cena lir 25
Poštnina plaCana - Sped. abbon, post. - n. gr.
GOSPODARSTVO
Trgovina ♦ fin anca ♦ indust rija ♦ obrt ♦ kmetijstvo Teto x št. 231_sreda, 25. julija i956	__trst, ul. geppa 9 - tel. 38-933
Ob 50-letnici bohinjske železnice
Dne 19. julija je preteklo 50 let, odkar je svečano pridrdral prvi vlak Po železnici čez Jesenice, Bohinj, Go-hco in Opčine v Trst na postajo pri Sv. Andreju.
Ta dogodek je bil za tržaško gospodarstvo izrednega pomena. Tržaška luka je bila od 1. 1857 sicer že povedana z dvotirno »južno železnico« z bližnjim in daljnim zaledjem, ven-/ dar so bili zahodniii predeli Avstrije Saloburško, Tirolsko in Koroško brez Neposredne povezave z morjem; to ^ dežele velikih naravnih bogastev, dasti lesa.
Tudi strategija je narekovala grad-Njo te proge, ker se Dunaj ni zanesel Na trojno zavezništvo, v katerem je bila poleg Nemčije tudi Italija. Slo-’>’enc; so bili ob tem vprašanju razdeljeni. Premnogi so upravičeno slutili, da bo graditev te proge pospešila gradnjo germanskega mosta »zur blauen Adria« (na Jadran) čez slo-vensko ozemlje. (V resnici je italijan-ski župan Bombig na zadnjih volitvah pred prvo svetovno vojno v Go-rici prodrl s pomočjo nemškilh gla-Sov).
Nova proga je sicer težka, saj do-dsže vzpon na nekaterih mestih kar metrov na 1000 metrov; vendar je Precej krajša kakor južna železnica (iz Bruck a/M čez Jesenice do Trsta 'H4 km, po bohinjski in 517 km od brucka čez Maribor lin Sežano).
Hkrati veže Trst čez Schwarzach z iUžno Nemčijo (Muenchenom). Bohinjska proga ni bila važna samo za tovorni promet, temveč tudi za pot-Niški; avstrijska železniška uprava ie uvedla na njej tudlli brze vlake ^rst-Dunaj z zvezo proti Muenchenu. kornet je bil izredno živahen. Pomislimo samo, da je po bohinjski Progi vozilo tudi po 48 parov vlakov Na dan.
Pontebska proga Trst-Videm-Trbiž-tleljak je bila v avstrijskih časih za tržaški promet skoraj brezpomembna; Ncer je ta proga tudi daljša (relacija lieljak-Videm-Trst 205 km) kakor bohinjska (183 km). Sele po .priključitvi Trsta k Italiji po prvi svetovni vojni je pontebska proga pridobila Na pomenu, ker teče do avstrijske me-In (do Trbiža) po italijanskem ozemlju in prinaša tranzit po njej proti Trstu *aradi večje daljave več denarja Npravi italijanskih železnic, že tedaj In italijanska prometna politika šla 2a tem, da se tranzit iz Avstrije in ftehoslovaške čimbolj prenese z južne •N bohinjske proge na pontebsko in tako izogne jugoslovanskem ozemlju.
To stremljenje uprave italijanskih teleznic je prišlo toliko bolj do izra-m po drugi svetovni vojni, ko se je Jugoslovanska meja premaknila od dostojne in Podbrda do Sežane in konice. 0 premaknitvijo te meje je Nora! dokončno propasti načrt za Saditev takoimenovane predilske pro-& (iz Trsta do Gorice po južni železnici, od Gorice do Kanala po bohinjski Sin dalje čez Kobarid, Bovec hi pod Predilom do Trbiža), vkolikor | & je narekovala prometna politika Italijanskih državnih železnih. V za-; misel iste prometne politike sodi tuli načrt za ojačenje pontebske proge 1 2 dograditvijo nove železmilce od Pon-tebe skozi Alpe v Ziljsko dolino do ^Niohorja in dalje do Beljaka, ki je m danes na dnevnem redu.
Tovorni promet po bohinjski progi 2 Jesenic čez Novo Gorico in Repen-^ tabor proti Trstu so odprli 1. 1948.
tranzitni promet je po njej razmero-jNig živahen. Skoda le. da proga še ni "Ha eletrificirana od Opčin do Jese-Nic; z eletrifikacijo bi se izognili dimu v dolgi vrsti predorov, hkrati pa hi promet pospešili.
Že ko je bil vzpostavljen tovorni Promet po drugi vojni so se Tržača-Ni, ki jtim je bila ta zveza s Soško dolino, Koroško in Južno Nemčijo Najbolj domača, vpraševali, zakaj se N« obnovi tudi osebni promet. Trst m dobil tako najkrajšo zvezo s Ko-mtko, Dunajem in Muenchenom, na kateri bi lahko vpeljali direktne vla-m, medtem 'ko se danes mora zado-'mijiti z zvezo čez Trbiž, ki sodi v mteresno področje njegovega tekme-ca Benetk. Z otvoritvijo osebnega Prometa po bohinjski progi bi se fugnili tudi ovinku čez Sežano, ki so 1° po vojni povezali z bohinjsko pro-m z novo železnico do Dutovelj.
Vprašanje vzpostavitve osebnega Prometa čez Repentabor bi se danes ‘Nhko rešilo, ako bi upravi italijan-shih din jugoslovanskih železnic poka-mii količkaj dobre volje; saj so bila [Ned obema državama v zadnjih le-'lh rešena še mnogo bolj komplicira-jm vprašanja. ___________________
m.1 SE AMERIŠKA VOJSKA NIHAK nE IZ EVROPE?
Načelnik vrhovnega poveljstva ame-‘ške vojske admiral Radford je ored-I mi, c'>a ti se.amer ška vojaška sila do 1960 zm-n ša a za 800.000 mož. |7e\V York Times« pr pcminja, da bi ^edba tega načrta pomenila umik na '°tnače pos ojanke v Ameriki, to se Jravi opusti e v obrambe na zunanjih '°stojankah v Evropi. Proti temu pred-■°§u so se uprli poveljn ki treh se tav-"‘h delov ameriške vojske (na suhem, “N mo ju in v zraku), č š da ne bi 'iNlerika v primeru uresničenja predlo-admirala Radforda megla branili lvrope.
Nemško javno mpenje se je zaradi [^katerih incidentov med ameriškimi [°iaki in civilnim nemškim preb vai-uyom pričelo upirati prisotnosti ame-Nšfce vojske.
Vtisi s potovanja na Dunaj
Liutta delnica nai naveže delavca aa podielie
Na majskih volitvah v poslansko zbornico je geslo o preobrazbi delniškega prava, ki naj bi ustvarilo potrebno pravno osnovo za praktično uvedbo »ljudske Gekiice« igralo važno V-cgo. Avstiijska ljudska stranka propagira zamisel o ljudski delnici s priznanim namenom, da bi široke sloje prebivalstva, predvsem jz delavskih in uradniških krogov, pa tuni iz vrst ob tni-kov in kmetovalcev, pritegnila k finansiranju deln,ških družb ter jih tako koi prave solastnike zainteresirala pa uspe-vanju podjetij. Ti široki sloji naj bi svoje prihranke, katere imajo sedaj naložene pri denarnih zavouih v ob.iki hranilu h vlog, v bodoče vsaj delom i uporabljali za nakup delnic delniških družb. To naj bi omogočilo izvedbo raznih gospodarsko političnih -načiiov stranke zlasti v zvezi s petrolejem, ki pridobiva za avstrijsko republiko čedalje večjo važnost.
Zanimivo je, da se stremljenje, da bi se široki sloj prebivalstva pritegnili k direktnemu finansiranju deL.išk h družb, pojavlja tudi y orug h dražavah na zapadu, zlasti pa v Ameriki. V ZDA se pa vodilnih menih velikih pelmŠKih družb utrjuje splošno p,epr,čanje, da je usoda velik.h podjetij v daijni bodočnoni odvisna od tega ali se j m bo posrečilo razširiti v zado_tni meri krog delničarjev v omenjeni smeri. To mnenje se naslanja pa trditev, da je a-meriška demokracija vse bolj pod vplivom množičnih orgapiza.ij, k. kor p. pr. delavskih sin ikatov, kar pomeni, da bodo v dogledn m času velika delniška ped^etja le t-daj megla uspevati, če bodo zasidrana y jineresih označenih širokih slojev.
Da se to stremljenje že uresničuje, dokazujejo statistični podatki o številu delničarjev v ZDA. Pri 18 največjih delniških diužbah se je skuppo š.tvilo
bi hoteli preprečiti njene morebitne nepremišljene nastope proti sosedom.
Dosleden nasprotnik oborožitve Nemčije je znani voditelj nemšiuh protestantov dr. Niemoe.l r. ki je v stik,h s protestan skimi cerkvenimi krogi v Vzhodni Nemčiji in pravoslavnimi cerkvenimi krogi v vzhodpih državah.
VEC PROMETA V PRISTANIŠČU.
V prvih petih mesecih letos je znašal promet skozi Javna skladišča 1,240.875 ton, medtem ko so v istem r. zdobju lani zabeležili 1,148.9 3 tone. Povečanje prometa gre pretežno na račun premoga in drugih rui. Povečal se je avstrijski tranzitni promet, zmanjšal pa se je češkoslovaški. V manjš me j se je povečal tudi promet z Jugoslavijo,
Milijarde za oborožitev IVemčije
Zgodovinski dogodek za vse evropske narode
Izredno živahna razprava o oborožitvi se je y zahuopcn^mški javnosti zaključila pred zbornico aežel (senatom), ki je potrdila sklep zveznega zbora ipo-slauske zbornice), pa j se uvede opycz„a vOjašKa siužtia. Opozicija, to je v prvi vrsti socialni demoKrati so biti odločni nasprotniki uvedbe vojaške obvezne službe ter so se zavzemali za ustanov,-tev poklicne nemške vojske, y kateri bi torej služili prostovoljci. Pp sporazumu z zahodnimi državami bo nemška vojska štela pol milijona mož.
Uvedba obvezne vojaške službe v Zahodni Nemčiji je izredno važen notra-njepolit.čpi, zunanjepolitični pa tudi gospodarski dogodek. Da se je veiik del nemške javnosti upiral in se up.ra še danes obvezn. vojaški službi, je razumljivo po katastrofah, ki jo je Nemčija doživela v zadnjih vojnah. Toda odpor proti ustanovitvi tako .velike vojske ima tudi gospodarsko ozadje; saj bodo že po pivem proračunu Nemci morali izdati 2 milijardi 600 milijonov mark (ena marka velja okoli 150 lir) za oborožene s.le. Ena milijarda 500 milijopov pojde za vojašnice in vo_a-ška stanovanja, 600 milijonov za vojno mornarico ip letalstvo in okoli 550 milijonov za avtomibilska vojaška vozila in tanke. Mnogi gospodarstveniki postavljajo vprašanje, ah bo nerr.šso gospodarstvo lahko še tako uspevalo, kakor uspeva danes, ko Nemčija nima vojske, ko bo moralo tako ogromne zneske t.ošiti za njo. Na to okolnoA so pozorni tudi Angleži, kakor se da sklepati iz pisanja »Manchester Guar-diana«; saj samj «na lastni koži ču.ijo konkurenco nemškega izvoza pa trgih, ki jih je doslej obvladalo angleško blago. Angliji bi oborožitev nemškega naroda v tem pogledu utegnila koristiti.
Toda oborožitev Zahodne Nemčije ip vrh tega še uvedba obvezne vojaške službe bo imela tudi velike mednarodne posledice. Predsednik Tito je izjavil, da bo bodoči razvoj pokazal, da je bil ta korak Nemčije (ki je bil pač izvršen s podporo zahodnih držav) zgodovinski pogrešek. Ze neki nemški list je zapisal, da ima Nemčija danes pravzaprav dve vojski, vzhodno in zahodno.
Obstoji torej nevarnost medsebojnega obračunavanja med samimi Nemci. S tem je bil zadan tudi udarec vprašanju združitve obeh Nemčij, ker je jasno, da se bodo Rusi toliko bolj upirali tej združitvi, kolikor večjo vojsko bo imela Zahodna Nemčija. Ce je kanadska vlada darovala Zahodni Nemčiji 75 reaktivnih letal najnove.šega tipa (F-86 Sabre Jet) jp se izrazila prip, avljepo dobavljati za daljšo dobo tudi ves pribor, je pač jasno, da so države NATO poverile Nemčiji posebno nalogo y Evropi, ki se povsem križa s sovjetskimi načrti. Z druge stiapi je povsem upravičen strah manjših natodov pred novo nemško vojsko, ki se bo prej ali slej tako ojačila, da jo bodo tudi sami nemški državniki težko obvladali, tudi ko
delničarjev v zadnj.h desetih letih od 3,1 dvignilo na 4,5 milijonov’, torej skoraj za po ovico. Stevi.o ae.njčarjev pa narošča zlasti pni tistih družbah, ki navajajo svoje delavce in nameščence k rednemu nakupovanju lastn.h delpic s posebnimi ola.šayami in .ug..dnos.mi. Pri družbi Geneial Electric se je lansko leto število deb.ičarjev ovignilo od 295.000 na 349.00u; pri družbi American Teiephone se je število delničarjev v deset h let.h podvojilo. Na vsem pod-roč.u ZDA je bilo ieta 1951 približno 6 in pol mili.onov delničarjev. Pri tem so bile osebe, ki so imele delnice različnih družb, le enkrat štete. Leta 1954 so štcvLo delničarjev cenili že na 7 in pol milijona. Vodilni krogi pri družb: General Electri so mnenja, da bi se celotno ševiio delničarjev v ZDA moralo dvig.m na 40 uo 50 milijonov.
Za čemer shemi politika avst,jjske ljudske stranke pod geslom ljudske del-nhe, se da dostči sevcoa samo s,po mensko de nico. Delničar mora b.ti vpisan v knj.go deln čar j :v, da je s podj, tjem tesneje povezan. Tudi je važno, da se mu ček za dvig div dende redno dostavlja na do.n, po možnost, vsako čet tletje, in da ga uprava pismeno vabi na d ožbene občne zbore. PD amei iških delniških družo h se y novejšem času zares udeležu ejo red-n.h in izred-n h občnih zborov vedno več deln čar e/, včasih tudi po 2.600 Upravni stroški so p.i takem nač nu upravljanja podjetij seveda nekoliko večji, kot bi bih pri sistemu brezimnih de'nic, toda razliko od. tlita jo posredne koristi, ki jih imajo podjetja od tesnejše povezanosti z delničarji.
Ce bo avsui ska Jjudsk . st.anka svojo zamisel o ljudski delnici hotela uresničiti v novem paiiamen u, bo gotovo zanimivo sledi i zakonskim p edlogom s katerimi bodo avstrijski poli ični in gospodarski činitelji poskusi i reš.ti ta sodobni kapitalistični problem.
