledališču bo v sredo 14. t. m ob 20. Gostovalo bo ljubljansko Narodno gledilišče. ki bo vprizorilo Puccinijevo slovito opero »Madame Butterflv«. Vstopnice so v predprodaji v Slomškovi tiskovni z-id~ugi v Prešernovi ulici, kjer se tudi sprejemajo prijave za abonma za dve operni in šest dramskih predstav ljubijanskegn Narodnega gledališča v celjskem g'edal:šeu. e— Napad na dolskega župnika. V pO" nedeljek sta dva neznana moška napadla župnika na Dolu pri Hrastniku. Eden izmed napadalcev je imel v roki nož Župniku je priskočil na ptmoč 40-letni mesar Jože Štravs z Dola. Pobral je neko palico in začel udrihati po onem napadalcu, ki je imel v rokah nož. Ko se je Štravs'i zlomila palica, se je neznanec zagnal v štrav-sa. ga zaKrvdel z nožem v levo nogo in ga močno poškodoval, nato pa pobegnil s tovarišem. Stravsa so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Težka ne=-efa v Rogatcu. Pri Rotole-novi gostilni v Rogatcu je v nedeljo nek' avtomobil povozil 43-letnega dn;narii Vinka ČVnča iz Cerovea pri St Juriju ob juž-žel. Čonču je počila lobanja, zlomil si je več reber in poškodoval obe roki Čonč se zdravi v celjski bolnišnici e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 2030 »Kleonatra« in zvočni te^nil-KTNO METROPOL. Danes »DUŠICA ROŽAM ARIJ A« in nov Foxov tednik. Iz Maribora a— Tombolska sreča. Na tomboli invalis dov na Trgu Svobode so zadeli; kompletno spalnico (prvo tombolo) upokojeni uradnik Leopold Trinkler, nadalinje tombole (kolesa) mesar, pomočnik Rudolf Vabšek. kro-iaški pomočnik Otmar Lešnik, pomožni delavec Mihael Gabravec, čevljarski pomočnik Viljem Škrabl, ključavničarski pomočnik Jožko Iršič. Voz premoga ie dobil železni* far Viktor Strmšek. otomano učenec Vladko Živek, štedilnik mehanikova žena Marjeta Hudelistova- posteljno opremo železničar jeva žena Marija Fleceričeva. vrečo fine moke slikarski vajenec Mihael Preinc. a_ Gledališke novice. V soboto 10 t. m. premiera znane Lavervjeve jezuitske dram° "■Prva legija«. Jezuitskega rektorja i?ra P. Malec, ki tudi režira. patra Ahema Nakrst, ciničnega brezverca dr. More! 1 a Gorinšek. Razen tega sodelujejo Kočuta. Košič, Ver-doni!k. Blaž. P. Kovič. Borko in Hrom — Dne 17- t. m. je prva letošnja ooeretn.« predstava. Uprizori se Kalmanov »Ciganski primaše a— Iz orožniške službe. Iz Splita je premeščen v Mursko Soboto orožniški kape-tan I. ki Rajko Vatovec. a— Namesto kokaina jedilna soda. Mlinarju Ivanu G. s Kozjaka. se je zahotelo po kupčiji s kokainom, o kateri je že večkrat slišal, da je zelo dob'čkanosna. V Mariboru je na Glavnem trgu res dobil nekega moškega, ki mu ie obljubil, da mu preskrbi trgovca z kokainom. Vsi trije so se naslednjega dne sestali pri Treh ribnikih, kjer je »trgovec« izročil mlinarju Ivanu G-zavoj kokaina, za kar je mlinar odštel 5000 Din. Kako je bil mlinar presenečen, ko je ob razpečavanju »kokaina« spoznal, da je osleparjen in da mu je pretkani slepar prodal namesto kokaina — jedilno sodo. Policija zasleduje sedaj »kokainskega« sleparja. a— Voz s konjem v prepadu. Na Libel- skem vrhu vodi cesta skozi gozd tik nad prepadom. Hlapec Bernard Bobik, usluž-ben pri posestniku Alojziju Muzeju, je vozil po tej cesti z lesom natovorjeni voz z dvema konjema. Hoteč čim preje priti iz gozda, je pognal konje nekoliko hitreje, kar pa je postalo usodno- Voz se je nagnil in zagrmel s konjema vred v globino. Voz se je razbil, prvi konj je obležal mrtev, dočim je bil drugi ranjen. Hlapec je zbežal proti domu kjer je obvestil o nesreči gospodaria ki trpi približno 10.000 Din škode a— Kajnov duh. Med bratoma Alojzijem in Jožefom. G je nastal na cesti pri Kotljah prepir, kar je starejšega brata Alojza tako raz*kačilo, da je zabodel svojega brata v trebuh. Jožef ee je zgrudil na tla in obležal nezavesten. Po nepremišljenem dejanju je Alo.jz poklical ljudi, ki so brata odprenili v bolnišnico. Orožniki so Alojza aretirali in ga oddali v zapore mariborskega sodišča-Zabodeni Alojz se bori 6 smrtjo. Iz Kranja r— Spominu Viteškega kralja se bo poklonilo sokolsko članstvo v petek 9. oktobra ob pol 21 uri v telovadnici. K poklonitvi vabi uprava vso javnost. Za sokolsko članstvo je udeležba najvišja dolžnost. Obleka; kroj z žalnim trakom ali temna civilna s članskim znakom ovitim v črno kopreno. Po* sebnih vabil ne bo. Zdravo! Iz Trbovelj t— Pretep s smrtnim zidom. V petek 2-t. m. se je sešla proti večeru v neki gostilni večja družba, med kaitero sta bila tudi Lojze Pušnik in poročeni Jagodic Ivan s svojo ženo. Bili so izredno dobre volje. Razpoloženje je doseglo višek ko je prišel še harmonikar, ki je pričel svirati prav poskočne. Ker je primanjkovalo deklet, je Pušnik zapiesal parkrat z ženo Jagodiča. Ta je postal zaradi tega ljubosumen in je pozval Pušnika ven na odgovor Na dvorišču je prišlo med nj ma do dejanskega spopada. Na vrišč so prihiteli tovariši, ter ju skušali razdvoji* V slepi togotj je Pušnik dvignil nogo in sunil proti Jagodiču. Brca je bila namenjena v nasprotnikov hrbet, ker se je pa Jagodič baš v tem trenutku iztrgal tistim, ki so branili, in se obrnil proti Pušniku, ga je brca zadela v trebuh in ga hudo poškodovala. Jagodiča so takoj odpeljali na dom, drugi dan pa v bolnišnico, kjer je podlegel poškodbi. V nedeljo je bila izvršena sodna obdukcija. Jagodic zapušča mlado ženo, bil je poročen 1 leto. Narodna banka je izdala običajno statistično mesečno poročilo, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti. BORZE Promet z vrednostnimi papirji na borzah je v avgustu ponovno zelo občutno nazadoval in je znašal komaj le 8 milijonov Din (laai 22 milijonov), nasproti 17 milijonom v juliju (lani 37). precej pa se je dvignil devizni promet na borzah, ki je v avgustu dosegel 249 milijonov nasproti 119 milijonom v lanskem avgustu. GIBANJE CEN Indeks cen v trgovini na debelo se je od julija na avgust povečal za 0.4 na : 66.0 točke (1926. enako 100) ln je pri tem ; za 1.2 točke višji, nego je bil lani v avgustu in za 4-9 točke višji, nego predlanskim. Predvsem so tudi v avgustu nara-; sle živinske cene in se je indeks cen živine in živinskih proizvodov od junija na avgust povečal za 1.5 na 62.6 točke, med-i tem ko je lani v avgustu znašal le 53.1 točke. Narodna banka je pričela objavljati ! nove indekse cen v trgovini nad drobno, | in sicer za Beograd, Zagreb, Ljubljano in j Skopi je. Te indeksi cen so sestavljeni na i bazi povprečnih cen v letu 1930., za ka-' tero je indeks postavljen v višini 100. Za j mesec avgust je Narodna banka izračunala naslednje indekse cen na drobno; Beograd 77.7 točke Zagreb 80.1 toč'b restavracije Marinše^ redna odborova seja. Važno in zato vsi! zvezi z likvidacijo teh dolgov. Kakor za trjujejo, bo treba pri centrali in pri novih podružnicah nastaviti okrog 500 novih nameščencev. S centralo PAB in njenimi novimi podružnicami bodo sodelovale vse naše zadružne ustanove, čl. 56. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov pooblašča kmetijskega ministra, da v sporazumu s pravosodnim ministrom, finančnim in trgovinskim ministrom predpiše pravilnik za izvrševanje te uredbe. S tem v zvezi je v ponedeljek pričela v kabinetu pomočnika kmetijskega ministra svoje delo posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov navedenih ministrstev. Pravilnik bi moral biti izdan že do 1. novembra, zato bo komisija poslovala permanentno, dokler ne izdela pravilnika. Udruženje bank v Beogradu je poslalo pristojnim ministrstvom obširno predstav-ko, v kateri prosi pojasnil in avtentičnih tolmačenj glede posameznih določb uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Predstavka navaja 15 konkretnih vprašanj. Gospodarske vesti = Cena zlatnikom. Iz Beograda poročajo. da se je cena zlatnikom zadnje dni znatneje dvignila. Napoieondori so se v ponedeljek trgovali v Beogradu že po 340 Din. to je za 15 Din več nego prejšnji petek. = Uvoz bombaža iz Italije- Po novem trgovinskem sporazumu bomo, kakor znano, uvažali iz Italije tudi bombažno prejo. Po vesteh iz Beograda je določen za 6 mesecev kontingent 5,522.000 kg v vrednosti 133 milijonov Din. to je 50% uvoza v celem letu 1934. = Konferenca lesnih izvoznikov. V Zagrebu je bila včeraj širša konferenca lesnih trgovcev in industrijcev. ki so včlanjeni v Zvezi industrijcev in trgovcev šumskih proizvodov. O sestanku ni bil izdan nikak komunike. vendar se je izvedelo, da so na njem razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki se nanašajo na izvoz lesa iz države in na devalvacijo evropskih valut. Glavni tajnik zveze Mautner je poročal o svojih razgovorih in intervencijah v Beogradu, o devizni politiki. o izvedbi kupčij na osnovi deva.lviranih valut, o novem trgovinskem sporazumu z Italijo in o drugih vprašanjih. Njegov referat je bil soglasno sprejet na znanje. V debaM je večina govornikov izrazila mnenje, da nalaga novi položaj les-nVn trgovcem in industrijcem dolžnost, da so oprezni pri vseh novih kupčijah. Predsednik zveze je resumiral referat in debato ter prav tako priporočal izvoznikom največjo opreznost in rezerviranost. To pomeni, da bodo izvozniki lesa reducirali svoje posle na min^num dokler se položaj ne razčisti. Borze 6. oktobra. Na ljubljanski borzi sta oficielna tečaja za Curih in London ostala docela nespremenjena. Devica Amsterdam pa je nekoliko popustila. V privatnem kliringu so 6e tečaji nadalje dvignili. AngleSkj funt, ki se je včeraj trgoval p« 245, je bil zaključen po 250. Da prepreči nadaljnje dviganje svobodnih tečajev, zlasti v devizi London. je Narodna banka danes pričela oddajati na borzah v privatnem kliringu fun-e po 250. Avstrijski šilingj pa so se trgovali po 8.47. V zagrebškem privatnem fcli--ingu je bil promet v angleških fumtih po 250. v avstrijskih šiPngih po 8.40 in v grških bonih po 250. Nemški kli inški čeki so se prav tako dvignili in 90 se trgovali v Ljubljani po 14.30, v Beogradu po 14.0275 n v Zagrebu po 14-15 odnosno m konec nvembra po 13.8830 Na zagrebškom efektnem tržišču je bila tendenca prav neenotna. Vojna škoda se Ljubljana. Amsterdam 2272.56—2287.26 Berlin 1743.03—1756.91, Bruselj 728.95— 734.01, Curih 996.45—1003.52, London 220.55—222.61, Newyork 4303.51-^339.83, Pariz 202.82—204.26. Curih. Beograd 10, Pariz 20.3425, London 21.3750, Newyork 435.50, Bruselj 73.15, Amsterdam 228, Berlin 175, Dima/ 73.50, Stockholm 110.25, Oslo 107-40, Ko-benhavn 95.45, Varšava 81.50, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna Skoda 363—365, 4% agrarne 48 den., 6% dalm. agrarne 64 den., 7% invest. 78—82, 7% Drž. hip. banka 86 den., 7% Blair 76—78, 8% Blair 85—85.50; delnice; PAB 197.50 —200, Trboveljska 187—190, Isis 10—25, Gutman 25 den. Beograd. Vojna škoda 362—363, (358— 362), 6% begluške 68—68-50, 7% invest- _ (84.50), 6% Drž. hip. banka 87-50 den., 77c Blair 76 den. (74—75), 8% Blair 84— 85 (84), Narodna banka 6750—6850 (6750), PAB 179-50—199 (193—200). blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 6. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za, dec. 114.50, za maj 112.375, za julij 108.25; koruza: za dec. 94.25, za maj 89.875. + Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca čvrsta Pšenica (v svob. prometu): baška okolica Sombor. sremska. slavonska 14« — 148: baška ladja Tisa 156 — i 158: sremska ladja Sava 153 — 155. Ječmen: baški in srenvski, 64 kg 97 — 100. Oves: ba-ški. sremski in slavonska 87.50 — 90. Rž: baška 110 — 112. Koruza: baška in sremska 98 — 100, banatska 96 _ 98. Moka: baška. sremska. slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 235 — 245; »2« 215 — 225; »5« 195 — 205; »6« 175 — 185. »7« 145 — 155; »8« 102.50 — 107.50. Otrobi: baški, srem-ski 75 — 80. Fižol: baški in sremski brez vreče 160.50 — 162. BOMBA2 + Nevvvork, 5. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za oktober 12.08 (12.05), za dec. 12.02 (11.99). HMELJ + Hmelj. Iz Zatca poročajo, da ie zadnje dni prišlo na hmeljeskem trgu do viharnega povpraševanja, kar je v zvezi z devalvacijo češkoslovaške krone. Za prvovrstni hmelj plačujeio že lloo KS za 50 kg in se cena sedaj giblje med 800 — 1150 Kč. Tudi iz Niirnberga poročajo o živahnih kupčijah v notranjem prometu kakor tuda za izvoz. Cene so se nekoliko dvignile. Hallertauski hmelj so za izvoz kupovali po 90 — 100 mark za 50 kg, tettnan.ški po 110 mark in gorski po 70 — 87 mark za 50 kg. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov (Nadaljevanje) * Odplačilo dolgo? nasproti zavarovalnicam Kmetje bodo odplačali 6voje dolgove zavarovalnicam, ustanovam deiavcikega in na-meščendikega zavarovanja, nadalje ustanovam, ka upravljajo pupilarni denar, cerkve* nim skladom, kulturnim, človekoljubnim in prosvetnim ustanovam, ko se ugotovi njih stanje po tej uredbi, brez kakršnegakoli znižanja po odplačilnem načrtu v 12 letih s '6% obrestmi, tako da se anuitete plačajo 15. novembra in zapade prva 15. novembra t. 1. Uredba vsebuje glede teh plačil točen odplačilni načrt. Terjatve denarnih savodili prevzame PAB Plačilo kmečkih dolgov nasproti denarnim zavodom prevzame Privilegirana agrarna banka, ki se pooblašča, da uredi te obveznosti za račun države po določbah te uredbe in da izterjuje te dolgove (tu gre za dolgo* ve nasproti denarnim zavodom, kreditnim zadrugam v6eh oblik in ostalim zadrugam, ki so smele po svojih pravilih dajati kredite kmetom zadružnikom, izvzemši nabav-ljalne in potrošniške zadruge). Priv. agrarna banka prevzame tudi plačilo dolgov zadruž* nim zvezam, toda samo za dolgove kmetov, ne pa za dolgove zadrug. V dvomu, ali je kaka ustanova denarni zaivod, odloči minister za trgovino in industrijo odnosno kmetijski minister v sporazumu s finančnim