Skupno praznovanje v KS Vodice in KS Bukovica-Šinkov turn Kar so dosegli danes, bodo jutri presegli... Kar težko je verjeti, da je danes še kje takšen košček naseljenega sveta, kjer človek lahko uživa blagodejno zelenilo narave in mu pogleda ane skali sodobna sivobetonska arhi-tekturna kulisarija in kjer si Iahko še napol-ni pljuča z neokuženim zrakom. Takšen svet se nam odkrije, takorekoč skoraj na pragu Ljubljane, če s Celovške ceste pri šentvidu zavijemo desno prek Save skozi Tacen in na-daljujemo potovanje po ozki, vendar asfalti-rani cesti iše dobrih petnajst minut vožnje z avtomobilom. Vasice so tod maokrog podobne posajenim igrmičkom v parku. Razdeljene so v dve krajevni skupnosti in sicer Vodice in Biikovica-Šinkov turn. • Pred leti je bil ves ta kraj združen v krajevnem odboru Vodice. Takrat so se pre-bivalci odločili, da bodo 13. junij praznovali kot svoj krajevni praznik. Ta dan so obdržale za praznik tudi po osamosvojifrvi in razdelitvi. " v dve krajevni skupnosti. Pred petintrideseti; mi leti je v teh krajih, na ta dan, Gorenjski odred uspešno prebil sovražni obroč. • Prav je, da krajevno skuipnost Buko-vico-Šinkov turn predstavimo v današnjem utripu življenja. S priibližno 15 km2 površine in 1.100 prebivalci sodi med manjše krajevne skupnosti. Starejši ljudje se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, večina mlajših pa je zaposlena, vendar ko pridejo domov, pomagajo pri kmečkem delu. Za njihov kraj je značilna miniaturnost, od krajevnega ura-da, trgovine, dvorazredne osnowie šole, go-stilnice, do dvoranice za dvesto ljudi. Ta zna-čilnost ima vseeno prednost, da se med se-boj zelo dobro poznajo. Kadar se odloeajo za akcijo, ne potrebujejo dolgih sestankov, ker se že v zasebnih stikih večino dogovore. Prvič so se dogovorili za samoiprispevek že pred dobrimi petnajstimi leti in zigradili vodovod. Potem so sledile druge odločitve za asfaltira-nje cest v Utiku, Buikovici in od Utika do Polja, za kar so prispevali 50 odstotkov sred-stev. Nadalje so uredili javino razsvetljavo in zgradili pretežno s prostovoljnim delom in nekaj finančne poimoči dva gasilska domova, ki sta vredna 3 milijone dinarjev. • Bolj kot še neasfaltirane ceste v Šinko-vem turnu, Selu, Kosezah in Vesci, jih tare to, da nimajo kanaliizacije, zaradi česar je . bila zavrta skoraj vsa stanovanjska gradnja. • Organizacijo letošnjega praznovanja krajevnega praznika je rprevzela za obe kra-jevne skupnosti KS Bukovica-šinkov turn. V dneh od 2. do 17. junija se je izvrstila cela vr-sta športnih in kulturnih prireditev. Osrednja je bila 9. junija z velikim zborovanjem, s po-vorko ter odkritjem spomenika revoluciji in spominskih obeležij. Slavnostni govornik na zborovanju, Franc Hribar, sekretar občinske konference ZKS Ljubljana-šiška, je zbranim spregovoril o pomenu takratnih dogodkov, o Sedaj pričakujejo, da bo izvršni svet občine dal soglasje k prehodni urbanistični rešitvi in bo tako prižgana zelena luč za gradnjo 30 stanovaojskih hiš na zazidalnem otoku 214/2 v Utiku. • Čeprav nimajo veliikih načrtov za grad-njo objektov družbenega standarda, so tisti, katere imajo, za njihove razmere vendanle ze-lo poimembini. Iz naslednjega Siplošnega samo-prispevka za šolstvo in ptroško varstvo v ob-čini računajo na gradnjo 4-razredne šole, da bi se njihovim otrokom ne bi bilo treba