Dr. O.
Razvoj slovenske obrti
na Gospodarskem razstavišču
Ljubljana, julija 1956
Te dni so odprli y Ljubljani na Gospodarskem razstavišču 2. obrtniški velesejem. Bejem je trajal do 15. julija. To je bil prikaz izdeikov našega obit-ništva, ki je po svojih kvalitetnih izdelkih zaslovelo tuai preko me.a ožje domovine. Ob otvoritvi velesejma je poudaril predsednik republiške obrtne zbornice Leopo.d Potočnik, da naša o-brtna proizvodnja ne zadošča za vedno bolj naraščajoče potrebe, zato bo potrebno s primernimi Ukrepi po.peš.ti nadaljnji razvoj obr i. Ob.t dopolnjuje indus.rijo in ima tudi y današnji industrijski dobi polno uprav.čenost do svojega obstanka.
Le.ošnjega obrtniškega velesejma ge je ude.eži.o nad 350 razstavljalcev večinoma zasebnih obrtnikov; socialistični sektor ob.tuištva zavzema nekako polovico razstavnega prostora. Zastopane so skoro vse panoge ob ništva: i&z-novrsti.e igračke, ki z okusno izdelavo že lahko konkurirajo s .ovis.nimi inozemskimi izdelki, mizarski izdelki z lepim pob štvom in klub. kimi garm.u-rami, ključavničarski itdelki, ki .ih je posebno veliko, ortopedski izdelki (invalidski vozički, proteze i. dr.), keia-mični izdelki, intarzije, kamnoseški izdelki. livarski in fi. omthaniški predmeti, razni filigranski izdelki Ud., itd. Skratka: obiskovalcu obrtn šktga velesejma daje razgledovanje po posam z-nih izdelkih pravi estetski užitek. In
vse to so ustvarili ljudje, ki so včasih daleč od kulturnega sreuišča navezani nase in na svojo iznajdljivost!
Razstavni ka.alog ve.esejma vsebuje nekaj prav zanimivih pouatkov iz zgodovine slovenssega obriništva. Prva o-brtpiška razstava je bila v Ljubljani že leta io^d, naivar pa doiga deseile.ja ni bilo pomembnejšega udejstvovanja na tem pouročjU. S_ie leta 1905. je priredilo Društvo rokodelskih pomočnikov y Ljubljani veiiko obrtniško razstavo. V tistih časih je od ornča,, da so oortni-ški vajenci ob koncu šolskega leta p.i-redili razstavo svoj.h del. Prvo tako razstavo je priredila Zveza kranjskih obrtnih zadrug m njej so sledUe v poznejših iet.h druge, tako da se je ta običaj pred prvo svetovno vOjno že skoraj ustalil. Po prvi svetovni vojni se je obrtništvo po ysej Sloveniji močno razmahnilo. Posebno š.a.erski del Slovenije je pokazal zelo živahno delovanje in se uveljavil s prireditvami v Mariboru, Celju, Murski soboti i. dr. V Mariboru so leta 1932. priključni o-brtniško razstavo Mariborskemu tednu, kjer je od tedoj taka r.Zeta.a vsako leto. Ko je bil leta 1921. ustanovljen Ljubljanski velesejem, So bili naši obrtniki na njem številno m doetojno zastopani in tako tudi pa vseh vsakoletnih nadaljnjih prireditvah. Prav posebno so obiskovalci občudovali vsakoletne velike razstave j oh štven h mizai-jev, katerih izdelke je glede na kateo-
Arhitektonska zamisel ljublj. sejmišča
Iz razgovora z arh. Simčičoin
Naš ljubljanski dopisnik je obirkil projektanta Gospodarskega razstavišča arhit kta B. S.mčiča. Ta mu je dal nekaj zanimivih podatkov glede načrtov, izpopolnitve in razšir tve sedanjih in bodočih objektov razstav šča. Na podlagi njegovih izvajanj naj na tem mestu na kratko or.šemo bodoči razvoj razstav.šča.
P ££ RIVALSTVO
VS-EGA SVETA-
Prebivalstvo vsega sveta se je v zadnjih 34 letih, 'kakor nam kaže zgornji črtež, skoraj podvojilo. Od 1813 milijonov ljudi v letu 1920 smo v 1. 1954 prišli do 2.630 milijonov. Zanimivo je, kako se prebivalstvo deli po celinah. V Afriki živi okoli 8 % vsega prebivalstva na svetu, v obeh Amerikah 14, % v Evropi 24 %, v Aziji pa nad polovico vsega prebivalstva, to je 54 %. To nam kaže spodnji črtež.
V 19 DRŽAVAH se je prebivalstvo leta 1954 gibalo med 10 in 30 milijoni. Te so: Holandija (10 milijonov), Belgijski Kongo (12), Kolumbija (12), Ju-žno-afriška zveza (13), Cehoslovaška (13), Kanada (15), Jugoslavija (17), Romunija (17), Argentina (19, Burma (19), Iran (20), Tajlandija (20), Južna Koreja (21), Filipini (21), Turčija (23), Egipt (23), Poljska (27), Mehika (28), Španija(29).
V	DVEH DRŽAVAH se je prebivalstvo sukalo med 30 in 50 milijoni. To sta Francija (43) in Italija (47).
V	ŠESTIH DRŽAVAH se je prebivalstvo gibalo med 50 in 100 milijoni: V. Britanija (50), Zahodna Nemčija (50), Brazilija (57), Pakistan (80), Indonezija (81) in Japonska (88).
V	ŠTIRIH DRŽAVAH je prebivalstvo preseglo 100 milijonov prebivalcev: Združene ameriške države (162), Sovjetska zveza (216), Indija (377) in Kitajska (574).
PREBIVALSTVO V PETIH VELIKIH DRŽAVAH
Prebivalstvo v petih velikih državah se je v 17 letih, to je od 1. 1937 do 1954 pomnožilo v naslednjem razmerju: na Kitajskem za 27 °/o, v Indiji 24 %, Sovjetski zveail 27 °/o, v Združenih ameriških državah za 27%', na Japonskem pa za 26 %. Ce upošte-
vamo gostoto prebivalstva, je razlika med tremi državami precej velika: v Sovjetski zvezi živi na enem kvadratnem kilometru 10 ljudi, v Združenih ameriških državah 20, na Kitajskem 59, v Indiji 114, a na Japonskem 239.

JAP 2 PA ZS?R IN P. KIT.
Obiskovalci razstave »Razstava povojnih izumov in tehničnega napredka Jugoslavije« so to pot prvikrat stopJi v novo lopo, ki je hna teuaj, če^iav neuradno prvikrat ooprta za razsuuyni prostor. Lopa je impozantne oboke, zgrajena v tako zvani lupinasti konstrukciji katere debelina znaša 8 cm, spodaj izolirana, toplotno in zvočno na vrbu pa pok.ita z izolirno maso. Z dveh s.rani je ostekienjena, njena uporaba bo pa služila več namenom: v prvi vrati seveda za razstave, poleg tega pa tudi za športne pri.euitve, za prireditve teko imenovan h m^nstre-ko,,-certov in kot plesna dvorana. Lopa ni v končni obliki še dovršena. Graditelj jo namerava za te namene izpopolni.i s priležnimi etažami in balkoni, ki b; se vertikalno raztegnili, po uporabi pa zopet spravili v prejšnji poiožaj.
Vsekakor zelo oiiginalna zamisel! S tem bi se pr.hranil trud ip delo odstranjevanja balkonov in stopnic in obenem prostorov za vskladiščenje le-teh. Urejena bo za klima ično ogievanje m hlajenje; ogrevana bo torej iz centrale, kakor tudi vsi drugi prostori razstav.-šča. To gradnjo bi bilo v zvezi z razstavo »Stanovanje za paše razmere« treba poudariti kot vsega uvaževanja vreden primerek novodobne gradnje, ki služi v izmenjavi tolikim namenom in po svoji zunanjosti in noLanjosti tako učinkuje. Lahko rečemo, da ta vzorec modeme lope ne bo ostal brez posne-malcev.
V nadaljnjem razvoju razstavišča bodo zgradili še več ob.ektov. V načrtu imajo še lopo. ki bo največja izmed vseh in bo služila izključno za razstavo industrijskih izdelkov posebno velikih dimenzij, poleg tega pa še več manjših lop. Na.bolj impozantna stavba pa bo brez dvoma predstavniška palača. Ta reprezentativna stavba bo v pravem pomenu besede reprezentant izdelkov vseh vrst, ki jih proizvaja Slovenija. Kakor so poslova niče »Na-ma« v malem za šircko občins vo, tako bo ta palača za industrijsko, trgovinsko in drugo poslovno dejavnost y velikem. Tu si bodo lahko obiskovalci ogledali izdelke vseh vrst in na licu mesta zaključili svoja naročila. Odprta bo vse leto, kar ji daje še poseben pomen.
Iz opisanega je razvidno, da ima u-prava Gospodarskega razstavišča še obširne perspektivne načr e, ki jih hoče v naslednjih letih uresničiti.
— om —
0$ mpu&emik mmgfiadik
»Jaz pa vem za pot, ker sem ho dil tod...« že po prvi svetovni vojni. To je cesta takoj nad železniško progo od postaje Miramar do kriške postaje in od tam dalje do izvira Brojni-ce na obalii, kjer črpajo vodo za stari tržaški vodovod. Na Tržaškem ni ne ceste ne steze, ki mi tako ugaja kakor ta, na obeh straneh slepa ulica. Ko grem v Križ in ako se mi preveč ne mudi, se peljem z vlakom do Grljana ter hodim po tej pobi skoraj do kriške postaje, od koder vodi druga zelo strma cesta v vas. Tako se je zgodilo tudi pred nekaj dnevi. Jutro je bilo prekrasno, toda izredno vroče, ko sem se odpeljal s tržaške postaje. Niti najmanjšega namena nisem imel, da bi si kvaril veselje z gospodarskimi problemi, toda ko sem se vozil mimo dremajoče stare luke, se mi je kar samo vsililo vprašanje, zakaj ne porabijo ves ta prostor in ta ogromna skladišča za kaj koristnega? Jaz sicer nimam industrijske luke v žavljah za nekaj koristnega, toda ko so jo že napravili, zakaj niso porabili za to staro luko? Cernu je bilo treba uničiti najlepše vinograde v žavljah in graditi plovni kanal, ko je v stari luki obrežja za pristajanje ladij več kot dovolj? No da, kaj se hoče, gospodje imajo svoje račune In svoje koristi.
Vlak je že na drugi strani mosta nad miramarsko cesto in Javna skladišča mi ne zakrivajo več pogleda na morje. V presledkih med grmovjem se
Po moji poti
zabliska obširna ravnina, ki je komaj toliko zgrbančena in svetlo sinja, da se sme imenovati morje, kar mi je sicer potrdilo tudi morsko kopališče, ki sem ga zagledal na obali in ki je povezano z dolgim mostom nad vsem zemljiščem stare proste luke do mira-marske ceste. To je kopališče za priseljene italijanske železničarje, medtem ko je kopanje v stari luki za vse ostale Tržačane strogo prepovedano. In ne samo tu, ampak ob vsej obali do Cedasa, kamor niti 'tramvaj ne vozi.
Postaja Miramar. Gosposka postaja z dvorano za visoke goste z dunajskega dvora, ko so prihajali od tam v svoj pravljični grad na morju. Ni jih več. Zaspana miramarska postaja je kakor nagrobni spomenik nekdaj slavnega dunajskega dvora in mogočne Avstro-ogrske monarhije. Pred nekaj loti je umrla v zgornjem miiramar-skem poslopju hči nekdanjega upravitelja, stara gospodična Armič, zadnja priča miramarske drame.
Tudi grljanska postaja je bila nekdaj živahnejša, a tedaj še ni bilo nove obalne ceste »m avtobusnih zvez med mestom in grljansko luko. Danes ima ta postaja pomen le za stanovalce hiš nad postajo in za ... moje sprehode po že omenjeni cesti nad
železniško progo. Rekel sem »moje sprehode«, ker so ljudje že marsikaj odkrili na obeh polih, na Himalaji in, ako se ne motim, celo na luni, tega sprehoda pa še ne.
Od grljanske postaje do ceste nad njo se vzpenjajo stopnice. Od tam sem jasno razločeval le miramarski park. Trst z nosom Sv. Andreja je bil zavit v polmeglo, istrsko obrežje pa Je bilo še popolnoma skrito v jutranji megli, iz katere so bili komaj vidni nejasni obrisi Miljskega polotoka, vrhovi hribov v njegovem, ozadju do tenke črte na obzorju, ki se pri Savudriji izgubi med nebom in morjem. Vsa ta očaruječa pokrajinska slika je izginila, ko me je rekoliko više obdalo zelenje. Na desno nekak dvorec z nekoliko zanemarjenim vrtom, skoraj bi rekel parkom. Nasproti, na levo, vhod na zemljišče, ki je moralo biti nekoč lepo obdelano, medtem ko je sedaj popolnoma zapuščeno, podivjano in z grmovjem zaraščeno. Idealni položaj za turistični hotel, poleti za morsko kopališče, pozimi pa za sonce in zavetje. Pot od morja navzgor bi le koristila zdravju, a ker moderni ljudje rajši žrtvujejo zdravje udobnosti, kot narobe, bi se lahko napravila vzpenjača, kakor jo imajo n. pr. v Zagrebu že iz prejšnjega stoletja.
Uživajoč prirodo in razmišljevaje o preteklosti in bodočnosti tega prekrasnega brega med kraško planoto in morjem, sem stopal na cesto, pod katero je napravljen stari tržaška! vodovod. Pravzaprav ni vodovod pod cesto, temveč je cesta nad vodovodom, ker je bil zgrajen najprej vodovod in šele potem nad njim cesta. Po tej cesti sem šel iz radovednosti najprej nekoliko na desno proti miramarska postaji. kjer gradijo bolj skromno hišo. Nedaleč se vrstijo tri do štiri starejše hiše, ki bi hotele biti dvorci, pa niso. Nad njimi zapuščeni in ogoljeni nekdanji vinogradi. Spodaj je videti grljansko luko in novo obrežno cesto z drdrajočimi avtomobili, ki so me zbudili iz mojega sanjarenja. Opeklo meje vroče dihanje mestnega zmaja in kakor na povelje sem se obnil in hitel nazaj, da pridem čimprej iz okuženega mestnega ozračja. Začudeno sem obstal, pred vrtom ob cesti. Pravi vrt z vzgojenimi žlahtnimi cvetlicami, neograjen in nepoškodovan. Najboljši dokaz, da ne prihajajo sem mestni ljudje, kajti ne bi sicer bilo več tam niti ene cvetlice.