ministrom Navedene ustanove (denarni zavodi) morajo izročiti Privilegirani agrarni banki v treh mesecih vse upniške iistune o teh dolgovih obenem z listinami o izvedenih zava« rovanjih. o supergarancijah, skupaj z zavarovalnimi policami, protesti in vsemi ostalimi spisi, na katere je vezano dokazovanje in uveljavljenje gornjih terjatev. Izročiti morajo Privilegirani agrarai banki tudi vse podatice o nepremičninah zavezanih oseb. 8 to izročitvijo se prenesejo vse pravice iz takih terjatev na Privilegirano agrarno banko. ki pridobi glede njih rse upniške in ostale pravice in postane s tem • imetuica vseh ustavnih prane (vknjižb, predznamb, hipotek in lazn&mb) dosedanjih upnikov v istem vrstnem reda, ne da b| opravila kakršnakoli posebna dejanja. Zadruge mo» rajo izročiti te listine preko evoiih revizijskih zvez, če so v teh zvezah včlanjene. Pri. viJegirana agrarna banka je upravičena pregledovati po svojih organih knjige in listine pri denarnih zavodih in ugotavljati verodostojnost podanih prijav. Kmetje postanejo dolžniki PAB Kmetje, ki so dolgovali denarnim zavodom, prenehajo bitj njih dolžniki in posta: nejo dolžniki Privilegirane agrarne banke, kateri odplačujelo te dolgove po predpisih t« uredbe (v 12 letih s 4.5% obrestmi v enakih letnih obrokih). Vse dolžniške listine kmetov, po katerih je bila zamujena izvršitev kakeea pravnega dtisnia. predpisanesojena zavoljo umora svojega moža na smrt, pa so jo potem pomi-lostili na dosmrtno ječo. Dobila je seveda naslov »Miss kaznilnica«. Glasbeni ravnatelj — srečni dedič Podedoval je imetje, vredno 9 milijonov dolarjev Ludovik Szikra, ravnatelj haašdce glasbene šole, po rodu Madžar, je postal dedič velikega imetja. Bil je sin malega uradnika t Budimpešti in je tam študiral na glasbeni akademiji. Njegovo sestrico eo vzgajali red« niki v Haagu. Tem svojim rednikom je nekoč pripovedovala o glasbenem talentu svojega brata, pa so ga povabili v Haag, kjer se je uveljavil na celi vrsti glasbenih večerov. Ko je dovršil glasbene študije, je odšel na turnejo, ki mu je pomagala pred vsem do profesure na amsterdamski glasbeni akade« mijri. Pozneje je postal ravnatelj glasbene šole v Haagu. Skoraj vsak dan je bil gost v hiši rednikov svoje sestre. Pred nedavnim je umrl krušni oče nje« gove 6estre, sedaj še njegova žena Ko eo odprli oporoko krušnega očeta, ki je bij milijonar in lastnik širnih posestev na Jarci, se je v splošno presenečenje izkazalo, da je postal Ludovik Szikra edini dedič velikega imetja, ki ga cenijo na devet milijonov do* larjev. .Tvdrto znova postavljajo nove rekorde > potovanji okoli zemlje, ki pa imajo le tnalo praktičnega pomena, kajti poskušajo jih doseči s posebno zgrajenimi letali, avtomobili in drugimi za rekordne namene zgrajenimi stroji. I I j •* j Neki reporter »New York Timesa« in ^North American Newspaper Alliance«, JLeon Kleran, pa je odšel sedaj na takšno potovanje, ki ga misli opraviti v 20 dneh, »e da bi uporabljal kaj drugega nego navadne prometne pripomočke, kakršni so na razpolago vsem potnikom. New York Je zapustil 1. oktobra in se namerava vr-jiiti tja 21. oktobra. V treh tednih bo preromal 33.000 km brez posebnih vlakov, športnih letal in drugih posebnih vozil. m Kieran je odpotoval v Frankfurt ob Meni z zrakoplovom »Hindenbrug«. Od tam bo istotak0 odpotoval po zračni poti v Rim, Aleksandrijo, Bagdad, Indijo, preko Malajskih otokov v Hcngkong in potem pre^o Filipinov in Tihega oceana v San Francisco, od koder bo imel samo še en skok v New York. če pojde vse po sreči, bo to potovanje najhitrejše, kar so jih kdaj napravili na potniških progah. Pa ne gre v prvi vrsti za rekord, temveč zato, da se pokaže, kako silno je napredova-lo moderno prometno življenji. Dota hčere diplomata Kraslusva hši se je omožila s francoskim vojvodo Smrt madžarskega ministrskega predsednika 3?remler budlmpeštanske vlade G 5 m b 5 s je po večmesečnem bolehanju umrl v nekem sanatoriju na Dunaju. Bil je politik, Id Je vodil vedno politiko najtesnejšega sodelovanja z Rimom in Dunajem Operacija brez pri sveči Kakor poročajo iz Toleda, so lečili v al-cazarskem lazareiu med obleganjem kakšnih 700 ranjencev. Samo eden teh ranjencev je umrl za tetanom. Lazaret je imel na razpolago vsa mogoča lečila, a je porabil vso zalogo seruma proti tetanu. Operacije so bile nad vse težavne zaradi nedostajanja električne luči. Izvrševati so jih mogli le po dnevi, ob svitu sveč, olievk in električnih žepnih svetiljk. V zadnjih dneh obleganja so operirali celo brez narkoze. Dva vojaška zdravnika sta vodila lazaret, pomagalo pa jima je pet sester nekega verskega reda. Naročniki ponedeljskega »Jutra" prejemajo revijo »Življenje in svet" zastonj. Pariška družba govori te dni samo o poroki hčere pokojnega sovjetskega poslanika Leonida Krajina z nositeljem enega najbolj znanih francoskih plemenitaSkih imen, vojvodo de la Rochefoulcaudom. Kot pikantno podrobnost navajajo, da je hči enega najbolj glasnih nasprotnikov kapitala dobila za doto 20 milijonov zlatih rubljev. Krasin je svoječasno izdal odredbo za na« cionalizaciio zasebnega kapitala v It-usiji. Svoie zasebno imetje v znasku 37 milijonov rubljev pa je že leta 1917 naložil na ime svoje družine v inostranih bankah. Na dan Krasinove smrti je to imetje znašalo že 00 milijonov zlatih rubljev, torej mu je pro-letarsko udejstvovanie dobro neslo. Seveda se njegova družina po njegovi emrti ni več vrnila v Rusijo. Ustalila se je v Parizu-Ljudmila Krasinova, sedanja vojvodinja de la Rochefoucauld, je zelo lepa, izobražena in inteligentna mlada dama, ki so jo vzgajali v inozemstvu. Njena poroka se je vršila z velikim pompom, a eo se je udeležili le najožji sorodniki. ŽTim sfiupevalne kure Smrt rumunske igralke Tite Cristesco pojasnjena? Kakor smo pred nedavnim poročali, je v Bukarešti nenadno umrla igralka Tita Cristesco povl skrivnostnimi okoliščinami. Bila je prijateljica bogatega arhitekta Li-vija Ciuleva in so tega aretirali pod sumom, da je igralko umoril. Cristescova se je bila namreč naklonila, nekemu drugemu moškemu. Menili so, da je Cristesco iz maščevanja prepojil zobno ščetko igralke s strupom, še preden bo prišlo v tej stvari do obravnave, pa je videti, da se bo senzacionalno pre-okrenila. Prof. Nikolaj Romanescu, ki ga je državno tožilstvo samo pozvalo za pri- ♦ »»♦»♦»MMOM«« MUMMMIIIIIHMIIHIIIIIM Uspehi mož osrečujejo tudi zakonske žene čo V procesu proti Ciuleyu, namreč izjavlja, da jc vsa obtožba usodna pomota. Po njegovem prepričanju je postala Cristescova žrtev shujševalne kure. Na Rumunskem je ta čas zelo priljubljena dieta za ahujšanje, pravi proiesor, ki sestoji v tem, da se ženske in dekleta živijo pred vsem od grenkih mandljev. Ti mand-Iji pa vsebujejo, kakor znano, prusko kislino, ki je strašen strup. Ni čudno, da mora ta strup iz mandljev učinkovati smrtno, če jih človek preveč použije, pa 6e odpove drugi hrani. Profesor je obduciral truplo igralke in je našel v njem dokaze, da ie prakticirala to nevarno kuro in postala na ta način res žrtev svoje nevednosti in lahkomiselnosti. Ciulevevi zagovorniki 60 ta profesorjeva pojasnila seveda takoj pograbili, tako da je nastal v aferi popolnoma drugačen položaj. 