vo-ziti v Vodice, pridobili pa bi radi še vrtec. • Ustavimo se nazaj grede še v Vodicah. Stare ljudske modrosti so nezmotljive. Ena od ,njih pravi, ,da je za končno sodbo odloči-len že prvi vtis. Torej: prijeten kraj — pri-jazni ljudje. Mimo te sodbe, naj brez laska-nja dodamo še to, da «o tudi aktivni kot ma-lokje. Nikoli ne mirujejo. Kar so dosegli da-nes, hočejo jutri preseči, kot da bi se ravnali po Napoleonovem izreku, »ni dober tisti vo-jak, ki ne razmišlja, kako bi postal jutri ge-neral«. Pred seboj imajo vizijo jutrišnjih Vo-dic, ki naj bi postale nov razvojni center v tem delu občine ši.ška. Pogoje imajo, volje in vztrajnosti pa jim itudi ne tnanjka. Odprta Iega kraja z lepo okolico, kjer se steka pet regionalnih cest, kar spodbuja takšne ambi-cije. Nedvomno bo imel turizem prednost. Za začetek predvidevajo izgradnjo športno-re-kreacijskega centra na površini 3ha, za kar imajo urejeno že vso urbanistično doknmen-tacijo, manjka jim le še sredstev, da bi se lotili del. • Turistično društvo, ki šteje 120 članov in letos praanoje 10-letnico obstoja, je eno naijbolj aktivaiih in vsako leto priredi kakšno množično turistično prireditev. Tako so v letu 1976 priredili veliko cvetlično razstavo, leta 1977 »kmečlko ohcet«, ki se je je udeležilo preik 4.000 obiskovalcev in 1978. leta parado narodnih noš. Takšne prireditve krajani pod-pirajo z velikim veseljem, na njih žele pri-kazati čim več izvirnih običajev in pristne folklore. Monda ima raalakatero drugo turi-stično dnuštvo toliko posluha za dajanje fi-nančne pamoči drugim orgaoizacijam in dru-štvom, kot ga ima njihovo. Vsako leto name-ni del sredstev za dedka Mraza, dan žena, prenašanju tradioij NOV na rnlajše rodove i: takratnih izkušenj v naš sistem splošneg Ijudskega odpora. • številne športne prireditve in ponazc ritev preboja Gorenjskega odreda so bil vključene tudi v program akcij »nič nas ne sm presenetiti«. Na sam praznik 13. junija st tmeli skupščini krajevnih skupnosti skupn slavnostno sejo, na kateri so zaslužnim kraji nom izročili pismena priznanja. Množične i uspele prireditve so znova potrdile visoko pi litično zavest prebivalcev iteh ^krajev. šoli v naravi, taborniški organiizaciji ali ka-tere druge akti"wnosti. • Vodiee bi potrebovale dobro gostilno, kjer bi gosltje poleg pijače lafalko dobili tudi brano. Marsikateri tranzrtni turist, ki je na-menjen na Knvavec in Brnilk ali ki se vrača, bi zavil vanjo, tako kot se ustavi v tamkajš-nji trgovini, ki je prav zaradi tega postala že premajbna. Morda bi bilo prav, če bi tudi pošta uvedla deljen delovni čas, ne zaradi tu-ristov, ampak potreb krajanov. • V desetih vaseh krajavne skupnosti, ki se raiziprostira na 18 km2, živi 2.265 prebival-cev, od katerih jih je 60 odstotkov zaposlenih in si ustvarjajo dodatni vir dohodika iz kme-tijstva; pravega kmeokega prebivalstva, ki žrvi iziMjučno od kmetijstva, pa je komaj do brih 5 odstotkov. V družbenopolitično življe-nje je viključonih 151 krajanov, od tega šteje skupščina krajevne skupnosti 71 delegatov, ki ji predseduje Stanko Hvale. • V krajevni skupnosti deluje še vrsta raznih organizacij in društev, ki prek svojih olanov dopolnjujcjo družbenopolitične življe-nje. Na njenem področju delujejo tri mla-dinske osnavne organizacije, tri ZZB, OO ZKS, ZRVS, štiri gasilska društva, organizacija RK, lovska