Na vrhu stopnic, po katerih prideš z grljanske postaje, se na nasprotni strani peste dviga strmo navzgor ozek senčnat klanec, zapeljiv in tajinstven.
Aakor da bi te vabil v pragozd. Nekoč me je zares zapeljal, da sem šsl odkrivat novo pot v Križ. Namesto pragozda pa sem se kmalu znašel v puščavi, klanec je izginil in slednjič tudi steza. Z muko sem se potem čez drn in strn, čez skalovje in razrušene zidove nekdanjih paštnov povzpel do Križa.
Danes se temu zapeljivemu klancu smehljaje izognem in se napotim po svpji priljubljeniii sprehodni cesti proti Sv. Križu. A kaj je to? Namesto /pričakovanih vinogradov na levi strani že tako visoko grmovje, da se morje skoraj ne vidiii, na desni, nad cesto pa hiša z dvema cipresama.
Morda se pa motim, morda začenjajo vinogradi nekoliko bolj naprej? Ne! Grmovje pod cesto se nadaljuje, na desno zapuščena zemlja, gola. Saj so bili vendar na obeh straneh sami vinogradi! Da, glej dokaz: pod cesto v zid vdelane popolnoma pravilne kamnite, izklesane stopnice, ki se končajo spodaj v gostem grmovju. Jasno, da je bil tukaj nekdaj vinograd, zdaj zapuščen in zaraščen z grmovjem. Niti trave ni, ampak samo nikomur koristno grmovje. Kako da nisem tega prej opazil, saj sem vendar že neštetokrat hodil po tej cesti. Vinogradi niso seveda izginili vsi naenkrat, ampak polagoma leto za letom.
— od —
(Konec prihodnjič)
vost tudi tujina priznala v polni meri. V letih 1933 in 1934 sta bili na Ljubljanskem velesejmu dve obrtniški razstavi v lastnem paviljonu. Leta 1968. je bila posebno lepa razs ava, kjer so bili prikazani izde.ki, ki so istega lete na mediiarod. i obrtniški razstavi v Berlinu nad vse dostojno predstavljali slovensko obrt.
Na splošno bi bilo k razstavi še omeni! i nekaj novosti v primeri z lanskoletno razstavo. Tako p. pr. razstavlja proizvodno podjetje »S va ni stroj« iz Mirne šivalne stroje, pri katerih je vse, razen glave, lasten izde.ek. Stroj je po-grezljiv in tvori ličen predmet domačega pohištva. Za adi uvoza dela stroja je cena še visoka, ko bodo pa izdelovali vse dele doma, se bo cena ob-ču.no zniža a.
Amer ška informacijska služba je organizirala za to razstavo tudi razstavo praktičnih predmetov iz plastičnega materiala. Razstava kaže dovolj nazoi-no, kakšni praktični predmeti se lahko papravijo iz tega ma i r ala, ki nam služijo za vsakdan,o uporabo.
Našim obrtnikom vse priznanje z željo za nadaljnji razvoj in prospeh!
— om —
MEDNARODNE RAZSTAVE UR V FRANKFUR'1 U (od 19. do 22. avgusta) se bo udeležilo 234 razstavljalcev; Švicarska skupna razstava bo zavzemala povišino 200 kb. metrov.
»GOSPODARSTVO«
Prihodnja številka »Gospodarstva« izide 10. avgusta. Tako pridemo zopri v reden tir, ki ga je list zapu.til, ko Je med Trž?škim velesejmom izšel dvakrat. Upamo, da se r.arcčn ki ne čutijo prizadele, saj je list izšel trikrat zaporedoma v povečani izdaji.
UREDNIŠTVO
nn
nase
r 11
^enje
Iz Starega lazareta v lazaret
Ob koncu šolskega leta je vedno zelo vroče. Vročina na tlakovanih ulicah in cestah, vročina v šolskih razredih, vročina v mladih možganih, ki morajo ob vsaki temperaturi vedeti katerega oblastnika je Dante klical v peklu, ati zakaj se Fichtejev »jazu pretvori v empirični jaz in kako se povrne k prvotnemu.
Da bo vroče tudi gospodom profesorjem, je ob pravem času poskrbčl prosvetni minister, ki jim odteguje že tretji mesec po 6.000 lir mesečno zaradi profesorske stavke; za njim zastaja nekoliko njegov tovariš za narodno zdravje, ki se zadovoljuje s 1000 lirami na mesec za zaostali prispevek iz leta ... 1953. Po objavi izida izpitov so se pridružili prijateljem profesorjev še starši tistih dijakov, ki niso izdelali in katerih imena so zablestela v listih poleg onih, ki so bili pridni ali so imeli pri izpitih srečo. Starši so res iznajdljivi; zvedo tudi za telefonske številke članov izpitnih komisij. Ne morejo se sprijazniti z mislijo, da njihov otrok ni med letom delal dovolj alt z okolnostjo, da ga je kolo usode slučajno zaneslo pod vijak nepričakovanega gesla g. nadzornika oziroma ravnatelja: Več strogosti pri izpitih, da se ugled šole dvigne.
Kdo se upa razsoditi pravdo med profesorji iln dijaki? Ta bo večna, dokler se bo človek moral učiti, če bo hotel živeti. Avtomatizacija je sicer blizu in od 40-umega tednika po j de mo še navzdol, DelaDi borna manj. Mar se bo treba za to manj učiti? Neki sloviti vzgojeslovec se je oglasil z zahtevo, naj se pouk v šolah, zlasti na ljudskih, podaljša kar za dve leti, češ da bomo imeli več časa za učenje, ko se tudi v Evropi vpelje avtomatizacija (recimo samouprava strojev, ki bodo delali s skrajno majhnim številom ljudi). Ta sloviti vzgojeslovec pravi, da je treba v času vprav vratolomnega tehničnega napredka in naraščajočega materializma, posvetiti večjo pozornost izobrazbi duha.
Fantje in dekleta, učiti se bo treba v vsakem primeru — pravzaprav še več, ker prinaša avtomatizacija še bolj komplicirane stroje. Navsezadnje ne smete pozabiti, da v sodobnem podjetju velja več stroj kakor človek. Pohabljenega človeka ali živčnega nameščenca ceneje nadomestiš kakor pokvarjeni stroj. Zakaj pa imamo socialno zavarovanje? Zadostuje v ndar košček papirja za odpoved, da ga tako prevržeš na breme družbe. S strojem ne gre tako gladko, nasilja ne prenese, njegove sile se gibljejo v matematično postavljenem okviru po neizprosnih jizikal-nih zakonih in amortizacijska doba se krajša vzporedno z napredkom, a za popravila moraš včasih poklicati strokovnjaka daleč iz tujine in ga plačati z devizami.
Fantje in dekleta, zaupno vam povem: Če bi jaz bil vladni nadzornik pri maturi, bi vam ne bilo treba nositi po žepih lističev z matematičnimi formulami; izdelali bi usti ah vsaj tisti, ki bi se mučili v vicah Starega lazareta pri 32 stopinjah. Pravijo, da je Salvini, rimski odposlanec za mature na slovenskih 'srednjih šolah, silno ljubezniv in človekoljuben šolnik. Upamo, da bo v Rimu poročal tudi o tej živčni mučilnici, ki pripravlja tudi krepke kraške fante prej za lazaret kakor za trdi življenjski boj.
— Ib —

PRILIKOM VAŠEG POLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU
♦ Ml (lil Z 1.11 (Illil.HSKIH ŠTIllUlfl
TRST - EL1CA SAN HICOLO’ BRUJ 22 - TELEFON 31-138 - TRST
PRODAJA M VELIR0 1 MAM) ORIGINALNIH 4 ENGLESR1H ŠTUF01/A ZA MUŠRA 1 ŽENSRA ODI JELA DZ NAJNIŽE C1JENE.
Mednarodna trgovina =
ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV
Preteklo soboto so avstrijski kancler ing. Raab, podkancler Schaerf in minister za zunanje zadeve Figi sprejeli posebno odposlanstvo koroških Slovencev. V tem odposlanstvu so bili dr. Franc Zwitter in g. Ogris kot predstavnika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter dr. J. Tischler in dr. Pavel Zablatnik kot predstavnika Narodnega sveta koroških Slovencev. Odposlanstvo je razložilo želje koroških Slovencev ki še vedno čakajo na izvedbo določil avstrijske mirovne pogodbe, ki j'im je priznala enakopravnost z drugimi državljani. Gre tudi za otvoritev slovenske gimnazije.
NA BRIONIH SE JE SREDNJA FRONTA OKREPILA
Ob splošni pozornosti mednarodnega sveta so se n.davno sestali na Brionih predsednik Indije Nehru, predsednik Egipta Naser in predsednik Jugoslavije Tito. Kakor znano, so ti državniki nasprotni ustvarjanju blokov med državami ter se od.očno prizadevajo, da se utrdi načelo sožitja držav in narodov ne glede na njihovo notranjo ureditev. Značilno je, da nemški tisk vedno bolj priporoča svoji vladi, naj upošteva utrditev te srednje fronte med vzhodnimi in zahodnimi državami in temu primerno usmeri svojo zunanjo politiko. Listi so priporočilli vladi, naj v ta namen izkoristi Nehrujev obisk v Bonnu. Nehru je bil poprej tudi v Londonu in Parizu. Tudi na s is tanku predstavnikov Britanske državne skupnosti (do minionov) v Londonu so prišli do zaključka, da se ne sme opustiti nobena priložnost, ki bi omogočila zbli-žanje s Sovjetsko zvezo in nevtralnimi državami. Na Brione je prispelo tudi posebno odposlanstvo Alžir-CcV, da bi izposlovalo posredovanje v sporu s Francijo.
SKRČENJE KREDITOV V FRANCIJI. Proti inflaciji je francoska vlada sprejela več ukrepov, med temi blokiranje cen raznih proizvodov. Poleg tega je vlada odredila, da morajo banke 25 % svojih rezerv naložiti v državne obveznice, medtem ko je znašal ta odstotek doslej samo 20 “/o. Vlada računa, da si bo tako nabavila 80-100 milijard frankov. S tem je bila možnost kreditiranja s strani bank zmanjšana.
AMERIKA PROTI NASERJEVI POLITIKI. V ameriških polatičnih krogih so postali nezaupni proti politiki egiptovskega predsednika Naserja v zvezi s sestankom na Brionih. Del ameriškega tiska očita Naserju, da se je preveč približal Moskvi. V mednarodni javnosti domnevajo, da Je v tej zvezi sklep ameriške vlade, da Amerika za zdaj ne bo dala denarja za graditev velikih jezov pri Asuanu na Nilu. Egiptovski strokovnjaki so se o tej zadevi pogajali v Ameriki. Na Nilu naj bi ustvarili umetno jezero, ki bi bilo dolgo 650 km in bi 'zadrževalo 150 milijard kub. metrov vode. Prav tako je angleška vlada umaknila svojo ponudbo, da bi prispevala za graditev jezov na Nilu. Predstavnik egiptovske vlade je izjavil, da bo sklep ameriške in angleške vlade sicer oviral graditev jezov, vendar bodo ti kljub temu zgrajeni.
BULGANIN V VARŠAVI. Ob proslavi 12. obletnice osvoboditve Poljske je prispel poleg drugih sovjetskih državnikov v Varšavo tudi ministrski predsednik Bulganin, ki je ob tej priložnosti izjavil, da so zadnjega krvavega upora v Poznanju krivi podpihovalci iz kapitalističnih držav.
RAZGOVORI MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO NA KRFU. Predsednik Tito je kot gost grškega kralja pri-spel na Krf. V sredo prispe tja tudi predsednik grške vlade Karamanlis. Čeprav je Titov obisk zasebne narave, bodo ob tej priložnosti razpravljali tudi o važnih mednarodnih vprašanjih. Na Zahodu pripisujejo temu obisku velik pomen zlasti, ker je sledil sestanku na Brionih.
NOV SPORAZUM MED VZHODNO NEMČIJO IN ZSSR. Oton Grotewohl, predsednik vzhodnonemške vlade, je te dni v Moskvi zaključil nove sporazume s sovjetsko vlado. Po povratku je izjavil, da ni na svetu nobene sile ki bi lahko s silo rešila nemško vprašanje. S tem je verjetno hotel namigniti na oborožitev Zah. Nemčije in na poskus nasilne združitve obeh
Tržaški lesni trg
Cena smolnatega leia se na mestu proizvoapje drži čvrsto; zdi se da cena hi dom -ne bo popus.i a. De^vnost italijanskin odjemaioov popušča. Čuti se pac »predpo.i n ško« razpoiožonja Pokaza.o se „e, aa avstrij-ke z.loge lesa prtk.šajo povpraševanje. Z_to računajo nekateri, da bodo Avstrijci morali popustih pr, cenah
Zdi se, da tudi Jugoslavija razpolaga v Zadnjem času z v čjimi ko ič., a-mi blaga. Cene so pa še vedno visoke. Jugosiav.ja je v zah jem času sklen -la več kupčij z Levantom. Prav.jo, da je pred kratkim prodala .evanhkim t.-govcem 20 30.00u kub. metrov ocšk. Gre za cen.jš. v ste lesa, ki se laže proda na tem trgu.
Cone so o.tci.e . espr menjene: />'.om-ban.e« (Mii, iranro avstrijska m ja, neocarinjeno, niha med 26 500 in 27x00 lir za kub. metej, vrs.e lil-V okoli 23 500-24.000, vrste III-IV izpod ob ča,-nih mer okoli 23.0 0. Tr mo je slane 17-17 500 Ur za kub. nete. Tanko T_-biž neocarinjeno.
Avstrija j_ izvozila v prv m poli t-ju tega leta 1,65 i.rilijona kub. m t ov iglavcev, o je ck.li rl5 00o kub. metrov več ka or v istem razd bjU la -ske a le a. Ita ja je kupila v em č -su od Avstrije 150.000 kub. metrov več le^a k kor la.ri.
TRGOVINSKA IZMENJAVA V PRVIH SclHlH MES-C1H cEGA LETA
Po najnove ših uraan.u siat st čnih podaik h ;e Italija uvozila v prvih štirih mesecih letoš..jcga leta za 617..,17 mil.jonov lir blaga a i za ll,3t>% več kot v i.iem obdobju la .i; njen izvoz pa je dosegel viednost 415.018 mil. lir, to je z. 20,21% več kot lan. od januarja do up.ila. Za.adi du s va, da je uvoz na-las el sorazme no bolj k ko. uvuZ, se je pas . ni saldo v primeri z la sk let-n.m saldom prvih šti h m.secev Znižal za skoro 6.700 mil. lir.