4000 funtov za psa Hrti se prodajajo na Angleškem nered* ko po tako visokih cenah, kakršne so v drugih deželah nerazumljive. Samo priljub« ljenost, ki jo uživajo med Angleži pasje dirke, nam pojasnjuje vsote, ki se plačujejo včasih za »zvezdnike« med psi. Celo na Angleškem je zbudilo pozornost, da ao lastnici nekega dirkalnega hrta ponudili nič manj nego 4000 funtov. Slo je za hrta »Fine Jubilee«, ki je v zadnjem času zmagal pri raznih dirkah. Njegova lastnica je izjavila, da se za vse na svetu ne loči od njega, čeprav ne živi v sijajnih razmerah, »Mike the Miller«, drug čistokrven hrt, Je pred nekoliko leti dosegel »samo« ceno 2000 funtov. Volkulja namesto leva Judeje Rim bo Addis Abebi daroval volkuljo. Kopija te volkulje bo potem nadomestila pozlačeni kip leva Judeje .simbola in grba abesinskih cesarjev, ki stoji na postaji v Adis Abebi. Tega leva spravijo potem v Rim in ga bodo postavili na Via Triurni phalis. S kamero na lovu 0 angleškem kralju Edvardu VIII. je znano, da je navdušen fotoamater. Te dni je šel s svojim bratom, vojvodo KentsGcim in nje* govo soprogo na lov. Med tem ko je nosil vojvoda Kentski puško in je z njo položil jelena, pa je imel kralj samo kamero s 6eboj, s katero je lovske prizore pridno snemal. Sinhronizirane dišave V Londonu so otvorili te dni mednarodno razstavo izumiteljev. Na tej zanimivi prire* ditvi, ki prikazuje resnična čuda tehnike, je videti tudi novovrstno aparaturo za zvočne fiilme. Ta aparatura je sposobna sinhroni-zirati dišave vseh vnst in vseh intenzitet s filmskimi slikami. Če boš videl na platnu n- pr. cvetoč grm vrtnic, boš začutil tudi že njih vonj. Milijoni brez gospodarjev V bankah Zedinjenih držav leži kakšnih 150 milijonov dolarjev, ki se jim lastniki že dolgo ne javijo. Podobno je pri 45.000 hranilnicah. Na novo leto nameravajo izdati obresti teh vsot za oglase v listih, v katerih bodo pozvali lastnike, naj se javijo Kdor se do marca ne bo javil, bo svoj denar izgubil. ............................. Kolikokrat sme biti mož slabe volje? Neko pariško ločitveno sodišče se je moralo odločiti o vprašanju, kako pogosto sme biti zakonski mož slabe volje. Neka žena je zahtevala ločitev svojega zakona, ker ji je bil mož skoraj vsak drugi dan neznosen. Sodišče je nato izjavilo, da je slaba volja pri poslovnem človeku ali nezapo-elencu ranljiva, pa da ima mož v današnjih časih vsaj trikrat na teden pravico do nje. Žena se mora pač prilagoditi tem časom. Najuspešnejši oderski avtor Sloviti ameriški pisatelj Sinclair Lewis je dosegel 27. preteklega meseca uspeh, o katerem se odrskem pisateljem do danes niti sanjalo ni. V 28 gladališčih Zedinjenih držav so namreč istega dne uprizorili dramatizacijo njegovega romana »It Čast Hapen Here« To je bilo mogoče po zaslugi organizacije združenih gledališč, ki jo je bila ustanovila vlada. Ta gledališča plačujejo samo 50 do« larjev tantiem tedensko, toda Lewis dobiva sedaj od vseh 28 gledališč tedensko 1400 dolarjev, kar je najmanj toliko, kolikor bi C5 ^»CŽd *5t Mrs. Scottova, žena zmagovalca v nagradni letalski tekmi Portsmouth-Johannes-burg je vsa blažena doznala, da je njen mož prvi dospel na cilj Monako dobi lasten denar Kneževina Monako je sklenila, da bo kovala sama svoj denar, da bi ne bila več odvisna od nihanja francoskega franka, ki je veljal tam doslej za uradni denar. Gre tudi za to, da bi si izboljšala svoj finančni položaj, ki je postal zavoljo krize v tujski industriji zelo težaven. Osnovala se bo posebna banka z naslovom narodne banke, ki bo denar kovala in g a spravljala v promet. česa se otroci najbolj boje? Neki francoski raziskovalec je vprašal 1500 otrok in mladih ljudi obeh spolov od 4. do 20. leta o vzrokih, ki Jim prizadevajo strah to grozo. Odgovore je skrbno zapisal in uredil po starosti otrok. Otroci do devetega leta se po teh zapiskih boje najbolj groma, potem pridejo po vrsti kače, tuje osebe, tema, ogenj, smrt, domače živali, bolezni, divje živali, voda, žuželke to strahovi. Podgane in miši so videti strah to groza skoraj vseh deklic med 8. to 14. letom, medtem ko se dečki bolj boje psov to žuželk. Od 15. leta dalje moški ne priznavajo več vzrokov svojega strahu, dekleta pa izjavljajo šele z 18. letom, da se ne boje ničesar več. Zakonca v opičji kletki V opičji kletki londonskega zooja vlada že nekoliko tednov veliko razburjenje. Mlad pavian je Marku, »kralju opic«, pred daljšim časom ugrabil neko samico to čeprav m uje dal Marko občutiti svojo jezo, mu je te dni ugrabil spet mlado opičjo damo iz njegovega harema. Mark se je nad tem spet silno razburil menda zavoljo tega, ker sta se dali samici le preradi odvesti od mladega samca, in tako vlada v kletki vojno razpoloženje. Pa-viani so se razdelili v dva tabora, v tiste, ki so »kralju zvesti«, to v »revolucionarje«. Vsak dan se v taboru tepeta med seboj v veliko veselje številnih posetnikov, ki imajo priliko te bitke opazovati. Ta vojska je natančno kakor med ljudmi, samo da ne vemo, kdo nas opazuje izven naše kletke in se nam smeje... ANEKDOTA Po bitki pri Ostendu so Angleži ujeli španskega admirala dona Lovisa de Men-doza. V ujetništvu se mu ni'slabo godilo, saj je bil gost princa Morica. Ko je nekega dne na prinčevi mizi zagledal skledo s cd-tronami in pomarančami, je vzkliknil s patetičnim glasom: »Ti krasni sadeži dozorijo na Španskem vsako leto dvakrat«. Nato je pokazal princ na kroglo holandskega sira in je dejal: »Ta pa dozori na Holandskem vsak dan«. VSAK DAN ENA Port Artur r- v Bolgariji... Na Bolgarskem pravkar dovršujejo film, ki predstavlja obleganje Porta Arturja. Pri Šumenu 60 filmala bitko, pri kateri je sodelovalo 2f00 bolgarskih vojakov vseh vr6t v vlog! Rusov in nekoliko sto Tatarov iz neke bližnje vasi v vlogi Japoncev. Sedaj iz« delujejo zadnje prizore v pristanišču Varne ob sodelovanju bolgarskih stražnih ladij v pomorskih bitkah. Vanii svofcem zavarovalnino Točno plačuj »Jutru* naročnino »Prokleti čas, v katerem živimo — včeraj sem izgubil tisoč Din«. »Kaj si špekuliral s frankom ali z liro?