družina, taborniška organizacija, re-kreacijsko športno društvo in prosvetno dru-štvo, ki trenutno iz tehničnih vzrokov še ni re-gistrirano, v okvi-ru tega pa imajo pevski zbor »Jakob Aljaž<( ixi »Godbeno društvo«. • Razrvejano je tudi kulturno žhrtjenje, predvsem na glaslbenem področju. Poleg pev-skega zbora »Jakob Aljaž« in »Godbenega dru-štva« je osnovma šola tudi pri razivijanju pev-ske kulture najbolj prizadevna spodbujeval-ka. • Siploh imajo prosvetni delavci v Vodicah velik posluh za kultumo življenje kraja in glasbeno vzgojo otrok. Tako so ustanovili glasbeni razred, ki scdaj živi tako rokoč »ile-galno«, brez družbene pomoči in subfvencij, samo Ob entuizijazmu profesorjev in kraja-nov. Zato bi radi pridobili legalni status kat oddelek Glasbene šale »Franc Šturm« v šent-vidu. Uspešno nastapa na prireditvah tudi rit-mična skupina Bogomire Cankar. Če upošte-vamo še nastope malčkov iz oddelka VVZ »Mance Komanove«, tedaj moramo priznati, (Nadaljevanje na 12. strani) PA BREZ ZAMERE... Vodičani nirnajo dlake na jeziku, naj gre za lastne ali tuje slabosti. Tako niso zadovoljini z organiziranostjo Ln uspehi mladine, občani pa pogrešajo tudi večjo politično prisotnost in aktivnost orga-nizacije zveze komunistoiv. Z rablo dozo prizadetasti so potožili, da se počutijo mansikdaj odrinjeni ali pozabljeni, ker so na podeželju. Tako so bili pozabljeni pri vračilu obiska pobratenim Kavadar-cem, katerim so oni prej nudili gosto-Ijubje v imenu občine, isto se je zgodilo pri ofrvoritvi magistralnega plinovoda in razdelilne postaje. Pri začetku izivaja-raja del so morali prevzeti vso organi-zacijo namestitve delavcev, skladiščnih in parkirnili prostorov za mehainizaci-jo, ob koncu pa se ni nihče apomnil niti na to, da bi jih povabil na otvoritev. Njihovo krajevno skuipnost veokrat predstavljajo kot primer alktivmosti, kar jim pameni prizinanje. Zato menijo, da si zasluži jo vsaj takšnih drobnih pozor-nosti. Pa brez zamere, so dejali... Krajevna skupnost Podutik je doslej slavila krajevni praznik na isti dan kot KS Dravlje. Po letošnji razdelitvi Dravelj na tri krajevne skup-nosti, so se tudi v Podutiku odločili za svoj no-vi praznik. Določili so ga po dogodku iz NOB pred sedemintridesetimi leti, ko so 10. julija partizani pri Podutiku pripravili italijanskemu okupatorju zasedo in se z njim spopadli. Spo-pad ni bil toliko pomeraben v vojaškem kot v političnem pogledu. Dogodek je ljudem vlil no-vega poguma in spoznanja, da sovražnik ni ne-ranljiv tudi, lahko rečemo, na pragu svojega najmočnejšega oporišča. Spodbudil je ljudi, da so se začeli vključevati v osvobodilno gibanje in vstopati v partizane. Od tistih dni do danes se je Podutik v mar-sičem spremenil, naj bo to po zunanjem videzu kot po številu in strukturi prebivalstva. Ob-močje KS obsega 8 km2, na katerem živi 1549 prebivalcev. Stevilo je posebno naraslo v zad-njih desetih letih. Kot skoraj v vseh primestnih krajevnih skupnostih je tudi v podutiški večina aktivnega prebivalstva zaposlena. Pravih kme-tov lahko naštejejo morda le 23. Ugodne avto-busne zveze mestnega prometa mu omogočajo, da živi tako rekoč z utripom mesta. Zaradi te-ga tudi ne čutijo nobenih potreb po svojih ob-jektih splošnega družbenega standarda kot so šola, ambulanta, kulturni dom ali podobno. Pro-blem otroškega varstva čutijo toliko, kolikor ga . občutijo v mestu in sploh povsod drugje. Za »častilce boga Bakha« zadostujeta dva hrama in sicer v Podutiku in na Toškem čelu. Na račun slednjega bi imeli krajani in gostje reči marsikaj kritičnega, toda ker je lastnik za-sebnik, prepuščajo to njegovi samokritičnosti. Veliko bolj slabe volje je ostala večina kra-janov, ki ne zahaja v gostilne in je odvisna od vodovoda. Zaradi slabega pritiska iz pip voda komajda curlja, pogosto pa se zgodi, da marsi-katera hiša ostane brez nje. Vajenim slabe vo-lje zavoljo tega, bo prihodnje leto poskrbelo še za en problem. Na svojem področju imajo dve trgovini, ki jih oskrbujeta z vsakdanjimi življenjskimi po-trebščinami, toda naslednje leto bodo v Poduti- (Nadaljevanje z 12. strani) da ima pevska in glasbena dejavnost v Vodi-cah močne korenine. V osnovni šoli je tudi fotokino klub »Krvavec«, ki je dosegel izred-ne rezultate in posnel več filmov. • S kultiirnega področja je vredno ome-niti, da je bila 1. julija otvoritev podružnione Ijudske knjižnice iz Šiške; za kar je matična knjižnica vložila precejšnja sredstva. Za kra-jane je to pomembna kulturna pridobitev. • V Vodicah innajo dva kulturna domova, vendar v zelo slabem stanju. Potrebna bi bila temeljite prenove in nove oipreme, za kar pa ni sredstev. Zaradi tega so prikrajšani za marsikakšno kvalitetnejšoikulturno prireditev gostujočih poklicnih ustanov. Zaenkrat bi se zadovoljili tudi samo z nabavo stolov in na-mestitvijo primernih svetlobnih teles. O tem bi se radi Siporazumeli z občinsko kulturno skupnostjo. Pravijo, da bo nekega dne o kul-turnih domovih na podeželj.u treba posebej Bipregorvoriti, če ne želimo, da bodo zaradi sla-Bega vzdrževainja proipadali. Nekaj bo treba storiti tudi glede kina, da bi na projekcijskem platnu slike znova oživele. Nekdo bi moral po-skrbeti, da objeibtiv in naprav za kulturo zob časa ne bo dckončno uničil... .. ' Ivo Osolnik ku ostali brez nje. Lastnik lokala je trgovske-mu podjetju Mercator odpovedal najemno po-godbo. V kraju drugega lokala ni, investitorja za gradnjo novega pa tudi ne. Preostane jim, da postavijo stojnice, prodajo blaga pa prepuste branjevcem in krošnjarjem. Krajevna skupnost je sredstva za izgradnjo lokala vključila v svoj proračun, toda ker oni ne delijo sredstev, jim . ne kaže drugega kot moledovanje. Nekoliko jim razganja slabo razpoloženje lepa obljuba, da bo kmalu rešena sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za SS-12 v Podutiku, ki naj bi razrešila vprašanje -kanalizacije, ki jo kraj zelo potrebuje. Ker so obljube besede, ki jim ne gre vselej verjeti, se nočejo že prezgodaj močno veseliti. Z njimi imajo tudi kakšno slabo izkušnjo. Občinska komunalna skupnost jim je že 1974. leta obljubila poleg postavitve jambor-skega transformatorja izgradnjo rezervoarja za pitno vodo na Toškem čelu. Druge obljube še do danes ni izpolnila, v obljubah pa ni mogoče zbirati vode. Preidimo od malce s šalo serviranih proble-mov k družbenopolitični organiziranosti kraja. Krajevno samoupravo so krajani oblikovali z 29-člansko skupščino, svetom krajevne skupno-sti, poravnalnim in potrošniškim svetom ter ko-munalno komisijo. Poleg teh teles sta formirani še temeljna delegacija in delegacija samouprav-ne interesne skupnosti. Prek vseh navedenih teles je v aktivno družbenopolitično življenje vključeno 144 krajanov, kar