Po ebno močan je b., poiast uveza iz Tu či,e (141%). Čila (li.9%), Pakistana, arabskih aežel, dalje Indije (skoro 4y%), ju-ne A.rike (4.%), Kanade (40%), Vene m e, aečim je v znatnejši nuri upadei uvoz iz Sovjetske zveze (nad 56%), Holandske (nad 32 od stoikov), Braz.lije (nad 28%), Av-str„l.jc in pa Francije (15,6%).
Po drugi strani je nazadoval edinole izvoz v Sov.e sko zvezo (za 28 6%). na t o js o U3,7%), na Dan ko, v Grčijo (42,7%), v Braz.lijo (36,6%) in Argentino (29,3%) naraste; pa je posebno močno v Indijo (125%), Indonezijo (677 odstotkov. Mehi o (sko o 94%), Vene-
Nemčij. Podrobnosti o novih sporazumih še niso znane. Znižanje zasedbenih stroškov (za vzdrževanje sovjetske vojske) je bilo tudi na dnevnem redu; ti stroški so bili znižani na polovico in znašajo zdaj 800 milijonov mark. Rusija je podelila Vzhodni Nemčiji kredite po nizkih obrestih za nabavo raznega blaga.
FRANCOSKA VOJSKA NE ODIDE IZ SEVERNE AFRIKE. Francoski zunanji minister Pineau je izjavil, da francoske čete ne bodo zapustile ne Maroka ne Tunizije, čeprav je bila tem priznana neodvisnost, dokler ne bo rešeno tudi alžirsko vprašanje.
GEROE NAMESTO RAKO IJA
Glavni tajnik madžarske komunistične stranke Mati as Rakosi je odstopil. Na njegovo mesto je bil izvoljen Ernest Geroe. Rakosi je bil Stalinov pristaš. »Corriere della Sera« piše, da je ta izprememba posledica vpliva Titove politike.
ALI SE JE G.a LUČE RES ZASTRUPILA? Ameriški tednik »T mes« je »odk il«, aa se je am viška po.lan c v Rimu Klara Boothe Luče že leta 1954 zastrup la, ko je v svo j spalnici v iraški vili »Taverna < vd havala svi če-m arzen. Tega je izloča a ba,-va, s katero so obnovil rezbarije na st opu. Gospe so se pričeli maja i zebje in iz pada i las e; popus ili so ji tudi ži.ci Zasiru; Ijenje so ugotocili ameiišk zdravniki v Neaplju in v Ameriki. S -daj je na potova ju po Sredozemskem moriu. »Journal Ameri an« trdi, da ne gre za zastrupljenje z aizenom, in pravi, da hoče Luče s tem navajanjem samo prikriti dejs vo, da je bolezen hujša. Ted ik »Time«, ki govori o zastrup-ijenju, izdaja njen m ž. Luee bo izdala spomhie o svojem delu v Rimu: poročala bo seveda tudi o tižaškem vprašanju.
cu.lo (87%), Francijo (46%), Kanado (01,4%) in Zah. ]>hmci,o (32,7%).
IZvuz v Jujcusiavijo je v pninerjavi z is rini la..sKi..i ooaopjam narastei za 20,o4% in je oose=ci vreanost 10.7o4 mi.ijcnov lir (lani 8.9„5 mil.). Naraslel je tuui uvoz iz ougoriavi.e od lanskih b.doi na 7.006 milijonov, torej za 8,24%. Kljub temu se ,e ^a v.orž-Vaia trgovinska izmenjava v ith mesea.h nekoako poa akupn.m lahkim povprečjem.
Od SKaP-.ega uvoza je prišlo 2«,19% iz uežtri lUnukega ia i8,ob% iz dežel dola.skc.ga pod.očja. Na skupnem iia-iijaaSimm izvozu pa so orle Oczeie iiuii-sne^a pouracja uriezne a i7,u.70, dežele dolaravega pO-rucja pa s 16,04 oa-sioha. c rvu incauj v itaii,a..skcm izvozu je zavz.maia Za.,, o..a N n.čija z 12,28% ali z dubiO osmino; v uvozu pa je ziaii. iceininju ia.iOj Za Zla s pri-bl.žuo istim odaiotivo-i (l.,49%); itaii-ja..ska uguvuisi-cu bilanca ..asprori n_j dižavi je bi.a v prvih šariti mesecih tega leia pasivna za nekaj m_nj kot 27 n.liijaru lir, nasproti ZLa Pa za nad 09 mii.jaid Ur.
Po s.ruktu.i b agovne izmenjave je bi.tveno nazadoval v pr.merjavi z mn-siciai ouuOujc... samo uvoz goveje živine Ud ubu54 na 22 041 komadov) in svinj tod lio.oOu na 5S.085 ko.nadov), nepiaue voa.e, ouuaakov bakla .p cnu-gin be.ih kovin, sla..koxja, soljene in prekajene ribe (od 192.193 na 89.431 q), navadnega papirja in lepenke, nekate-nn aovin L. stiujaV t.r aai-.v.iov destilacije mineraiinh ol,. V izvozu pa je znatno na-ac-o.ai izvoz ko. uz , sveža zrienjave jn raZ.rih kovin. Naspiotno pa je močno n-rastei iZVcZ svežega sadja (kis.ega sadja cd dobrih 15 na 21 mri.jara, aru^ega sadja od 5 5 .na 12,5 mri-jaru l.r), riža, sian.iiiko,, obu.cV, valjanega žehza in j<-kh, raznih proizvodov kovi..tkomehamčpe industrija, kainicnih gi.o ii in pa u.oz iži, ječ -c-na in ovsa, ko uze (od 255.106 na 868 tisoč 86j q), sveže zc.enja.e, ž.iezne rude, železnih .n jek en.h odpaukov, jea.lneja olja in mašil, oljiih po^ač, bakra in njegovih zlitin, kemičnih gnojil, m la, gn.ciina jn voščenih izderitov ter teksti.ne ceiuloze.
TRGOVINSKA IZMENJAVA BLAGA V VRElNOSTI Dl 25j.000 LIR
Z min. odloicom z dne 30. 6. 1956 so z vrijavnos jo cd 1. julija da:je dovoljene ola.šave za uvoz j-n .zVcZ b aga, ka erega vredno.t n- P esega zne.ka 250.000 .ir. Uvoz ali .zvoz se zv ši proti predložitvi b.nčnega overila (denun-zia e benestare bancario) po postbn.h obraz ih (mod. A/impon jn mod. A/ Esport), ki so jih pa novo uvedli za te namene, ter piepisa fakture.
Obrazci, ki jih dobijo .ahko tudi spe-dicijska poajzija, so veljavni za en sam uvozen 'ali izvozen posel.
UVOZ JAJC IN ZAKLANE PERUTNINE Z MADŽARSKE
Ministrstvo za zunan i trgovino je razpisalo razdel.tev drugega letošnjega ko tinge..ta za uvoz 1 500 ton jajc in 2.500 ton zaklane perutnine iz Madžarske. Prošnje morajo dospeti na omenjeno m.nistrstvo najkasne.e do zadnjega julija. Razdelitve bodo deležne samo firme, ki so vpisane v sezn.m uvoznikov in izvoznikov, ip sicer pred-Vcem specializirale tvrdke na podišgi doka rila, da so take uvozne posle že ■vršili v trolct.u 1953-55.
TRGOVINSKI SPORAZUM S HOLANDSKO
z dne 7. avg. 1953 je bil spoi-azumno pora jšan do konca maja 1957. Vendar so nekoliko spremeni.i seznam kont n-gentov tistega blaga, ki za uvoz y to ali ono drža/o ni sproščen.
Vse kaže, da je kriza zadela tudi industrijo avtomobilskih obročev na Angleškem. Veliko podjetje Dunlop, v Liverpoolu, ki zaposluje 16.000 delavcev, bo odpustilo prvih 500 delavcev. Poleg tega bo tovarna poleg običajnih počitnic v avgustu ustavila obrat za en teden. Podjetje India Tyre and Rubber, ki ga kontrolira Dunlop je odpustilo prvih 100 delavcev, medtem ko je podjetje Mich lin Tyre znižalo delavni teden na 40 ur. Kriza še ni zadela podjetij Good Year in Fi-restone.
VELIKA STAVKA NA ANGLEŠKEM Za ponedeljek je bila na Angleškem napovedana stavka 48.000 delavcev v obratih tovarne strojev B. M. C. v Bcrminghamu, Coventryju in Oxfor-

Boj proti inflaciji
V zadnji številki smo priobčili predlog »gospodarskega odoora« za učinkovito oorambo pred inflacijo ter glede njega zavzeli ustrezno gledišče. Neumorni paoudnik Dr. G. odgovarja zdaj na našo pripombo takole:
Kritik nam očita, da ndsmo odgovorili na vprašanje, kako preceniti vrednost za.ežanega blaga. Na to odgovarjalo, da smo že v našem prvem PKEJJLOG J povedali, da to ni po-trdono, ker bo pritok in odtok blaga v trgovinah merilo za razdeljevanje denarja. Dejstvo da so v Ameriki (USA) za leto 19-ib. izračunali produkcijo (200 milijard dolarjev) in nad-proaukcijo, t. j. nerazprodano al zaie-žano bjago (20 milijard dol.) je naj'-boljsi dokaz, da precemiiev mi nekaj nemogočega, vendar nima za udejsivitev našega PREDLOGA izracunamje zaležanega blaga nobenega pomena. Ako bi bili tedaj v Ameriki razd.liii med ljudstvo 20 milijard dol. bi bili neizogibno j,o.zračili iinlaei.o. Zajca,? Zato ker zaležano blago pri sedanjih gospodarskih razmerah le v majhni meri ustreza zahtevam tistih, ki bodo vsled razdeljevanja d.narja pomnožili svojo potrošnjo. Zato se pri razdeljevanju denarja ne more vzeti za merilo vrednost vse nadprodukcije, marveč le tistega deia, ki ustreza zahtevam potrošnikov s pomnoženimi dohodki; to se pa ne more ugotoviti in izračunati. Nadprodukcija se torej ne more odpraviti nenadoma, temveč jo je treba odpraviti polagoma, v kolikor se bo produkcija prilagojevala novim zahtevam konsuientov.
Ali bolje kot teoretično razlaganje, bo to vprašanje pojasnil sledeči naš PREDLOG za praktično udejstviriv našega teoretičnega osnovnega predloga:
Reforma naj se začne uvajati za posamezne kategorije, n. pr. za tramvajske uslužbence. Namesto da bi, kakor je v navadi, tramvajska uprava dobila za povišanje plač potrebni kredit neposredno ali posredno od državne banke, ki mora dotično vsoto denarja na novo tiskati in izdati, bi državna banka isto vsoto nakazala tranvajski upravi, ne da bi jo za to zadolžila, t. j. »a fondo perduto«. Na ta način bi uslužbenci prišli do zahtevanega povišanja piače, medtem ko bi tramvajska uprava ne imela nobenega razloga, da poviša ceno voznih listkov, ker bi se pri tem tudi njeni izdatki ne povišali. Uslužbenci bi torej zboljšali svoj gospodarski položaj, denar bi pa prav nič ne izgubil na svoji vrednosti, ker bi mi za vezne listke plačevali toliko, kolikor smo plačali pred povišanjem plač tramvajskim uslužbencem. Medtem ko ima sedaj vsako povišanje plač za posledico povišanje cen, t. j. razvrednotenje denarja, ki, ako je pretirano, lahko dovede do inflacije.
Na ta način bi se potem lahko povišale plače pekovskim delavcem, ne da bi bili potrošniki kruha zaradi tega kaj prizadeti, itd.
Iz povedanega je jasno razvidno, da so pri sedanjem načinu višanja plač, konsumenf tisti, ki morajo plačati za vsako povišanje, medtem ko bodo po reformi, ki jo mi predlagamo, konsu-menti tega plačevanja oproščeni.
In ker je tukaj predlagana reforma predvsem v interesu vseh potrošnikov, so v prvi vrsti oni poklicani, da se zanjo zavzamajo. Potrebna je torej ORGANIZACIJA POTROŠNIKOV.
S tem zaključujemo to razpravo. (Prip. ur.)
GOSPODARSKI ODBOR
du. Do stavke je prišlo, ker je družba odpustila 6.000 delavcev.
PODJETJE P1RELLI ODSLAVLJA DELAVCE. Zdi se da bo kriza v av o-mobilski indus.riji, k. se je pričela po-jtavljati z ast. v Ameriki, imela po ledice tudi »a razvoj proizvodnje pneu-matik in gumija sp'oh. Tako je vebka tovarna avtomob sk h ob oč v in kablov Pirelli v Milanu prisiljena zman -sati število ram ščencev in delavc y. Tistim, ki se sami odločijo, c’ia z-pustijo službo, popuja družba zelo ugodne pogoje. Ce je delavec delal več kakor pet let, mu zvišajo odpravnino za 50 odst in hkrati izplačajo plačo za 10C0 ur na vrh; če je pa delal manj kako -pet let, prejme jol g zvišanja odpravnine še plačo za 500 ur. Ce imajo družino, prej' i e o še posebno o pravino, ki se suka med 20.000 ip 200.000 lir.
Kriza v angleški motorni industriji
focialnl
e-- UTRINKI
ITALIJANSKI RUDARJI ZA NEMŠKE RUDNIKE. Nemški listi poročajo, da so uprave rursaih rudnikov skrenile za poskus spiejeu 1500-2000 italijanskih rudarjev. Najpiej bodo te rudarje zaposlili samo po dnevi, šele ko se bodo naučili nemškega jezika, jih bodo uporabljali tudi ponoči, ker bi sicer ne razumeri raznih varnostnih napisov. Splošno potrebu ejo y Nemčiji 17.000 novih ludaijev. Sodtč po pisanju italijanskih lis.ov niso italijanski delavci v Zahodni Nemčiji tako zadovoljni kakor v SvLi in Franciji.
V NEMČIJI NIMAJO DOVOLJ NATAKARJEV. Na zborovanju nemških hotelirjev v Kolnu so ugotovili, da pri-manjbuje gos'inski obrti v Zah. Nemčiji okoli 23.000 natakarjev in pomožnega gostinskega osebja, ip sicer 10.000 strokovnega osebja in 13.000 pomožnih moči. To pomanjkanje se čuti posebno pri manjših obratih. Do teea je ovišlo predvsem zaradi izseljevanja. Dogovori s Francijo, Anglijo in Belgijo o izmenjavi osebja so se obnesli. Zdaj se nemške organiza: ije pogajajo z Italijo, da bi od tam privabile več osebja. V deželi Rheinland je danes na razpolago 35.200 pos elj; 'an ko 1 to je število prenočitev doseglo 4,8 milijona, to se pravi. da je bil promet za 33% večji kakor leta 1933.