« »Ne s tem ne z ono — temveč sem na-vrtal za posojilo prijatelja, ki ni imel v žepu niti 50 par«. (»Cosmopolitan«) A. Poltzer: 12 Pot brez cilja Roman MoJe npravtf5eno ogorčenje nad prevaro, ki so si jo bili dovolili z menoj, se je poleglo, ne da bi bil vedel kdaj. Ko sem se pa zavedel, sem si na tihem znova vtepel v glavo, da moram biti besen. Kak osel sern bil, da sem šel rrrični vnanjosti tega dekleta na limanice! Niti za trenutek nisem hotel več odlašati vprašanj, ki sem si jih bil pripravil. Srdfio sem odprl usteu A tisti mah ie prišel strežaj s težko obloženim podnosom. Bil je starejši človek s strogim, gladko obritim licem gosposkega sluge. Pogled nanj me je nehote opameto-val. Dobro, sem pomislil, te pol ure, dokler lunch ne mine, lahko še potrpiš. Med obedom, bi je bil prav tako izbran kakor izvrsten, sem se z očmi ogibal Milice. Ta je skoraj sama skrbela za razgovor. Lawrcnce je zelo malo govoril; jedel je z mogočnim tekom in mnogo pil. Komaj sem čakal, da bi bil lunch končan. Čeprav sem imel vso pravico, da terjam od njiju odgovor o cilju in dolgosti vožnje, me je vendar obhajal nekakšen strah pred jasnostjo, ki si ga nisem mogel razložiti. Nazadnje je zaželjeni trenutek prišel. Strežaj t obrazom dvornega lakaja Je prinese* razna žganja in smotke. Na Američanovo prigo-varjanje sem si prižgal debelo havanko. Milica je s cigareto med ustnicami stopila h klavirju in ga odprla. Zdaj nisem več strpel. »Morda bi še trenutek počakali, gospodična Borgholmova!« Moje besede so zvenele osorno, čeprav jih nisem namenoma tako izrekel. Milica in La\vrence sta me začudeno pogledala. Z nekoliko obrzdanim glasom sem nadaljeval: »Mislim, da vam smem z vso pravico zadati nekaj vprašanj. Prvi: zakaj ste me prisilili, da se udeležujem te vožnje?« Učinek mojega vprašanja je bil kaj čuden. Stric in nečakinja sta se oba hkratu zasmejaila. Milijonarjev raskavi bas mi je odgovoril. »Ali, gospod Weindal! Odkod imate to čudno misel?! Seveda vam je na voljo, da zapustite jahto tisti mah. ko pristanemo v Bejrutu...« Poskočil sem. »Do Bejruta naj se peljem z vami?« »Ker ste že na ladji, radi ali neradi, vam ne ostane drugega, kakor da se do Bejruta zadovoljite z najin:m gostoljubjem,« je mirno odvrnil. »Prav nič me ne mika. da bi vam drugoval na takem dolgem potovanju!« sem obupan vzkliknil. »Saj me lahko izkrcate v prvem pristanišču!« »Prvo pristanišče ie Bejrut!« je rekel Američan, ne da bi se dal ganifti. Ker sem ga osuplo gledal, je v pojasnilo dodal: »V Monbe Carlu sem skle- nil stavo, da bom s svojo jahto narpozneoe ▼ četrtek opoldne v Bejrutu in bom po tem takem v rekordnem času preplul Sredozemsko morje od zahoda proti vzhodu. Rad bi vam ustregel in se ustavil v najbližji severnoafriški luki, a kaj. ko gre pri stavi za vsoto, ki tudi zame ni neznatna. In končno« — Lawrence se jie zasmejal — »saj nisem jaz kriv, da ste na ladji!« V meni je kar vrek>. Raznme se, da mu nisem verjel o čudni stavi niti besedice. Lawrcnceu in Milici je bik) nedvomno do tega, da me nekaj časa zadržita. Obrzdal sem svoje razburjenje in mirno vprašal: * »To mi pa menda dovolite, da pošljem brezžično brzojavko?« »Kolikor jih hočete, gospod Weindal!« Je prijazno odvrnil Lawrence. »Ali bo vaš telegrafist oddal mo> opremljeni bibliofilski izdaji po načrtu arh. Cuzele Suklje v numerirani nakladi f>(*0 izvodov knjiga Jngoslavvische Frauen-Ivrik in deutschen Ubertragungen von Lili Novy. Izdaja je priložnostna (ob priliki kongresa Mednarodne ženske zveze v Dubrovniku), vendar njena pesniška vrednost prebega okvir publikacije, ki naj le na hitro roko informira tuji svet o stanju naše ženske lirike. Po namenu, obliki in tudi po kvaliteti prevodov je ta cvetober jugoslov. ž i nke lirike podoben knjigi »Blatter aus der slawisehen Lvrik«, ki je 1. 1933 presenetila poznavalce naše poezije in opozorila na prevajalski valeur ge. Lili Novy. Tej izdaji je prizadevna in pesniško nadarjena prevajalka pridružila krasen šopek prevodov iz Prešerna (v izdaji Akademske založbe) in sedaj razširila svoje prevajalsko polje še v hrvatsko in srbsko literaturo. Čeprav pričujoča Jugoslawische Frauen-lvrik nima značaja antologije, ki bi s kar največ vidikov (zgodovinsko-razvojno, mo-tivično itd), prikazala celotno stanje ženske udeležbe v jugoslov. liriki, jo vendar imenujem cvetober, kajti če gre za prevode. ki morajo v tujem jeziku pokazati izmed dobrega najboljše, je obseg izbora ženske lirike močno omejen: Ženska udeležba ni ne v slovenski in hrvatski in ne v srbski literaturi niti kvantitativno kdove kaj pomembna, še manj pa v primeri z moško liriko preseneča kvalitativno. (V poljski in delno tudi v češki poeziji je udeležba žensk mnogo ugodnejša!) Prav zaradi tega je pričujoča izdaja, kakorkoli bi jo kazalo razširiti še s kakšnim imenom ali pa posamezno pernice pokazati z nekoliko izrazitejšimi primeri, prav za prav antologija, ki odraža v zadovoljivi meri resnično stanje jugoslov. ženske lirike. Tuja čitateljica bo dobila vsaj vpocrled v kvalitativno stran jugoslov. ženske lirike. Spoznala bo njene resnične reprezentantke. x V zbirki so zastopane srbske 'pesnice De-sanka Maksimovič (5), Dora Pilkovič Maksimovič (1), Jela Spiridonovič - Savič (1), Anica Rebac-Savič (1), hrvatske Božena Bogovič (2), Milka Pogačič (3), Iva Rod (1), Ivana Brlič-Mažuranič (1) in slovenske: Vida Taufer (5), Maksa Samsa (1), Ruža Lucija Petelin (lj, Vera Albreoht (1), Vida Je-raj (1). Mati Elizabeta (1). Izmed srbskih pogrešamo vsekako vsaj še Danico Marko-vič, ki jo sicer že mrtva, prav kakor Vida Jerajeva, a prekaša svojo slovensko vrstnico po sili pesniškega izraza (v Skerliče-vih o^eh je veljala za najboljšo srbsko pesnico, prvenstvo, ki gre danes ne&porno De-sanki Maksimovič). Tudi pričujoči cvetober prevodov je pokazal, da ima med slovenskimi pesnicami po kvaliteti svoje lirike prvo mesto Vida Tau-ferjeva in bi bilo prav, če bi se kdaj predstavila s samostojno zbirko. Zato po vsej pravici zastopa Tauferjevo največ pesmi. KakoT vsi dosedanji prevodi ge. Lili No-vy, kažejo tudi ti ne le vso jezikovno in verzifikatorsko veščino, tankočutno, v fine odtenke segajoče poznanje nemškega jezika in jezikov, ki iz njih prevaja, marveč tudi pristni pesniški dih, ki šele daje prevedenim stihom kongenialni blesk in sij. Zato čitaš nekatere njene prevode z enakim občutjem kakor izvirnike, kar velja prav posebno za pričujočo zbirko naše kvalitativne ne izredno visoke, čeprav sicer lepe in zanimive ženske lirike. Naj navedem za primer prevajalske umetnosti ge. Novy prvo kitico iz pesmi Vide Tauferjevo »Žena«: Rebe nur bin idh Und ranke dir zu, Dom Baume, dem wiipfeldurchwehten; Erde nur bin ich, Der Himmel bist du, Durch dieh nur vermag ich zu beten. Vsega priznanja vredna Izdaja te knjige, ki pomeni afirmacijo Belo-modre knjiž- nice kot založništva našega ženstva, bi utegnila imeti za tuji svet še večji pomen, če bi bila opremljena s pregledno študijo o ženi v naši poeziji ali vsaj z biografsko-bi-bliografskimi podatki o posameznih pesnicah. — o. Zapiski Knjiga o tiskarstvu. Kakor nam poročajo. se nam obeta zanimiva knjiga o tiskarstvu, ki je pisana za nestrokovnjaka kakor za strokovnjaka. Rokopis je dovršil