Novice iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
O gruntiiih davkih ali fronkih.
Kakor predzadnji, tako se je spet zadnji, pred novim letom končani deželni zbor na vso moč potegoval, da bi se naši deželi preveliki gruntni davki ali fronki znižali. Spet v tem zboru je v imenu tistega odbora, ki je pretresal delovanje deželnega odbora, izdelal g. Luka Svetec obširno sporočilo, kako zelo je preobložena kranjska dežela ne samo proti drugim sosednim deželam, ampak tudi proti svojim močem, in kako silna potreba je, da se ji preveliko breme, kte-rega že ne more več nositi, brž brž zlajša.
Poglavitne reči tega sporočila so bile te-le:
Prošnje predzadnjega deželnega zbora, naj bi se fronki celi deželi znižali tako, da bi se le po 12 odstotkov ali percentov od čistega prihodka davkov pobiralo, namesti zdanjih 16 odstotkov, c. kr. ministerstvo ni hotlo uslišati, ker pravi, da ni vsa dežela enako preobložena. Vendar je visoko ministerstvo dovolilo, da naj se na podlogi prev. cesarskega sklepa od 31. dec. 1864 gruntnim posestnikom raznih krajev naše dežele za 1865. leto zavolj preobloženja in zavolj slabe letine 149*227 gold. fronkov odpiše.
Sporočilo spoznava, da je to precejšna polajšava naši ubogi deželi, al tudi obžaluje, da je ta znesek še vse premajhen proti temu, kakor je dežela preobložena, in da je ta dobrota le nektere zadela, ne pa vseh, ki so preobloženi, enakomerno. Tako se na pr. kantonom: Kranjski gori, Radolici in Litiji nič ne odpiše, ker njih kantonske gosposke niso nikogar priporočile, da bi se mu kaj odpisalo. Za laški, krški, tržiški, planinski , kamniški in vipavski kanton se odpiše le nekaj malega tacih zaostankov, ki se ne morejo več iztirjati, ker tudi za te kantone kantonske gosposke vis. mini-sterstvu niso priporočevale, da bi se več odpisalo.
Z veseljem pozdravlja sporočilo ministerski ukaz, da se gruntne potrebščine (fundus instructus) zavolj dolžnih fronkov ne smejo rubiti, in da se ima vsak uradnik, za kterega se izve, da se je proti temu ukazu pregrešil, ostro kaznovati.
Sporočilo potem na tanko dokazuje, kako krivičen je zadnji kataster, po kterem se fronki odmerjujejo, kranjski deželi; kako je kranjska zemlja više cenjena od koroške in štajarske, čeravno je mnogo slabeja. Tako so na pr. kranjski pridelki, čeravno niso ne boljši ne dražji od štajarskih, za 753.149 gold. draže cenjeni, kot ista množina štajarskih pridelkov, tako da kranjska dežela že zavolj tega 197.539 gold. v primeri več fronkov plačuje od štajarske.
Sporočilo s žalostjo vprašuje, kako vis. ministerstvo mora gledati, da uboga kranjska dežela, kteri je železnica, huda letina, vojska, nednarnost in zastajanje obrtnije in kupčije že tako sila veliko zalega prizadela, mora še to krivico trpeti, da se ji veliko veči fronki nakladajo, ko drugim deželam. Po katastru, pravi sporočilo, znašajo čisti prihodki kranjske zemlje 3 milijone in 535.233 gld. a. v. na leto; težave pa, ki jih gruntno posestvo zdaj nositi mora, znašajo 4 milijone in 438.741 gold. a. v. Tedaj primanjkuje vsako leto 903.507 gld. av. v., ktere morajo gruntni posestniki od drugej jemati, da gruntne stroške poplačajo. Stroški naše zemlje so tedaj veči, ko njeni prihodki. Zatoraj je hitre hitre pomoči treba, če ne, mora kranjska dežela v kratkem čisto ubožati, in kmetijstvo mora popolnoma na nič priti.
13
Za gotovo se je tudi izvedelo, da so bile v nekih krajih tudi gruntne potrebščine za fronke žaru bij ene, čeravno je to ostro prepovedano.
Sporočilo priporoča tedaj ta-le dva predloga:
Naj se vis. vlada iznovega vprosi
1.  da bi se polajšave, privoljene s prev. cesarskim sklepom od 31. decembra 1864., posameznim gruntnim posestnikom, pa tudi celim občinam in okrajem, raztegnile na celo kranjsko deželo, tako, da bi se od 1867. leta naprej fronki kranjske dežele ne odmerjali po 16 odstotkov (percentov) od čistega prihodka; ampak samo po 12 odstotkov; ko bi pa vlada tega privoliti ne hotela, naj dovoli vsaj to, da oi se od 1867. leta naprej vsako leto od čistih fronkov y ki znašajo brez vsake priklade na leto 565.637 gold. av. v. odpisalo 150.000 gold., kteri bi se potem razdelili in odpisali posameznim gruntnim posestnikom po pravični meri, kakor je kdo po primeri preobložen, in še le od tega, kar bi potem fronkov ostalo, bi se priklade odmerile; in
2.  da bi se iznovega ukazalo vsem okrajnim go-sposkam, naj se ostro pazi, da se gruntne potrebščine (fundus instructus) za fronke ne bodo rubile.
Prvi teh dveh predlogov je bil od deželnega zbora enoglasno, drugi pa z vsemi glasovi proti enemu sprejet. — Bog daj, da bi vis. ministerstvo že saj enkrat tako pravično prošnjo deželnega zbora vslišalo, da bi si naša siromaška dežela že saj enkrat malo od-dehnila.
Gosp. L. Svetcu bo pa kranjska dežela gotovo hvaležna, da je spet to sporočilo o gruntnih davkih tako na tanko in s toliko marljivostjo izdelal.
Pri tej priložnosti vam > dragi kmetovalci, še enkrat priporočamo, varujte gruntne potrebščine; ne dajte si jih nikakor za fronke rubiti; če bi se pa vendar zgodilo, pritožite se naprej. Tako se obvarujete svoje velike škode in mogoče je, da gosposka pred sprevidi, da ste res preobloženi, in da se vam potem konec leta kaj fronkov, ki jih na dolg ostanete, odpiše.
14