KAKO PODEDUJETA MOZ IN ŽENA V ZAHODNI NEMČIJI. Zahod nonemški parlament je s posebnim zakonom finančno izenačil moža in ženo. Zakon določa, da se premoženje, ki sta si ga zakonca prdobila v skupnem življenju, razdeli enako med oba v primeru ločitve. Ako je n. pr. mož prihranil v zakonu 10.000 nemških mark, žena pa 2.000 mark, lahko žena zahteva od moža še 4.000 mark, kar da skupno 6.000 mark, to je polovico od skupnsga prihranka 12.000 mark. Zakonski osnutek je sprejel pariamen-tarniii odbor, ako ga sprejme še plenum palamenta, bo uveljavljen leto. Zakon sloni na načelu, da ne sme biti ni/kakšnega razlikovanja pri ocen j e vanju dela moža in žene v zakonu. Delo moža v uradu, v trgovini, delavnici itd. je enako vredno kakor delo žene v gospodjinstvu. Doslej je v primeru smrti enega izmed zakoncev drugi zakonec podedoval četrtino premoženja, medtem ko se je ostali del razdelil med otroke. Ako ni bilo otrok so starša prejeli polovico, ostalo polo vico pa preživeli zakonec. V bodoče bo staršem priznana samo ena četrtina, zakoncu pa tri četrtine.
KOLIKO POJE EVROPEJEC MESA
Potrošnja mesa v Italiji je med najnižjimi v Evropi. Vsak Italijan poje povpiečno nekaj manj kot 17 kg mesa na leto. Od tega odpade 9,1 kg na goveje meso, 3,4 .na svin sko, 1 kg na jagnjetino, 0,6 na kon sko meso, 1,8 na kuretino in divjačino, 0,9 na zajčje meso itd. Avstrijski jn n mški potrošnik porabi 44 kg mesa na leto, Norvežan in Holandec 35 kg, Svi ar 50 kg, Anglež 56. Francoz celo 71 kg rta leto. Potrošnja mesa v Turč.ji, G.čiji, Španiji in na Portugalskem je približno enaka kot v Italiji.
IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlillllllllllllllllllllllllllJUllllllllllllllllllllilllllllll
lAAMZ&m-------------------------------------------,
ZV SANJE HOTEL1: K H CEN V FRANCIJI. Po dolgi razpravi je francoska vlada privolila zahtevi gostilničarjev, da se cena hotejsk h uslug zv -ša. Ta je bila od leta 1951 neizprt me-njena. Za navadne hotele se cena lahko poviša do 20%, za ostale vrste pa za 10-15%.
MNOGO TURISTOV V TRSTU. V
zadnjem času je na prehodu skozi Trst mnogo turi tor. Nekateri se ustav jo tudi po nekaj dni, nakar potujejo dalje. Med njimi so Nemci, Avstrijci, Ju-goslovari .Ansleži 'n nekaj Francozov. Mnogi taborijo na Opčinah in v Sesljo-•nu.
AVTOBUSNA PROGA BELJAK -LJUBLJANA - PORiOROŽ. Z e od sredine junija vzdržuje koprsko podjetje »Slavnik« dvakrat na teden avtobusno progo B Ijak - Ljubljana - Portorož v dveh smereh. Te dni so Avstrijske zvezne železnice po sporazumu z Jugos o-vani postavile tudi svoje avtobuse na progo Beljak - Celovec - Ljubljana.
Finančna podana ameriške zunanje politike
139 MILIJARD DOLARJEV AMERIŠKIH TERJATEV
Po podatkih, ki jih je navedel senator Olin D. Johnston v ameriškem senatu znašajo ameriške terjatve (vlade in ameriških državljanov) nasproti tujini 139 milijard dolarjev. Ameriška posojila po prvi svetovni vojni so dosegla 17 milijard dolarjev; po zakonu o najemu in posojirih med drugo svetovno vojno znašajo ameriške terjatve 42 milijard dolarjev; dne 30. junija lanskega leta je znašala vrednost ameriških posojil za obnovo 51 milijard dolarjev. Skupaj še z nekaterimi drugimi terjatvami predstavljajo terjatve a-meriške vlade 114 milijard dolarjev. Investicije ameriških državljanov y tujini znašajo 25 milijard dolarjev. Senator Johnston je dodal, da je upravičen strah, da tuje države ne bodo hotele plačati teh dolgov, ker se bodo sklicevale na ameriško politiko glede nemške imovine v .Združenih 'ameriških državah. To premoženje je vredno okoli pol milijarde. V primeri z ogromno vrednostjo drugih ameriških terjatev ni to mnogo. Zato ni na mestu popuščanje nasproti Nemcem.
CENA JEKLU OSTANE V NriMCLii NESPREMENJENA
Na posvc.ovapju preds.avnikov peri’ ških jeklarn so prišli do zaključka, na) etna valjanemu jea.u trenutno Os.aP® neizpremenjena. Nekatere jekrarne S° se teaiu mnenju upirale. V-ekakor na' meravajo železarne povišati ceno suro" ve5a zareza. V načelu je bri že sprejS* sklep za to, venaar parne.av-jo jak af' ne o tem še obvesriti mmistra za g,:' spoaarstvo.
VEČJA PROIZVODNJA JEKLA V NEMČIJI
V prvem po.ieou 1956 so nemške j6" klarne proizvedle 11,296.193 ton jekla, to je 9,b% vec kakor v iS.em laztu'3' ju lansko leto. Na tej osnovi bodo let°s Pror/.vedii v ZaUod.ri Nemčiji vsaj ^ milijonov top jenla, ako ne 24 milijonom ion (lani 21,3 imlijopa ,011).
VEDNO VEC AVSTRIJSKEGA BLAGA CEZ HAMBURG. Avstrijsko bla^0 v t-anzitu čez h-mbu š..o pristanišč' je v prvih petih mese ih doseglo 361 tisoč 826 ton (prori 38u 000 ton blag3 v vsem lanskem ,e.u). Računajo, da b0 tranzit avstrijskega blaga čez Hamburg v tem letu zdaLč prekosil tianz.t iz le' ta 1955.
1
sš
IX
Sc
Iti
vi
!IE
ti(
bi
lil
S
d;
ht
U
ir
tn.
ki
V
lj'
ia
di
Pi
sk
•ni
n;
Ul
Zagrebški velesejem na starem in novem sejmišču
OB SAVI VSTAJAJO NOVI PAVILJONI
ži
st
Zagreb, sredi julija (Od našega stalntga dopisnika J
V našem listu smo že večkrat pisali o potrebi razširitve Zagrebškega velesejma, za katerega prireditve je vladalo vselej tako veliko zanimanje, da uprava ni mogla zadovoljiti vseh potreb in želja razstavljaloev. Zdaj se to vprašanje dokončno rešuje dn že to jesen bo dokončno završena prva faza •izgraditve novega sejmišča na južni obali Save; tu je lansko leto ljudski odbor zagrebškega okraja določil prostor 370.000 kv. metrov za graditev novih paviljonov.
Na novem sejmišču gradijo zelo živo. Čeprav se je obssg zagrebškega sejmišča na Savski cesti po vojni trikrat .povečal ter so bila v ta namen izvršena gradbena dela, še niso bili v gradnja! tako veliki objekti, kakor so zdaj. Dolga zima je zadrževala začetek dela. Kljub temu se je zunanjost poprej pustih ledin in njiv povsem izpremeni-la. Dokončana je bila že glavna ulica, ki vodi od današnjega savskega mosta do sejma. Poleg tega so ob njej že urejene zelene površine in zasajene z okrasnimi rastlinami in drevjem.
Danes se že vidijo obrisi bodočega sedeža Zagrebškega velesejma. Dograjena je v glavnem že velika hala št. II, ki pokriva površino 3.000 kv. metrov. Od nje se proti vzhodu razsteza široka »Avenija nacija«; vzdolž nje se na južni strani vrstijo gradbišča paviljonov jugoslovanske usnjarske kožne industrije, Zahodne Nemčije, ogromni paviljon jugoslovanske strojegradnje, elektro radio in tekstilne industrije ter precizne mehanike (11.800 kv. metrov); nato paviljon Poljske in Madžarske kakor tudi velik paviljon Sovjetske zveze in še večja razstavna zgradba ljudske republike Kitajske. (6.100 kv. metrov). Na severni strani aleje se dviga hala št. VII., nadalje gradbišče italijanskega paviljona, ki ga bodo tu samo montirali, ter paviljon Cehoslovaške republike.
Hali št. II. in VH. bosta kmalu dokončani, medtem ko se delo na paviljonih naglo razvija; delo pri drugih paviljonih, kakor n. pr. pri sovjetskem, je že toliko napredovalo, da jih lahko že prepoznaš po objavljenih načrtih. V gradnji je že tudi upravna stavba. Tako bo na novem zemljišču že v jeseni glavna uprava velesejma z vsemi potrebnimi sejemskimi službami (carinarnico, menjalnico, uradi industrijske in zunanjetrgovinske zbornice, tolmači, ambulancami itd.). Tudi za te bodo zgradili ustrezne prostore. Poleg tega bodo gradili tudi stavbo za pošto, restavracije in skladišča za embalažo.
To leto bo zaključena prva faza graditve novega sejmišča, to je okoli 40.000 kv. metrov zaprtega in 10.000 kv. metrov odprtega razstavnega prostora. Glede na to, da bo letos sodelovalo na Zagrebškem velesejmu večje število tujih držav, in sicer 25, ter so tudi posamezni jugoslovanski razstavljal-ci povečali svoj razstavni prostor, bodo razstavljale! iz Anglije, Indije, Izraela, Grčije, Albanije, Bolgarije, švuce, Francije, Belgije, Švedske, Ho-
landije, Danske in Liechtensteina r^' stavljati rta sejemskem prostoru 115 Savski cesti. Tako bo letošnja jesri1' ska prireditev ZV zajela nad 80.000 k?-metrov paviljonskega prostora.
že v prejšnjih dopisih smo omenil1, da zemljišča okoli novega Zagrebški ga velesejma zelo primerna za priri janje kmetijskih in živinorejskih ra2' stav velikega obsega. Z zemljišči vel®-sejma je organsko povezano zemlji^® kmetijskega posestva Kajzerice, na kk terem bodo hkrati s prireditvami Z' organizirali veliko kmetijsko razstav®-Velike površine zemlje so že zasejan® z raznimi kulturami, zahodno od hal® St. II. bodo uredih poskusni vinograd' nato obširne pašnike in staje ter ko11' čno poskusni sadovnjak. V sodobri11 paviljonih bodo razstavljeni kmeti)' sko orodje lim stroje, katerih uporat® bodo praktično prikazovali vsak da11 na zemlji.
Novo zagrebško sejmišče ustvari3 priložnost za razširjenje mednarodn®" ga sodelovanja ne samo na gospoda1' skem področju; miroljubna politik® sožitja, ki jo vodil jugoslovanska vi*" da, daje stvarno možnost za izkorišča nje vseh ugodnih pogojev.
M. V.
di
(K
Južni Tirol na
dnevnem redu
Avstrijsko javno mnenje zahtev3 dokončno uveljavljenje ditalijansko-av'
strijskega sporazuma, ki sta ga l®13 1946 sklenila v Parizu De Gasperi 111 1 tQ avstrijski zunanji minister dr. Gri' ^
lt<
ber. Zdaj je tudi vlada, to sicer v nj®" nem imenu predsednik Raab, javn° postavil zahtevo, da se to vprašan)® reši. Nekateri italijanski listi so K8® bov govor zamolčali. Italijanska vi®' da pa ni mogla mimo njega. Nekat®; ri listi so očitno na namig od zgori ■postavili trditev, da je vprašanje ž; rešeno, češ da Italija izvaja omeni®" ni sporazum, toda zunanji minist®' Martino je končno v posebni izja'’1 popustil ter izjavil, da je Italija Prl ta pravljena na razgovor z Avstrijo S*® gc de nerešenih vprašanj. Avstrijski *1 sti odkrito pišejo, da je Avstrija d® nes zunanjepolitično že tako močn®’ da ji ni treba več .prositi, temveč d® lahko postavlja že zahteve.
MATURA NA VIŠJIH SREDNJI*1 SLOVENSKIH ŠOLAH V TRST1 Prejšnji teden so se poleg izpitov 113 'trgovski akademiji in učiteljišču t® ključih tudi zrelostni izpiti na real11; in klasični gimnaziji. Izid izpitov a® ■trgovski akademij'! je bil naslednja od 16 prijavljenih kandidatov jih ie izdelalo 6, šest imajo popravne izpit®’ 4 so pa odklonili. Na višji realni g J11'
naziiji: od 25 kandidatov izdeiaio
popravne izpite imajo 12 dijakov, odklonjen. Na klasični gimnaziji je ^ med 14 kandidatov izdeiaio 7 diiijaK0v popravne izpite ima 7 dijakov. Urit®" Ijišče: 46 kandidatov, izdelalo 20, P0” pravne izpite dana 23 dijakov, 1 odkl®' njen, 2 dijaka odsotna pri izpitih.
Medtem je Almagro zavojeval Visoki Peru (danes Bolivija) in del Čila. Kralj je tudi njega imenoval za guvernerja, toda meje med Pizarrovo in Almagrovo posestjo niso bile jasno določene. Prišlo je do spora vprav zaradi mesta Kuzko, ki ga je vsak zahteval zase. Vne.a se je prava državljanska vojna; Almagro je bil premagan in obsojen na smrt. (1538).
Tri leta pozneje je tudi Frančišek Pizarro padel pod bodalom zarotnikov, katere je vodil Diego Almagro, sin ubitega Almagra.1
Miru še dolgo ni bilo v Peruju. Di.go Almagro (sin) je pravta-ko umrl nasilne smrti, kakor tudi oba Pizarrova brata, Gonzalo in Juan.
NOVA ODKRITJA
Razen inkaškega imperija, ki je bil gotovo največja politična tvorba v Novem svetu, si je Španija v d.setletju 1530-1540 podjarmila še druga področja v Južni Ameriki. L. 1535. je Pedro de Mendoza ustanovil Buenos Aires; toda odkritje ustja La Plate, kjer stoji Buenos Aires, kakor tudi ustja Amazonke je zasluga drugega pomorščaka Juana Diaza de Soliš, ki ju je odkril že leta 1515 a so ga Indijanci uLUi.
Notranjščino Argentine in Paragvaja so izvojevali Diego Garcia,. Ayo.a, Ortiz de Vergara itd. Bili so vai srečelove!, ki so se nenehoma bojevali ne samo z divjimi Guarani, temveč tudi med seboj. Na splošno je kolonizacija Argentine napredovala, bolj počaaj ker ni dajala Spancem ne zlata ne srebra.