priznani strokovnjak, ravnatelj Miroslav Ambrožič, in gre delo že te dni v tisk. Knjiga bo obsegala preko 200 strani besedila in bo obravnavala vse stroke današnje tiskarske proizvodnje, vsestranski popis izdelovanja in tiskarske uporabe papirja in barve ter sistem tiskarske računske kalkulacije. Vrhu tega bo prinesla čez 30 eno in večbarvnih prilog, ki bodo potek in način tiska nazorno predočevale. Pri izdelavi teh prilog bodo sodelovali Jugoslovanska, Učiteljska, Blasnikova in Cemažarjeva tiskarna ter klišarna Jugografika. Ker bo knjiga izšla v svoji vsebini odgovarjajoči opremi, bo prikazala višino zmogljivosti naših tiskarskih podjetij obenem pa tudi zmogljivost naše papirne industrije. Priloge bodo tiskane na najboljših izdelkih domačih papirnic. Priznati moramo, da tiskarstvo in nastanek na pr. kake knjige zelo malo poznamo, dasi bi moral o tem imeti zadostno orientacijo vsak razumnik in naročnik tiskovin posebno pa vsak vzgojitelj, da bi mogel snov razložiti svojim gojencem, ki v današnjih časih s tako velikim zanimanjem zasledujejo vsak tehnični pokret, o kulturno tako važnem predmetu, kakor je tiskarstvo, pa nimajo pravega pojma. Zaradi tega bo Ambrožičeva knjiga kot prva v taki obliki v našem slovstvu gotovo prav dobro došlo. Uredništvo revijo »Misel in delo« nas obvešča, da izide dvojna številka revije za 6eptember .oktober (št. 9-10) v kratkem. Naše gledališče D RABI A Sreda 7.; Florentinski slamnfk. Premieraki abonma. Četrtek 8-- Tudi Lela bo nosila klobuk. Red Četrtek. Florentinski slamnik je naslov francoske komedije, katere pisec je znani francoski komediograf Labiche. Delo predstavlja izredno zabaven lov za florentinskim elam. nikom, brez katerega bi bila dama izpostavljena sumničenjem ljubosumnega moža. Igra je prepletena po režiserjevi domislici e številnimi pevskimi vložki, katere je zložil Vinko šušteršič. V glavnih vlogah dame: Nablocka. Mira Danilova, Severjeva, Gabri-Daneš, Šancin, Drenovec, Jerman, eodelu. jejo; Bratina, Potokar. Plut in Pianecki. Režiser; ing. arh. Bojan Stupica. Predstava bo v sredo 7. t m. za premierski abonma. Prva dijaška predstava v dramj bo 9. t. m. ob 15. Laveryjeva drama >Prva legija«, ki sliika težke duševne konflikte mladih patrov v jezuitskem konviktu. V glavnih vlogah; Debevec, Levar, Stupica, Jan, Lipah, Sancin, Jerman, Skrbinšek L dr. Delo je zrežiral Ciril Debevec. OPERA Sreda 7.; Matija Gubec. Red Sreda. Četrtek 8.; Madame Butteffly. Izven. Gostuje tenorist Anton Dr mota. Cene od 36 Din navzdol. Petek 9.: Zaprto. Risto Savinova opera »Matija Gubec« je dosegla pri kritiki in publiki resnično lep uspeh. V glavnih partijah: Ribičeva, Koga. jeva. Naslovijo partijo poje g. Primožič. Nadalje sodelujejo; Betetto. Zupan, Marčec, Janko, Petrovčič, Franci. Kolaoio, Gorski i. dr. Dirkjenl; dr. Svara. Režiser: prof. Sest. Drugo gostovanje tenorista g. Antona Drinote bo v četrtek 8. t. m. v vlogi Pinker-tona, (ki jo je naštudiral na Dunaju) prvič na ljublianskem odru. Pričakovati je, da bo mladi simpatični pevec uveljavil vse svoje pevske in igralske vrline, ter podal e to partijo kreacijo vredno njegove odlične soigralke ge. Gjungjenac, ki je oblikovala s partijo Butterfly umetniško zaokrožen lik. Mariliorsko gledališče: Sreda. 7; Zaprto. Četrtek. 8: Zorka. B. 1 O Sreda, 7. oktobra Ljubljana 12: Naša pesem, naša glasba (plošče). — 12-45; Vreme, poročala. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. _ 14; Vreme, borza. — 18; Mladinska ura; Razvoj prometa in prometnih sredstev v Egiptu od najstarejših časov do da* našnjih dni (dr. Valter Bohinec). — 18.20; Lutke iz gomoljev (prof. Niko Kuret). — 18-40; O dednem pravu (g. Valentin Bido- vec)._19: Cas, vreme, poročila, spored. — 19.30: Nae. ura; Antologija novejše srbske lirike. _ 19.50: Uvod v opero. _ 20: Prenos R. Savinove opere »Matija Gubec« iz Narodnega gledališča v Ljubljani. V I- odmoru; Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru; čas, vreme, poročila, spored, obvestila. Beograd 17.20; Orkestralen koncert — 19.50; Narodne pesmi. — 2015: Otroški pev« siki zbor. — 20.55; Prenos i Dunaja, — 21.50: Plošče. _ 2*2-20; Lahka glasba. — Zagreb 17-15: Glasbena pravijiica. — 20.15: Plošče. _ 20.30; Prenos iz Ljubljane. — 22.20; Plesna muzika. _ Praga 19.20: Zabaven program. — 20.15- Simfoničen koncert. _ 21: Zvočna Igra. _ Varšava 19.30; Poljske narodne pesmi in plesi. — 21: Chopino-ve klavirske skladbe. — 21.30; Lahka god. ba _ 22.15: Komorna glasba. — 23; Plošče. _ Dunaj 12: Plošče. _ 16.06; Citre in kitare. _ 17-10; Koncertna ura. — 19.35: Večer Brucknerjeve glasbe. — 21.55; Zabaven program. — 22.10; Operetni zvoki. — 22.40- Plošče. — 23.25; Plesna muzika. — Berlin 19: Plošče._ 20.45: Orkestralen koncert. _ 2)2.30: Nočni koncert in ples. — Miinchen 19; Plošče. — 20-45; Dunajski val. ček in opereta. _ 22.30: Violinski in klavirski konceTt. _ 22.50: Orkester. — Stutt-gart 19.15; Mladinske pesmi. — 20.45; Schu-bertov večer. — 22.30: LaHka in plesna mu. zika. — 24: Koncert operne glasbe. v Zrs I. razreda: 13, in 14, oktobra 1936 GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ti •-.• ■:;.--; :•:. '«.*.* i • * n .. S,-. - "-o, r-vjp ''ismvmm^ A.RElNiDRUG GAJEVA 8 ZAGREB ILICA 15 l/i srečke Din 200 Vt srečke Din 100 V4 srečke Din 50 Strogo solidna postrežba! 35*50 k. s. LokomobUa fabrikata Wolf, rabljena, a ▼ prav dobrem stanja, se poceni proda. Ogleda se lahko med obratom. KOPITARNA WINKLE, SEVNICA OB SAVL t Globoko potrti sporočamo, da Je umrla danes 6. oktobra ob 3. uri zjutraj gospa ANTONIJA LASBACHER, VDOVA NADUCITELJA IN ŽUPANA V RUŠAH. Pogreb blagopokojnice bo v četrtek ob 15. url lz občinske hiše na domače pokopališče. RUSE, dne 6. oktobra 1936. » ŽALUJOČI OSTALI. Milet* o glasuje ta napreduje S * GORNJA SAVINJSKA POSOJILNICA r. z. z n. z. V MOZIRJU naznanja, da je nenadno, v 67 letu starosti preminul njen dolgoletni član nadzorstva, gospod Flirst Anton POSESTNIK IN GOSTILNIČAR V RECICI OB SAVINJI. MOZIRJE, 6. oktobra 1936. NaSelstvo GORNJE SAVINJSKE POSOJILNICE r. z. z n- z. MOZIRJE. *BJTRQ« & 232 8 = Sred* L X, 1936. a aifsieu vf Ji o man v s VGah. 100. Copyright »Fantheon< & »Jutroc. Sam je smeje pripovedoval Tomi ju in Moli potek krvave bitke z vojvodo in Ambrožom. -Hvalil je Patovo odločnost in To-mijeve zasluge. Moly, ki je ves čas molčala ga je končno vprašala kaj misli storiti sedaj. nntjuuuuuunn »Priznati moram, da je bila huda borba. Morda je bil to moj najtežji slučaj. Ako ne bi dobili s Tomijevo pomočjo Šimna bi se vojvoda in Ambrož le nekako izmazala.« »Pravim, pravim dragi moj stari prijatelj, da ti moram nekaj povedati...