predstavlja skoraj 10 odstotkov vsega prebivalstva. Pogoji za u-spešno samuopravo so ustvarjeni, odvisno je le od krajanov in delegatov v koliki meri jih bo-do uporabili. Poleg organizacije socialistične zveze imajo v krajevni skupnosti mladinsko organizacijo, organizacijo ZZB, organizacijo Rdečega križa, v kratkem pa se jim bo verjetno pridružila še zve-za rezervnih vojaških starešin. Zelo aktivna je organizacija RK, ki jo vodi predsednik Vinko Vaisshajzen (ki je tudi tajnik KS) in šteje 410 članov. Vidne uspehe je dosegla na področju krvodajalstva, za kar je dobila dve plaketi in priznanje. Med rednimi krvodajalci so nekateri oddali kri tudi že po 38-krat. Posebne pozor- nosti so deležni krajani stari nad 70 let. Vsako leto jih povabijo na družabno srečanje, kjer jih obdare in pogoste. Mladina je organizirana v osnovno organi-zacijo ZSM in ima formirano svojo pohodno e-noto »Galič Stanislav« in se z njo udeležuje raznih pohodov. Verjetno bi bili mladi veliko bolj aktivni, če bi se lahko zbirali v svojem prostoru, ki jim ga je dala na razpolago KS. Pravimo, če bi se lahko zbirali. Zbiranje jim preprečujejo sosedje, češ da kalijo mir. Bržda je posredi več kljubovanja kot upravičenih raz-logov, sicer se pa lahko s pametnim pogovorom doseže marsikateri sporazum. V kraju delujeta še lovsko in gasilsko dru-štvo. Slednje je zelo delavno. Nov dom druž-benih organizacij, ki je bil zgrajen v prizidku gasilskega doma in ga bodo izročili namenu 14. julija, je sad njihovega dela. Krajevna skupnost je v ta namen dala društvu finančna sredstva, člani društva pa so ta prispevek še oplemenitili s svojim delom. Krajani so na ta način prido-bili lepo sejno sobo, dve pisarni in večnamen-ski prostor, ki ga je mogoče uporabiti tudi za dvorano, kjer se bodo lahko zbirali v večjem številu. Za drugo največjo pridobitev v preteklem letu štejejo v Podutiku, asfaltiranje ceste v na-selju Dolnice-Glince v dolžini nekaj več kot 1 kilometer. Sredstva zanjo so zbrali iz samopri-spevka. Ni veliko, vendar je dovolj za kažipot, kako se bodo uspešno lotili morda še kakšnega drugega problema. Letošnje praznovanje krajevnega praznika so posvetili 87-letnici rojstva tovariša Tita, 60-let-nici ustanovitve KPJ in SKOJ in 70-letnici ob-stoja Gasilskega društva Podutik-Glince. V ča-su od 1. do 14. julija se bo zvrstilo nekaj pri-reditev. 6. julija se bo pričel V. partizanski po-hod v Polhograjske Dolomite, ki se ga bo ude-ležila tudi mladinska pohodna enota in se kon-čal 7. julija zvečer ob tabornem ognju in to-variškim večerom na Toškem čelu. Med poho-dom bodo obiskali vsa partizanska obeležja in izvedli obrambne vaje. Na dan krajevnega praznika 10. julija se bo sestala skupščina kra-jevne skupnosti na slavnostni seji in tako dala slavnostni pečat prazniku. Praznovanje bodo sklenili 14 .julija. Najprej bo krenila skozi Pod-utik povorka, v kateri bodo poleg krajanov so-delovale še enote civilne zaščite in gasilskega društva. Po zaključeni povorki se bodo zbrali na zborovanju pred gasilskim domom in novim domom družbenih organizacij. Ob tej priložno- sti bodo na gasilski prapor pripeli darovalne trakove častnih članov in takoj za tem bo sle-dila slovesna otvoritev doma družbenih organi-zacij. Zaključek vsega slavja bo izzvenel zvečer v Dolnicah z družabno prireditvijo v veselem razpoloženju. Ivo Osolnik