Pedro Valdivia ( + 1569) je z velikimi težavami ■prodrl do osrednjega Čila. Uprli so se mu bojeviti Aravkanci, ki so kljub temu, da so se bali pušk in konj, ki jih niso poznali, hrabro branili svojoi neodvisnost. Aravkanske vodje, kot Kaupollkana to Lautara smemo primerjati po hrabrosti, vztrajnosti in možatosti z največjimi junaki zgodovine. Španci sami so jih občudovali in slavili. Ker Aravkanci niso klonili, je prišlo do pobotanja in do razmejitve ozemlja. Aravkanci so tako ostali svobodni in neodvisni ves čas španske vladavine (čez 200 let); šele leta 1860. so sprejeli oblast čilske republike. Bojev z Aravkanci se je udeležil tudi španski pisnik — vojak, Alonso ErcHla (ersilja), ki je v »La Araucani«, najiepšem epu španske literature, proslavil dogodke in junaštva iz dolgotrajne vojne.
* * •
Posebno pričakovanje je zbujala med osvojevalci še druga dežela, in sicer sedanja Ko.umbija (Bogota). Tu so tvorili malo kraljestvo Indijanci »čibča« in »Muiskas«. Manj številni od Inkazov, so jim bili po kulturi precej sorodni. Njihovega kralja — »Zipa« — so-
1 Pizarro nam s svojo smrtjo kaže čudna nasprotja pristne španske duše: ko se je težko ranjen zgrudil, je z lastno krvjo zarisa), križ v tla, ga poljubil in omahnil.
ju Jušna Amerika r™™- j
obsipali zlasti, ko se je kopal v laguntl Guatavita, z zlatim praškom. Morda je od tod nastala legenda o »El Doradu«, deželi pozlačenega kralja.
Proti Bogota so istočasno in po čistem naključju udarili kar trije osvojevalci iz treh različnih izhodišč. Iz Peruja in skozi Ekvador, kjer je ustanovil mesto Gvajakil, je prihrumel Pizarrov namestnik, Sebastian Benalcazar; s Karibske obale (Kartagena) si je skozi ne-prodirne džungle ob reki Magdalena utrl pot odvetnšk-voj ak-pcet Ji-menez de (juesada (himenes de kesada). Vslednjič so prišli iz Vene-cuele skozi vroče »llanos« Nemci pod vedstvom Ambroža Alfingerja, odposlanca augsburških bankirjev Welsernov. 1 (Karl V. je želel, da hi tudi Nemci sodelovali pri kolonizaciji Amerike. V ta namen je izročil upravo Venecuele za dvajset let VVelsernom, slavnim bankirjem iz Ausfcurga. Nemci so deželo izkoriščali bolj kakor Španci, toda opravičuje jih dejstvo, da so le začasno upravljali deželo in da so morali izplačati cesarju zelo visoko najemnino. Kljub temu so bili Notnci na zgubi).
Leta 1538. so se torej srečale, — veliko medsebojno presenečenje, — na listi bogotaški planoti kar tri vojske. Malo je manjkalo, da ni prišlo med njimi do krvavega obračunanja. Posredoval je odvetnik Quesada da so se pomirili in si razdelili deželo. Quesada je ustanovili mesto (Santa Fe de) Bogota, vsa dežela pa je bila imenovana Nova Granada (danes Kolumbija).
• * •
Med važnimi dogodki naj še omenim odkritje reke Amaconke. Ustje tega veletoka so že poznali iz leta 1498. ko sta ga odkrila Soliš in Pinzbn. Toda šale leta 1540. je Frančišek Orellana (oreljana) iz Quila (v Ekvadorju) prodrl v notranjost celine, dosegel znamenito reko ter jo v vsej dolžini praplul do ustja.
Brazilsko obalo je prvič ugledal 1. 1500 portugalski mornar Ca-bral. Na podlagi Tordesiljskega sporazuma, se je je takoj prilastila Portugalska. V času velikih odkritij je namreč nastal spor med Španijo in Portugalsko, kdo naj gospodari v komaj odkritih deželah. Obe državi sta se obrnili na papeža Aleksandra VI. s prošnjo, naj razsodi med njima. To je papež tudi naredil. Toda papeževa razsodba ni bila dovolj jasna. Vsled tega sta si obe državi sporazumeli v Tordesdljasu (TordecJlas), 1. 1494, naj se meja potegne 370 španskih
milj (2062 km) zapadno od Kvapvedskih otokov. Ta črta odstopa Portugalcem vso brazilsko obalo. Brazilski domačini (Tupi), ki so bili divjO, neukrotljivi in za delo manj sposobni od andskih, so portugalske kolone nenehoma napadali; končno so se divjaki umaknili v notranjščino.
POLITIČNA UPRAVA V KOLONIALNI DOBI
Sredi XVI. stoletja je bilo lizvojevalnih pohodov v Ameriki konec. Španija si je zagotovila posest Amerike od Kalifornije, Texasa in Floride do Patagonije. Portugalska si je obdržala Brazilijo. Sredina Južne Amerike je ostala, kakor je deloma še danes, neodkrita in praktično brez gospodarja.
špansko oziroma portugalsko gospodstvo je trajalo v Ameriki celih 300 let. Marsikaj dobrega so v tem času uvedli v Novem svetu, toda na splošno je bila evropska uprava skrajno negativna. Karkoli naj govore ali pišejo nekateri zgodovinarji in pisatelji »o katoliškem duhu to zanosu« španskih osvojevaicev in poznejših uradnikov, resnica je in ostane, da so imeli krščanstvo le na jeziku, njih edini cilj pa je bil lizžemanje ljudstva in dežele. Pa še to izžemanje je bilo tako nesmotrno, da je bilo bolj podobno sistematičnemu pustošenju in uzakonjenemu roparstvu. »Ne, ni jih gnala — pravi Lope de Vega, največji poznavalec španske duše — krščanska pobuda temveč zlato in pohlep.«
Politična uprava v novih deželah je bila spočetka zelo preprosta. »Conquistador« si je navadno že vnaprej zagotovil vse predpravice pooblaščenega guvernerja. Njegova glavna skrb je bila, točno in čim-prej izpolniti dolžnosti do kralja, ki so bile natančno določene v listini o njegovem imenovanju. Največji odstotki vseh dohodkov, zlasti zlata in srebra, so pritikali španskemu vladarju. Sicer je »Adelan-tadcx< ali guverner vladal precej samovoljno. Višja mesta so šla sorodnikom, prijateljem in oprodam. Pri tem so največ odločevale podtalne sile, razne spletkarije, ustrahovanja, podkupovanja in večkrat tudi umori. V Mehiki n. pr. je nastala vojna med Cortesom im Alva-radom, ker si je ta brez dovoljenja podjarmil Guatemalo. Videli smo, kako žalostno se je končalo nekdanje prijateljstvo med Pizarrom In Almagrom, itd.
španski dvor, katerega politika je stremela za absolutno centralizacijo in podrejenostjo imperiju, je vse te nerede spretno izkoriščal
v svoje namene. Vso oblast nad kolonijami je leta 1524. prevri® posebna ustanova, nekako ministrstvo, z imenom ))Consejo de Ind&si
—	Svet za Ameriko, katerega sedež je bil obmorski Kadiz. Od te?® velturada, ki je sčasoma zrasel v zabuhlega in neokretnega masri donta, so bili odvisni! vsi kolonialni uradniki, od podkraljev, guv®1' nerjev in davkarjev (procuradores) do sodnikov (auditores), škol°v in redovniških provtocialov! Da, tudi teh slednjih, kajti delo upra'®’ Špansko-ameriške cerkve je bila v smislu posebnega sporazuma ri®3 kraljem in papežem, (»Patronata Realu J podrejena španski vladi’
V Ameriki so imeli najvišjo čast in odgovornost podkralji (virrey). Od teh sta bila od začetka samo dva, s sedežem v Mehiki i" Limi; pozneje pa so bili štirje s sledečo razpredelitvijo:
1.	Podkraljevima (virreinato) s sedežem v Mehiki, za celo Sr®®' njo Ameriko, za Kalifornijo, Texas, Florido itd.
2.	Podkraljevima Nova Granada s sedežem v Bogota (1718) z9 sedanjo Kolumbijo, Panamo, Venecuelo in Ekvador.
3.	Podkraljevima Nova Kastilja s sedežem v Limi (1542). PriP®' dala so ji ozemlja Peruja, del Bolivije in Čila.
4.	Podkraljevima La Plata s sedežem v Buenos Airesu (U'161' ■ki je zajemala vso sedanjo Argentino, Urugvaj, Paragvaj in del S® livije (Carkas).
Nekatera ozemlja, ki so bila posebno važna, toda oddaljena, 50 le formalno spadala podkraljestvu; dejansko so bila neposretri0 podrejena »Conseju de Indias«. Ta so bila »Capitanias General®5* (henerales) in sicer: Kuba, Guatemala, Venecuela in čiie.
Burbonci so v XVIII stoletju uvedli po francoskem vzorcu druge spremembe. Namesto izrednih vizitatorjev in komisarjev 50 nastavljali stalne »intendenteu, ki so praktično nadzorovali podkt® Ije, generale kapitane in guvernerje. V buenosaireškem podkralj® stvu so vpejjali 1. 1783. osem »intendencij«, v Limskem sedem i*®' To je omogočilo še večjo kontrolo s strani osrednje vlade. Edina ^ poraoiijska oblast (v kolonijah) in še ta zelo omejena je bil »Cabil^
—	Občinski svet. Mesta in trgi. ki bi jih kralj počastil z naslov^' »Villa Realu (vilja) (tu je imel denar glavno besedo), so imeli Pr5 vico voliti svoje občinske svetovalce; v praksi niti teh volitev ni H113' ker so meščanski veljaki občinske sedeže podedovali ali prejeli 5 podkupovanjem.
Ob izrednih priložnostih so sklicevali »Cabildo Abiertou, razširi® no občinsko sejo, pri kateri so prišli do besede tudi pravi IjuJ-predstavniki. Bilo je to edino sredstvo, da so domačini (kreol/i) iri žali ne toliko svoje želje kolikor svojo nevoljo. V portugalski ziliji je vse to bilo manj napeto; Portugal ni pošiljal v kolonijo a® benih uradnikov. Tu so fevdalno vladali premožni, španskim »en®7 menderos« podobni »donatariosu. šele zviti portugalski minister bal (+ 1782) je dosegel, da je združil vso oblast v rokah podkralja-
LJUBO ZAMORSKI 1	(Se nadaljuje)
v£
ra
je
m
se
S.
8
re
kc
p/r
v
da
^0
Ur
bi
bi
gl
de
ftj
de
Uli
z
Vc
da
Pr
iir
je.
vo
šč
Us
Preokret v kratkoročnem kreditiranju v Jugoslaviji
Kratkoročno kreoitiianje gospodarskih organizacij, pri čemer so mišljena Podjetja, obrti,.zadruge in zadružne organizacije, raznj zavodi z gospodarskimi funkcijami, predstavlja v' Jugosla-viji problem, ki zahteva posebno obravnavanje. Krediti so namreč v dtužbe-nem sistemu kot je v Jugoslaviji dobili popolnoma drugačen pomen, kot iih imajo sicer v kapitalis ični družbi. S krediti pomada družba gospodarstvu, ia se normalno razvija.
‘ Nove funkgijp kreditov so seveda zahtevale, da jih je bilo treba uporabljati previdno, predvsern pa, da je bilo treba preiti in preisksuiti razne sisteme v pogledu načina odobravanja krat-koročuih pa tuui aolgoročnih kreditov. V ča.u plapsicega gospodarstva je veljalo, kot za vse ostale gospodarske de-iavno_ti, načdo planiranja tudi za. kre-I dite. Danka je odobravaia oziroma dopuščala črpanje sredstev v okviru planskih postavk. Vsaka go^podaraka o,ga-j Pizacija je imela pri banki svoj račun, Pa ka.erem je banka zabeiežila do ko-Uklnega, zneska se iahko po planu pri »jej zadolži. Kred-ta torej banka pod-ktjp pi odobtila na poseben račun, temveč se je držala le tako.menovanih limttov do kat.eiih 50 se lahko posamezne gospoda, ske organizacije zaool-žile. Omeniti je treba, da je bilo y tistem času zelo lahko prekoračiti kredit a.i spremeniti plan, ker so pri tem odločali y glavnem upravni organi.
Druga faza ouobravajija kreditov je bila, ko so se krediti odobravali po for-muh-obrazeu. Ta je vseboval vse bistvene elemente, k, so odločilni pri odobravanju kredi.ov, kot so zaloge, hitrost obračanja, te.ja ev in dolgovi in druge elemente. Iskal se je namreč na-mn, da bi se odobravanje kreditov čimbolj objektiviziral. Vsa podjetja paj bi bila upoštevana enako in po splošnih ] viciJdh in ne morda po vidikih posa-1 meznikov, ki odločajo pri odobravanju bredi.ov.
Š.sten je bil morda teoretično dobro i tamišljen. Pokazalo pa se je, da pi mogoče vse pestrosti gospodarskega življenja zajeti y tako ali drugačno formulo ip zato ni čudno, da se sistem ni obne el.
Tretja faza preds avlja prehod na način odobravanja kreditov po prosti presoji kreditne sposobnosti vsakega primera; krediti se odobravajo po licitaci-j iah oziroma natečajih. Pred tem pa je ! Potrebno poudariti spremembo, ki zadeva samo delitev in klasifikacijo kratkoročnih kreditov. Sprememba je v i Zvezi s splošnimi spremembami v jugoslovanskem gospodarstvu, ko paj bi prišli. bolj do izraza zakoni prostega gospodarstva, predvsem zakon porudbe in povpraševanja z vsemi posledicami, ki jih ta zakon ima. Bistvo sprememb je y tem, da podjetja nimajo svojih
Ali so primerna mazalna olja?
Raziskovalna ustanova 'angleške av-■ j lomobilske industrije je izvedla številke poiskuse, da bi ugotovila, kakšne l koristi imamo od tega, če upora oljarno kizkoviskozna mazalna olja. Strokovnjaki so prišli do zakl učka, da je po-| raba goriva man ša, če uporabljamo j kiazalna olja male viskozpos1! ozironia t takrat, ko nekoliko zvišamo temperatu-fo mazalnega olja.
Ko so pri poskusinem polpo ob-eme-njenem mo‘orju zamenjali me alno o-Ije viskoznosti SAE 30 z najredkejšim i tekočim oljem ,kj ga predvideva SAE tabela viskoznosti, je bil prihranek ha gorivu 4%. Ce so pa motor le delro obremenili, je bila pri istem poskusu Poraba goriva celo za 9% manjša. Zato se avtomobilska industrija upravičeno zavzema za uporabo redkotekoč h bazalnih olj pamesto opih, ki imajo visoko viskoznost.