« mm V MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 Din. davek 3 Din n. Šifro ali dajanje naslova B Din. NajmanjSJ tneeek 17 Din. Valjčnega mojstra (Walkmeister), ki je i izurjen v valjanju ln pranju finejSe in grobe volnene tkanine — potrebuje za takoj tovarna volnenih tkanin Jovanovič i Popovič, Grdelica, Vardarska banovina. Ponudbe z dokumenti dostaviti direktno fabriki naj dalje do 15. oktobra t. 1. 94032-1 Gospodično ii dobre družine sprejmeva kot vzgojiteljico b Štiri letni deklici. Znanje per-fektne nemščine pogoj, po možnosti tudli italijanščine. Pismene ponudbe na og;l. odd. Jutra pod >Tr-sjov&ka hiša«. 33711-1 Dva rudarska delavca sprejme rudnik železa prt Karlovcu na de'o v akordu po tekočem me tru rova ali kublku rude. Ponudbe na Cigla-ne A MUller. Zagreb. Piankopanska 16. 23917-1 Prodajalko popolnoma veščo in izurjeno v prodaji čevljev, sprejmem takoj v službo. Prosilke se naprošajo, da po5-ljejo pismene ponudbe z navedbo starosti, dosedanje zaposlitve in točnega naslova na ogl. odd. Jutra pod »Prodajalka čevljev«. Manufakturist popolnoma izvežban, dober prodajalec, z znanjem nemščine. dob; mesto. Rpflek-tira se samo na prvovrstno moč. Ivan Savnik. Kranj. 34097-1 Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. — Mihael Turnšek, čevljar. Orne 8, Brežice. 24098-1 Za Zvezdo - klet potrebujem plačilno natakarico in eno servirkn za takoj. Predstaviti se oseb-oo v restavraciji »Zvez.lac. 34« 95-1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj. — Franc Lr.nd«r, krojač. Cesta 29. oktobra št. 33. 24038-1 Mlad uradnik verziran v nakupu trdega okroglega lesa. specijalno orahoviih hlodov, dobi mesto. Ponudbe pod »Naknpo-vaVec« na ogl. odd. Jutra. 24070-1 Krojaškega pomočnika dobro izvežbenega, iščem, za veJrke kose. Franc Se-Sei, Medvode. 21066-1 Strojno pletiljo izvežbano, iščem za na dom za 1 mesec, Naslov: Sever Anton. Semič. 3K164-1 Službe išče Vsaka oeseda 90 par; lavek S Din ea dajanje isslova 5 Din. najmanjši tnesek 18 Din. Pek z obrtno pravico, samski, pošten in podjeten, išče službo kot poslovodja ali skupni delavec. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Soliden«. 34107-2 Brivski pomočnik bubi-štucer, star 22 let, vojaščine prost, nastopi takoj ali po dogovoru. Naslov: Valentin Krasser. Žalec. 34108-2 Mesarski pomočnik išče zaposlitve. — Naslov: Martin Pere, hotel »Triglav«, Dobrna pri Celju. 34104-2 Manufakturist agilen prodajalec, s lSletno prakso, star 29 let, samski, verziran v konfekciji, galanteriji, vešč slov., nemškega jezika, s Ia. referencami želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res dobra moč«. 34043-2 Gospodična z malo maturo ln trgovskim tečajem, išče mesto v pisarni, kot blagajničarka, k otrokom, kot pomoč v spodinjstvu ali kak druge primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra t>od »Nujno potrebna«. 34076-2 Beseda 1 Din, davek 8 Din ia Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje profesor dr. Svoboda, Tavčarjeva 1. 34073-4 UUL Peč za delavnico in rabljeno žimo. prodam zelo ugodno. — Sušteršič, Frankopanska ul. 31. 34080-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Jelovih in smrekovih dreves zrelih za sečnjo, ca 35.000 kub. m, poceni oddam. Les gravitira na Dravo, blizu Dravograda. Vprašanja pismeno pod »44380« na Puhlici ta s. Zagreb. 34031-10 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje Beeeda l Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši zneeek 17 Din. Namizna jabolka kanadke, kupuje vsako količino po najvišj: ceni tvrd-ka Artur Nachbar. Radeč« pri Zid. mostu. 23653-34 Stroji Šivalni stroj pogrezljiv, nemški fabri-kat, z okroglim čolničkom, kateri tudi Stika, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. 34042-29 H Javna dražba premičnin Pristou Franje io Filipa »e vrši na dan 9. oktobra t. 1., t. j. v petek ob 15. uri popoldan v Ljubljani. Hrenova ul. 12 z nadaljevanjem na Resljevi c. št. 4. Prodajalo se bo raznovrstno pohištvo, zavese, slike in drugo. 23(787-32 Beseda l Din. lavek S Du> ia šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Hranilne vloge kupite al; prodaste najboljše potom moje pisarne Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10. 34093-16 Knjižice Ljudske posojilnice ljubljanske, do zneska 150.000 — kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 150.000«. 24065-16 Srečne srečke drž. razredne loterije čakajo na Vas. Hitite! Zadnji dnevi! — Rudolf "ioTe. Ljubljana. Gledališka 12. 34092-16 Vsaka beseda 2 Din; lavek 3 Din, za šifro ali lajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din Mladenič v državni službi s pravico pokojnine, želi poročiti simpatično dekle lepe zunanjosti čiste preteklosti. staro do 24 let. Besne ponudbe s fotografijo naj se pošlje na na ogl. odd. Jutra pod značko »Zdravo«. — Tajnost zajamčena. 23850-25 Otroka sprejmem v dobro oskrbo. Poizve se med 2.—4. roro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24086-37 ZA JESEN SMO | j zopet CENEJŠI. - Trenškoti Din I 1375.—, Hubertus j Din 250.—, Pum-parce izpod Din ! 100.—. V ogromni j lizberi modne hlače.* P R E S K E R, I Ljubljana, I Sv. Petra c. 14.1 1'eiefoD 2 9 § 11 PREMOG DRVA in KARBO PAKFTI Beseda 1 Din. lavek 3 Din «> Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Trgovino dobro vpeljano. obstoječo že 52 let, oddam v najem zaradi smrti. Letni promet Din 559.000. Potreben kapital 150.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31068-17 MS3JE m Frizerji pozor! V kopališču Laško oddam 1. novembra na najpromet-nejši točki lokaš s stanovanjem. Dopise na Ana Fre-tze. Laško. 341! 03-19 32 Tisti mah, ko mu je padel kovčeg na tlkvo, se je načelnik spomnil, da bi bil moral vlak že davno odpeljati. Kot vesten uradnik je še v naglici dal znamenje za odhod. Strojevodja, ki je moral ubogati, .je pustil vse potnike v nemar in odsopihal z vlakom naprej! Lokal iščem v centru mesta za taikoj ali pozneje. Ivana Sušteršič. Janševa cesta 1, Ljubljana VII. 24081-19 Stanovanja Stanovanje dveh sob n pritiklin, išče za 1. november boljša stranka dveh oseb brez otrok. Ponudbe t navedbo najemnine na ogl. odd. Jutra pod »Stranka dveh oseb«. 24Hil0-31a ZIMA, ZIMA ... Ost. Mar. Tekst. tov. brez napak, prstno barv ni, »Paket Serija A« za moško, žensko. postelj no. namizno perilo ln rjuhe. »Paket Serija B« vsebina 15 - 21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, flanel za pijame in bar-h en tov za obleke ter paket »Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali dam-ski kostum, poštnine prosto samo Din 131.— Dalje novi špeclani paket »Original Kosme* D« z vsebino 19 — 25 m najfinejših pijama flanel, modnih barhentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148. — vse poštnine prosto Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, doki er je Š5 zaloga pri Raz-pošiljalnici Kosmos, Maribor, Dvorakova c. št. 1. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patenti, katero Je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal. Maribor. Posest Beseda 1 Din, davek S Din za šifro ali dajanje naslova E Din. NsjmanjSl cneeek 17 Din. Stavbno zemljišče veliko, pri celjski mestni meji, prodam po ugodni ceni. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Lava«. 23965-2:! Pritlična hiša z dolgo fronto, na prometnem kraju LjuDljane, ugodno naprodai. Pojasnila daje: Reklam Rozman, reklamno podjetje, Pražakova 8/1. 23318-30 Dve trgovski hiši z dobrim donosom, v ceni Din 1,000.000, na najpro-metnejših cestah, sredina Ljubljane, proda ADAMIČ, Gosposveteka 8/IL 34004-30 Parcelo Šiška, Bežigrad, Mirje — kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gotovino 1936«. 34079-20 INSERIRAJ V ,,JUTRU"! Beseda 1 Din, da/ak S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Dvoje stanovanj dvosobnih, po 2 veliki sobi, kuhinja, shramba, predsoba, vse pod enim ključem, oddam po Din 550. — Istotam trisobno stanovanje, 1 velika, 2 manjš; sobi, kuhinj«, shramba, velika predsoba, vse pod enim ključem, oddam za Din 500 v nor,i rili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34r.!2-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam. — Jamnii, trgov., Tyrševa c. štev. 82. 24«lilil-21 Dvosob. stanovanje solnčno stanovanj«, vse pri-tikline in vrt, oddam novembra ia 900 Din. Tyr-ševa 125. 31109-21 Trisobno stanovanje udobno, z erkerjeim, kabinetom, kopalnico, predsobo, oddam zaradi nenadne premestitve solidni stranki po zmerni ceni .1. novembra. Lastnik D. C. Večna pot št. 1. 24089-31 Enosob. stanovanje pritikline, podstrešno, oddam za november v Šiški. Prednost ima, kdor prevzame kidam je snega okrog hiše. proti plačilu. Pojasnila: Hibšer, fotograf. Sv. Petra cesta. 24096-21 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami, oddam v Marmontovi ul. ;8. 34083-31 2-sobno stanovanje lepo, solnčno, z vsemi pritiklinami, .oddam. Povšeto-va 35», Kodeljevo. 34073-21 Visokopritlično stanovanje in ko« vrta, primerno za družino z otroci, oddam za 1. november za 1000 Din mesečno. — Krog velike predsobe dve veliki, dve manjši sobi, kopalnica in kuhimja s posel sko gobo in shrambo. Vse solnčno in čisto. Drvarnica v kleti. Šiška, dmga postaja od stare cerkve, Aleševčera cesta 29. 2407.1-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico in vrtom, v zračni in solnčni legi, oddam takoj al; pozneje za 750 Din mesečno v Herbersteinovi ul. št. 13, pri Stadionu. 34078-31 Beseda 1 Din. lavek S Dii. za šifro ali lajanj* naslovi, 6 Din Najmanjši co«s*k 17 D*n Sobo z vso oskrbo, pocenj oddam 2 osebam v centru. — Naslov v vseh noslovalni-cah Jutra. 31113-33 2 prazni sobi vezani, s kopalnico, oddam za 1. november. Hranilni in posojilni konzorcij, Ga-j<-va 9. 34100-23 I Kar pravi prof. Mečnikov v Pasteurjevem zavoda v Parizu, Slavni profesor pravi: mČlooek ne umre. ampak se sam ubija."Podobno je tudi z Vašimi lasmi. Lasje Vam izpadajo sami od sebe -Vi pa dovoljujete, da propadajo. Toda, prosim Tel Tu pomaga Silvikrin. On fe ie tolikim naštm znancem pomagali 9 ljudi od 10 zgubi lase in mnogi postanejo plešasti, ker organizem ne oskrbuje več lasnih korenin s potrebno hrano. Vašim lasem je torej potrebna naravna organska hrana ne pa kakšno tajno sredstvo. Silvikrin vsebuje hranljive snovi, ki pospešujejo stvarjanje novih lasnih stanic in jih s tem zdravijo ter zajamčijo močno rast las do pozne starosti. Prot sir Frederic Hopkins, imejitelj Nobelove nagrade ra krnijo, izjavlja: Tryptophan (glavna sestavina Sitvikrina) ie izredno dragocena in neobhodna hranljiva substanca, brez katere ie vsaka rast /as nemogoča. In — samo Silvikrin vsebuje organski Trvptophan Ako imate prhljaj, ako Vam izpadajo lasje, ako že opažate na glavi plešasta mesta, potem vedite: Vaši lasje propadajo in tu je samo ena rešitev pred popolno plešo: Silvikrin naravna hrana za lase Vsaka kapljica Silvikrin a vsebuje hranljive snovi za milijone lasnih stanic. S Silvikrinom dajete svojim lasem hrano, ki je organizem ne dovaja več v zadostnih količinah. Nega las je edini način, da obdržite lepe m polne lase. Kaj mi je potrebno? Silvikrin Lotion za lase: Za vsakodnevno nego las. Preprečuje izpadanje las ia tvorbo prhljaja. Njegova vsebina Neo-Silvikrma deluje tako, da pospeSuje rast las ter ohranjuje lasišče in lase zdrave do pozne starosti Doseza, da pride naravna lepota popolnoma do izraza. Istočasno poživlja in krepi lasne korenine, jih varuje pred okuženjem in tvorbo prhljaja. Silvikrin Lotion za lase je diskretno in prijetno parfumiran. Mala steklenica.......Din 27*— Velika steklenica (za dva meseca) „ 48'— Neo-Silvikrin i Uporablja »e v težfib »tečajih »padanja in slabe rasti las, trdovratnega prhljaja, otrde-losti lasišča ter pri pojavljanju delne a£ popolne plešavosti Ta koncentrirana naravna hrana za lase oskrbuje tkivo za rast la« s 14 organskimi substancami, ki so lasem potrebne c& rast Uporaba Neo-Silvikrina je zelo enostavna in prijetna ter zahteva dnevno 1« nekoGko minut Steklenica za en mesec stan« . . Din 66*— Proizvajanje Silvikrina je patentirano v Angliji, Franciji, Holan-diji, Švici in v drugih državah. Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. SILVIKRIN LABORATORIES London - Pariš - Brussel - Zurich Rotterdam - Barcelona. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb. S ilvilcr in fvo&u/^a KOA£ IOA Opremljeno sobo solnčno in zračno, s posebnim vhodom, oddam z vso oskrbo. Sprejmem abonente na hrano. Stari trg 28/IIT, levo. 91067-33 Sobo z dvema posteljama, oddam takoj, z vso 'skrbo ali brez. Sv. Petra c. 43. pritličje, desno. 34063-23 Sobo s štedilnikom oddam takoj po nizki ceni v bližini tTga. — VpraSnti Selenburgova 6. pri prodajalcu sanja. S4035-33 Mesečno sobo lepo opremljeno, b »e|iarat-nim vhodom, začetek Sv. Petra ceste, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34075-33 Sobo za pisarno oddamo v nalaii Delavske zbornice v Čopovi ulici. — Informacije »e dobe v knjigovodstvu zbornice. 34077 33 Sobo novoopremljeno. leipo. čisto, solnčno. sonporaba kopalnice, takoj oddam Tabor. Sokolski dom. I nadstr., desno. 34093-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in hrano, oddam boljšemu gospodu. Vrhovčeva nI. 9/1. desno. poleg Tabora in gl. kolodvora. 34091-33 Sobe išče Akademik liče takoj sobo s <-oua» rabo kopalnice. event hrano: bližina tehnike ali centra Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 61 fro »Tivoli«. 23828-23a Najslajša In najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina Iz FTuške gore, dremsKi Karlovci — Gostilničarji nudite co špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 l napre; ga razpošilja: B. Marinkov Sremski Car lovci. F ruška gora Postani in ostani član Vodnikove družbe ! U«sS».vie Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Ak>jz Novak. — Vsi v Ljubljani.