JAPONSKI LJUDSKI AVTOMOBIL
Japo-ci bodo pos avili na svetovni trg avtomobil, ki pe bo nič drugega kakor njih verzija znanega nemškega avtomobila široke uporabe, znanega po itnenu »Volksvvager« Njega cena bo thašaia 450 funtov šterlingov. Ce bo narastla proizvodnja nad predvideno količino, bodo baje znižali ceno na 300 funtov šterlingov. Ta avtomobil naj bi hit opremljen s 400-600 kub. cm motorjem, ki bi dal vozilu hitrost 80-100 km na uro.
EKONOMIČNI NASLANJAČ
Na poskuspem dirkal šču tovarne N. S. U. je svetovni prvak H. P. Miiller Pred kratkim po kusil vozilo, ki se je j izkazalo po zelo majhni po rošnji gorica. Za 502,125 km dolgo vožnjo s povprečno hi rostjo 100 km na uro je po-fabil le 5,68 litrov goriva. Vozilo, ki ie upravičeno dob;io vzdevek »ekonomični naslanjač« (to pa zaradi udobnih Sedežev), je serijski izdelek tovarne N. S. U. z mo'or jem Superfox 125 cm3
Če te zaloti
(Nadaljevanje s 3. strani.)
rejeno evidenčno tablico oziroma s tako, ki pripada drugemu vozilu. Tudi ta Preš opek so le ; odne kazni, ip sicer v iznosu od 200.000 do 400 OČK) lir. Nadalje je dana tudi možnost zaplembe vozila ip zapora.
Po 77. členu se prekršimo, če v 48 Prah ne javimo izgube evidenčne tablice. Kazni 1000 do 4000 lir.
Kadar vozimo z avtomobilom ,ki ni hii pa predpisanem revizijskem pregledu (78. člen), pridejo v poštev kazni do 20.000 lir.
V primeru, da je avtomobil namenjen drugi uporabi, kakor pa je navedeno v licenci, nam oblasti kar odvzamejo licenco. Sodnik nas lahko kaznuje Z'globo-od 1600 do 16.000 lir, kadar tovorimo na tovorniku svoje s vari, pe da bi imeli za to dovoljenje oziroma v Primeru, da prevažamo tovor drugih, a Imamo dovoljenje le za tovorjenje svojega blaga.
Kdorkoli pa voz; brez predipisanega voznega dovoljenja, bo naznanjen sodišču ip kaznovan z globo 40.000 do 80 Usoč ljx; predviden je tudi zapor.
Ing. M. P.
lastnih obratnih sredstev in da so v celoti odvisna od banke. Ta sredstva so morala odvesti v poseben sklad pri Narodni banki. Pokazalo pa se je. da podjetja brez takih sredstev ne morejo poslovati tako, kot bi bilo potrebno, in da imajo premalo vzpodbude za zboljšanje poslovanja. Zato je bilo že takoj po prehodu na nov gospodarski sistem poudarjeno, da je treba podjetjem yi-niti navedena sredstva, ozirema, da se jim dopusti. ponovno obhkovati svoj lastni sklad obratnih sredstev. Zato pa je bil potreben določen prehod, da bi ne prišlo v ,gospodarstvu do kakih motenj.
STALNI IN DOPOLNILNI KREDITI
S posebnim predpisom so bili v letu 1954 kratkoročni krediti lazdeljeni na kredite za stalna obratna sreds.va ip na kredite za dopolnilna obiatna sredstva. Prvi se dajejo y stalno uporabo gospodarskim organizacijam. Namenjeni so za zagotovitev zalog materiala, proizvodnje v teku in zalog določenih izdelkov, ki so neogibna za redno delavnost podjetja. Daje jih banka po posebnem sistemu po natečajih, in- to skupno z investicijskimi kredih. Višino teh kreditov banka lahko spreminja vsake tri mesece. Kot vidimo, imajo ti krediti značaj dolgorcčn.h kreditov in so bliže investicijskim. Na natečaju dobe kredite tisti, ki. ponudijo najugodnejšo obrestno mero. Ti krediti so do.egli y Ju oslaviji 850 milijonov, od tega y Sloveniji okoli 92.500 milijonov V maju letošnjega leta.
Nekako po.ovico omenjene višine, to je 46.700 milijonov obsegajo krediti za dopolnila obratna sredstva. Navedeni krediti služijo za zagotovitev dodatnih in izrednih po reb gospodarskih organizacij po obratnih sredstvih. Tudi te odobrava Narodna banka po posebnih razpisih natečajev, ki so bili vsak mesec, dočim jih druge banke odobravajo tako, kot to določi njihov upravni odbor.
Z uvedbo takega načina kreditiranja so bile izvršene tudi spremembe v urejevanju odnosov med banko in gospodarskimi organiza ijami. Te so namreč dobile pri banki svoj žiro račun "n banka jim je odobreni kredit knjižila y dobro preko tega računa. S tem so bili uvedeni enakopravni odnosi med banko ip podjetji, dočim je bilo preje večkrat slišati kritiko o monopolnem položaju banke. Banka je namreč lahko precej samovoljno posegala v tekoče račune podjetij, dočim odslej lahko samo preko sodišča tako kot vsaka druga gospodarska organizacija.
Sistem odobravanja kreditov na natečajih se je ohranil skoro poldrugo leto, ko se je začel naglo rušiti. Pri tem je treba ugotoviti, da je poleg slabih strani Imel tudi dobre. Podjetja, ki so se hotela udelžeiti licitacije, so morala namreč izpolnjevati določene pogoje, kot je urejeno knjigovodstvo, urejeno finančno poslovanje, da imajo večje dohodke kot izdatke in druge, čes»r preje pi bilo treba. y tem času so podjetja s te strani zelo napredovala. Pojavilo pa se je pereče vprašanje, ki je v tem času prišlo zlasti do izraza, to je medsebojno kredliranje podjetij preko določenih rokov. Tega problema se je lotila banka zlasti ostro lani in je v mnogem razčistila položaj. Pri o-dobravanju kreditov je namreč odbila vse terja‘ve podjetij, ki so zaprosila za kredit in so bile starejše od 20 ali v izjemnih primerih 30 dni. S tem je večino podjetij prisilila k rednemu plačevanju obveznosti, hkrati pa razčistila notranji položaj v podjetjih glede na njihove pravilne ip stvarne kreditne zahteve.
Sistem odobravanja kreditov z natečaji je bil že v začetku zamišljen kot
prehoden. Kolikor to ni bilo, ga je začel sam nagel razvoj gospodarstva spodjedati tako, da je danes vprašanje tega sistema že vprašanje preteklosti. Prvič je bil ta sistem prepočasen, ker so bili natečaji za dopolnilne kredite le enkrat mesečno, drugič so bile medtem ustanovljene posebne banke, ki na tak sistem niso bile vezane in končno je šel razvoj tako naglo naprej, da je zahteval sproti in individualno oblelavo vsakega posameznega zahtevka za kredit. Tako smo sedaj na prehodu v nov sistem odobravanja kredi ov po presoji kreditne sposobnosti posameznih prosilcev, o čemer odloča banka po posebnih komisijah.
POVEČANA VLOGA BANKE
Tako je bil napravljen brez dvoma velik korak naprej; pri tem bodo dobile banke odločilno vlogo. Dočim so bile banke doslej le oigan za vodenje računov svojih komitentov — vodile so razne evidence ip statistike — pri najvažnejšem poslu kot je kreditni, niso odločale. S prehodom na nov način kreditiranja pa se njihov pomen in funkcija znatno spremenita ip okrepita. Kreditna politika, ki jo izvaja d.žava po Narodni banki, bo tako prišla do popolnega izraza. To je potrebno posebno sedaj v prehodnem času, ko preživlja gospodarstvo določene ip velike spremembe. Očito je namreč, da bo potrebno s kredi i pravilno usmerjati razvoj gospodarstva in posameznih gospodarskih panog glede na to, da predvideva letošnji družbeni plan veliko skrčenje investicij in pospeševanje tistih vej gospodarstva, ki delajo za dvig proizvodnje dobrin, namenjenih široki potrošnji in življenjski ravni sploh. Odraz skrčenja investkijskh del pa je zelo velik, saj je prenehalo delo na skoro 45% objektih, dočim so za nove gradnje predvideni zelo težki pogoji. S tem naj bi se preprečila preširoka fronta gradenj čez planska predvideva-pja na eni strani, na drugi pa dvig cen potrošneniu in drugemu blagu. Novi objekti .naj bi se tudi gradili izključno na podlagi temeljitih analiz in računov p njihovi rentabilnosti.
Nova smer v kreditni politiki in sistemu kreditiranja, ki je posledica gospodarskih sprememb in razvoja, je kot prejšnje odraz posameznih razvojnih stopenj v gospodarstvu in kaže že sedaj pozitivne posledice. Čeprav so se kratkoročni krediti letos dvignili, ne presega dvig planskih predvidevanj in potreb, ki so krite y povečani proizvodnji. Tudi ni opaziti ,da bi ležale v proizvodnji ali trgovini kake večje zaloge nekurantpega blaga. Pač pa bo potrebno v bodoče skrbeti, da bf se kreditni volumep ne večal in ne presegal predvidenih okvirov, kar bi lahko povzročilo dvig cen in bi imelo inflacijske posledice.
Trenutno je problem v tem, da kljub temu, da se sedaj v jugoslovanskem gospodarstvu ustvarjajo zaloge blaga, te niso take, da bi lahko vphvale na gospodarstvo v kaki večji meri. Jugoslovansko gospodarstvo namreč trpi prav zato, ker nima zalog, ker gre blago takoj v prodajo in se niti proizvodnji niti trgovini ni treba posebej truditi za prodajo blaga. Potrebe gospodarstva so zelo velike, da jih domača proizvodnja še ne more zadovoljiti, dočim so možnosti za uvoz vsekakor o-mejene glede na razpoložljiva devizna sredstva. Tako prehaja sedaj tudi jug. gospodarstvo na ustvarjanje zalog. To bo 'melo pozitiven vpliv na pro;zvod-njo in trgovino, za proizvdonjo in prodajo kakovostnega b'aga in blaga po okusu potrošnika. V tem pogledu bodo iahko krediti od'grali pomembno vlogo in bodo vplivali na pravilno usmerjanje proizvodnje in potrošnje.
termične
AKUMULATORSKI POGONSKI ŽELEZNIŠKI VOZOVI
V letih 1952 do 1954 so izdelali za centralni urad nemšk ih železnic v Mo-nakovem pove akumulatorske pogonske vozove, ki so že pri pivih vožnjah vzbudili zanimanje železniških strokovnjakov. Odlikujejo se zaradi velikega učinka in ekonomičnega obratovanja pa tudi zato, ker jih lahko uporabljamo za hitro povezavo krajev na progah, ki jih ni mogoče elektrificirati.
Trenutno vozi na progah zapadno-nemških železnic okoli 100 akumulatorskih pogonskih vozov. Obratujejo na železniškem omrežju dolžine 3200 km, kar ustreza približno epi desetini vs.h zapadmonemških prog. V preteklem letu so prevozili 8 milijonov km. Za polnitev alzumulatorjev so upo.abili. za 23 milijonov kWh električne energije, ki so jo 0d.ey .1ili v veliki v. čini iz potrošniškega električnega omrežja in to v nočnih urah.
Izkušnje so pokazale, da je železniški promet s tovrstnimi pogonskimi vozovi najbolj primeren za povezovanje bližnjih krajev. V kratkem bodo vozili ti vozovi iz nekega zapadnonemškega mesta v naselja njegove okolice .
Novi akumulatorski voz ETA 150 je dolg 23 metrov. V HI. razredu je 90 oblazinjenih sedežev. V gradnji imajo sedaj tudi pogonski vagon II. razreda. Prazen vagon tehta 48 ton. Dva pogonska motorja, katerih Vh'ak ima učinek 135 KS, dajeta vozilu hitrost do 100 km na uno. V spodnjem delu vagona je prostor za baterije, ki so V zabojčkih; te lahko v najbra šem čssu izmenjajo. Ko napolnijo baterije, lahko prevozijo U vagoni 250 do 350 km poti. Oskrbljeno je tudi gretje z gorkim zrakom. Baterije polnijo 1 do 2 uri. Potemtakem lahko napravijo akumulatorski pogonski vozovi vsak dan do 500 km poti.
NOVO FRANCOSKO LETALO NA REAKTIVNI POGON
Novo reaktivno letalo »Vautaur« . je uspešno napravilo poskusne lete. Tvornike »SN Časa« gradijo sedaj prvo serijo 340 tovrstnih letal, ki jih je naročilo francosko vojaška Ie‘a]s vo. Teža tega letala znaša 10 ton, lahko pa nese tovor'od 10 do 15 ton (za en. vagon). Grade ga y dveh izvedbah Prvemu tipu je ime »Chasseur toustemps«. Ta vrsta letala »Va'our« je. opremljena s štirimi topiči, zalogo munkije tega o-rožja pa tvori 400 granat kalibra 30 mm. Drugo izvedbo pa predstavlja
bombnik »Vatour«, ki je o remljen z desetimi bombami. Oba tipa imata povprečno hitrost 1100 km na uro. Potemtakem se iahko to novo francosko vojaško letalo enakovredi z pajhitrejŽkni lovci, a s svojo hitrostjo pa celo prekaša bomibarderje. Letala »Vatour« so nadalje opremljena z aparati radar francoske proizvodnje.
NAJVECJI PLAVŽ V EVROPI
V Angliji je zagorel največji plavž v Evropi, ki je obenem drugi naj več ji na svetu. Zgradila ga je družba Steel Co. of W'ales, in sicer v tvornki Mar-gam, ki je v Part Talko'u (Glamor-gan). Visok je 74 m, vsak teden pa bodo v njem pridobili nad 10.000 t. grod-Ija. Stroški za gradnjo so znaša U 5 in pol milijona funtov šteilingov. Ker za pogon novega plavža ne zadostuje proizvodnja koksa v obstoječih pečeh, so morali dograditi 90 novih retort za jj.idobivanje koksa.
iSurovo ž:Tezo, ki ga bodo pridobivali v tem velikanskem plavžu, bodo predelovali v dveh novih Siemens-Marti-novih pečeh, ki bodo dograjene v tvor-nkah Abbey. Tako bo na razpolago dovolj jekla za kritje potreb tvornice Velindre, ki ;so jo zgradili ob Swansea in bo pričela obratovati v letošnjem poletju. V njej bodo izdelovali traka-sto jek’o.
RADIOAKTIVNE NAPRAVE ZA JAVLJANJE POŽAROV
Ameriška tvornika Pyren'e je izdelala svojevrstno alarmno napravo, s katero lahko ugo.ovimo prve ka l nastajajočega požara. V glavnem sestoji iz neke radioaktivne prvine in ionizacij-ske celice. Ta naprava, ki ji je ime C-0-Two Pre-deteotor, lahko varuje površino pr b ižno 400 kv. metrov. S tem, da namestimo te ugotavljavce požarov v najrazličnejših prostorih neke tovarne ali pa katerikoli pos opja lahko po povezavi s primernimi svetlobnimi ali pa zvočnimi signalnimi nap; avamj. z vso točnostjo ugotovimo, kje sp pričele tleti gorljive snovi. Tako nam je možno, da pogasimo požar že ob nastanku.
ELEKTRIFIKACIJA ANGLEŠKIH ŽELEZNIC. Ker so se poskusi v Vel. Britaniji in Franciji z električnimi lokomotivami na tok 50 Hz obnesli, bo . uprava angleških železnic z uporabo tega sistema elektrificirala 2.000 kilometrov proge. Zato bo potrošila okoli 330 milijard lir.
Tudi tržaško sejmišče bodo povečali
Na posebni tiskovni konferenci je tajnik dr. Chiaruttini tržaški javnosti poročal o uspehih letošnjega Tržaškega velesejma. Ing- Sospisio je najprej izrekel zahvalo vsem tistim, kj so pripomogli k čim boljši izvedbi 8. mednarodnega velesejma. Nato je podal glavni tajnik dr. Chiaruttini statistični pregled udeležbe in orisal tehnično s:ran letošnjega velesejma. Sejem je letos o-biskalo okoli 200" tisoč oseb. Med temi je bilo skoraj 100.000 Tržačanov. Vsekakor ge pa ni podala ena tretjina celotnega tržaškega prebivalstva na velesejem. Iz tega sledi, da lahko med domačimi obiskovalci ločimo tiste, ki gredo pa velesejmski prostor samo epkrat in one, kateri obiščejo velesejem tudi večkrat. Uprava velesejma ceni, da js bilo okoli 10% normalnih vstopnic prodanih kvalificiranim obiskovalcem iz Italije, torej tistim, ki pridejo na velesejem iz poslovnih razlogov. Tujih gost v je bilo 1193. Najmočneje so bili zastopani Avstrijci, saj je znašalo njih število 620 ;takoj za n j im i so Jugoslovani, ki jih je bilo 352, (Očitno gre za
prijavljene obiskovalce, kajti drugih obiskovalcev je bilo iz Jugoslavije mnogo več kakor iz Avstrije).
Dr. Chiaruttini je omenil, da je m -nistrstvo za zunanjo trgovino odobrilo velesejemske kontingente v višini za približno 1 milijarde lir. Tako znaša če-hoslovaški kontingent okoli 200 milijonov lir, jugoslovanski nekaj manj od 200 milijonov, kontingent Združenih držav 100 milijonov (plačljiv v prostih dolarjih), madžarski 100 milijonov. Zahodne Nemčije 160 milijonov, Vzhodne Nemčije pa 90 milijonov. Ostanek je bil potem razdeljen še na nekaj drugih držav.
Glavni tajnik je poudaril pomen, ki ga ima velesejem za krajevno gospodarstvo in se prj tem skliceval predvsem na povečanje denarnega obtoka v velesejemskem obdobju. Vsaka tvrdka potroši za svoj razstavni prostor povprečno 150 tisoč lir. Seveda imajo nekateri manjše, drugi pa večje stroške. Tako pa primer izda Dalmine za svojo stojnico 3 milijone Ur.
Glavni velesejemski tajnik je izjavil v zvezi z načrti za prihodnje leto, da bodo 1957. leta obhajale ladjedelnice GRDA 100 let svojega obstanka. Zato bo drugo leto namenjena posebna razstava tehniki ladijske opreme. Ker slovi naše mesto po svojih ladjedelnicah, se bo vsaka tri leta yršila tovrstna razstava kot posebna specializacija tržaškega velesejma.
'Nadalje ima velesejemska ustanova v načrtu gradnjo dvonadstropnega paviljona, ki bo opremljen za razstavo izdelkov strojne industrije. Nadalje naj bi bile v tej zgradbi še dvorane in manjši prostori, ki bi služili javnosti tudi med vsem letom'.
TELEVIZIJSKI APARATI NA VLAKIH
Po načrtih,' ki jih zdaj proučujejo v Rimu, bodo spalne vagone drugega razreda na italijanskih železnicah opremili s televizijskimi aparati. Te naj bi postavili v saloni, da bi tako privabili čim več potnikov v te vozove. Do konca leta 1958 naj bi tudi v prvih razredih brzih vlakov namestili televizijske' sprejemnike.
Rabljena vozila
RIM. Cene se nanašajo na 80% ohranjena vozila: .Alfa Romeo 1900 (1952) 650-700.000 lir; (1953) 700-750.000; Alfa Romeo 1900 super (1954) 1,000.000 do 1,100.000; (1955) 1,800.000-1,280.000; Giu-1’ietta 950.000-1,010.000; Giulietta sprint (1955) 1,330.000-1,420.000.
Lancia Aprilia (195) 120-150.000; Ar-dea (1952) 380-400.000; (1953 ) 400-450.000 Appia (1953 ) 600-650.000; (1954) 650 do 700.000; (1955) 780-820.000.
Fiat 500 C (1953) 300-350.0)0; U954i 350-400.000; Fiat 500 C Belvedere (1953) 380-420.000; (1954) 430-460.000; Fiat 600 (1955) 500-550.000; Fiat 1100 (1953) 55, do 600.000;	(1954) 600-700.000; tl955t
720-800.000.
VREČE
MILAN. Nove vreče iz jute 680-700 g (ISO x 70 cm) 200-2110 lir komad, id. 700-730 g (120 x 70) 207-212, id. 570 g (105 X 70) 165-168.
Rabljene vreče iz jute 550-570 g (105 x 70) 125-130.
ZLATE REZERVE JUŽNE AFRIKE
Zlate rezerve Južnoafriške zveze so nazadovale od 76,500.000 na 76,395.000 funtov šterlingov do 15. junija.
POPOLNE OPREME ZA MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE OPEKARNE
5 različnih vrst strojev za izdelovanje opeke na vakuumsko sesanje plinov
cbedeschO

Časa fondata“nel 1900
PRIZNANO MEDNARODNO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
SlCMA
IMPORT
EXP0RT
TRST • TRIESTE Ul. Ginnastica 1 Te I e f o n i Uradi št. 94-232 privatno 26-364
TELEGRAM :	SICMAMARE
TVRDKA
IMPORT-EXPORT
ZASTOPSTVA IN KOMISIJE
Pošiljamo DARILNE PAKETE v Jugoslavijo in drugo državo
Trst - Ul. Torrebianca 19
Tel. 37-839 P. 0. B 3B4
S UL. CA n D U C C/ 4/
Postrežemo Vam
z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom
SPLOŠNA PLOVBA
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 =. Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:	IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Sedež Pipan
Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolgo in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185
Brzojavi PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
JUGOLINIJA
RIJEKA - Poštni predal 379 Telegrami i	Telefoni
JUGOLINIJA - RIJEKA	26-51, 28-52, 28 53
Teleprinter < JUGOLIiUG 02526
VZDRŽUJE REDNE DLAG01/NE IN PUTNIŠRE PRUGE
Z/NA JADRAN —SEV. EVKOPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec URČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
! Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V.
B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „N0RD-ADRIA" Triaste • Tel.: 37-613,29-820 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l
„Gondrand“
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTI
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
JRANS - TRIESTE" s. o,
TRIESTE-TRST V. Donola 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in' produkte gozdne industrije
IZVAŽA: vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših. italijanskih industrij.
rSPADAR0-
SPEOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
via roma Štev. i?
TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERVULA TEL. 96.847
SCAL0 LEGNAMI -PROSECCO
PONTEBBA
VIA MAZZINI 48 - TEL. 69 Poštni predal 184
Telegr.: SPADSPEDIT
„V I S T
["TAST. UL CARDUCC115 - TEL 29-656
Bogata izbira naolnikov, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala
POTOVALNI URAD
Adria Portorož
Tel. št. 12
Filiala Kaper tel. 64 Menjalnica blok Šliolljo
▼V
Hotelske suhe, prodaja vseh vrst vozovnic, izleti po morju in suhem, služba menjalnic in potnih listov
L E. L MIT.
I M PORT-EXPORT
Trst-Trieste - Via F. Filzi 23
Tol, 29-970 Telegr, lELMAT-Trleste
Kupuje: odpadke metala, les za predelavo in kurjavo. P/rofdaja: stroje in tehnične predmete
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica - Ul. Croce 4
Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-70
Stran 3
Avto - motor - cesta in čiovek\
Ali ima amaria avlomolitt kriza slvarno ozadje?
Od leta 1954 se je evropska avtomobilska proizvodnja dvignila za 38%. To dovolj zgovorno potrjuje visoko konjunkturo za tp industrijsko panogo. Italijanska avtomobilska industrija jo v preteklem letu dosegla in presegla četrt milijona enot (268.756). V primeru z letom1 1937, pomeni to 250% napre-dek.
Tudi ameriška avtomobilska industrija, ki zaposluje skoraj milijon ljudi, je v preteklem letu zabeležila nov rekord. Izdelala je namreč 9 milijonov 942.102 enot, to je trj milijone več kot leta 1954, Od teli opade nekaj čez 50 odst. na sam koncem General Motors, ostalo po ovico pa si delijo zaporedoma Ford Motor (Foid, Mercury, Lincoln, Continental), Crysler, Studeba-ker/Packard, American Motors Co. in Kaiser Motor. Kanadska industrija je v istem obdobju izdelala nad 9 milijonov vozil.
Toda ob koncu lapskega leta je ostalo kljub velikemu povpraševanju po avtomobilih pri ameriških zastopnikih in prodajalcih 800.000 vozil perazpro-danih. Po nekaterih Virih naj bi tp u-strezalo namenom industrije same. S tem si nameravajo namreč zagotoviti dovoljne zaloge zia 1. 1956, ko računajo, da bodo proizvodnjo zmanjšali za kakih pet ali deset odstotkov. V tem letu se midijo namreč spraviti v proizvodnjo popolnoma nove modele, kar seve zahteva ustrezno preusmeiitev o-bratov. Drugi so zopet mnenja, da je zmanjšanje proizvodnje, ki so jo zabeležili letos sad notranje nelojalne ip protizakonite konkurence, h kateri sta se baje zatekla dva pajvečja koncerna te stroke, Geperal Motors ip Ford. Dejstvo je, da se je zadeve moral lotiti ameriški Kongres. Tako so prišle na dan tudi nekatere nepravilnosti predvsem v odnosih med proizvajalci in prodajalci. Zaradi velike konkurence so trpele škodo tudi manjše industriji'. Studebaker/Packard je zmanjšala svojo proizvodnjo za 40% ip pri tem utrpela škodo nad dvajset milijonov dolarjev.
Ce si sedaj na kratko ogledamo št razmerje med produkcijo in izvozen, v posameznih državah, opazimo tri z • nimive pojave.
Združene države so leta 1955 izvozile le tri odstotke svoje celotne proizvodnje avtomobilov. To v glavnem pripisujejo razmeroma visoki peni njenih izdelkov in tudi uspešni konkurenci evropskih tovarn (predvsem nemških) pa svetovnem tržišču.
Anglija pa je v istem času prodala na domačem trgu za 30% vozil več kot prejšnje leto in je zato bila prisiljena skrčiti izvoz pa tem področju. Tudi močni nemški konkurenci pripisujejo nekateri padec izvoza angleških vozil; vendar je Anglija ohranila in v nekaterih primerih celo okrepila svoje postojanke, to predvsem na avstralskem in južnoafriškem trgu. Tako njene kolonije in domipioni še vedno tvorijo najmočnejši izvozni tok avtomobilov.
Na splošno lahko trdimo, da je izvoz avtomobilov y zahodni Evropi dosegel kar zadovoljivo višino; saj je lani znašal 38% celotne proizvodnje. Najzanimivejše pa je, da si največ avtomobilov izmenjajo najbolj industrializirane evropske države med seboj. Tako je Italija v omenjenem letu izvozila največ svojih vozil prav V Zah. Nemčijo (12.615). Leta 1954 pa je v isto državo izvozila le peka j yeč kot 8.000 vozil. V italijanskem izvozu sledi nato Avstrija z 11.247 vozili (1954, 5172), Švica 6.192/4704, Belgija 3589/2733, Švedska 3538/5573 in Holandska 2989/1886. Tako je Italija izvozila 74.645 vozil, kar je 86% celotne izdelave osebnih avtomobilov.
Iz avtomobilskega sveta
Na avtomobilski razstavi v Curihu je bil razstavljen tudi najdražji serijsko izdelani avtomobil. Tovrstno svetovno prvenstvo ima namreč novi Lincoln »Oontfineintal Mark II«, ki ga prodajajo za ceno 72.500 švicarskih frankov. Ta osebni avtomobil bi stal v naši valuti nekaj manj kakor 10 milijonov in 100 tisoč Mr — seveda neocarinjen.
Francija je v ztadnjem letu y evropske države izvozila za 40% vozil več kot piejšnje leto.
Levji delež pii avtomobilskem izvozu pa je dobila zadnja leta Zah. Nemčija, ki je izvozila skoraj polovico vseh izdelanih avtomobbov (44%). Sama izvaža kar eno četrtino vseh evropskih avtomobilov. Tudi na napredku, ki ga je v avtomobilskem izvozu dosegla lani Evropa (200.000 vozit), ima Nmičt-ja velik delež (50%).
Promet med evropskimi državami se je V zadnjih štirih letih podvojil, izvoz V izven evropske države pa se je povečal le za epo tretjino. To je v glavnem pripisati dejstvu, da sp pekateie mla.še države, kot Indija, Avstralija in Južno Afrika na tem področju dosegle velike uspehe. Nekatere proizvajajo sedaj le še posamezne avtomobilske dele, ki jih pa montirajo na tuje licenčne produkte.
Bencinski motor, ki ga uporabljamo za pogon avtomobila, ali motor z notranjim izgorevanjem, kot mu s strokovnim izrazom tudi pravimo, je y drugi polovici 19. stoletja zgradil OTTO. Leta 1787 je dob.,1 dokončno obliko, kot jo v glavnem uporabljamo še dapes.
ZADNJI DNEVi Vt-LINJACA
Ze pred svetovno vojno je nemški konstruktor Robert Bos.h gradil za tovarno Deimler Benz le.al.ke motorje, ki so namesto vplinjača, ki kot znano razprši bencin in ga pomeša z zrakom, uporabljali posebne hr.zgalke. Te naprave, podobno kot pri Dieslovem motorju, vbrizgajo gorivo v olje. Razlika med Dieslovim in bencinskim motorjem nove vrste je v tem, da se pri pryem gorivo samo vname zaradi visoke temperature, v novem bencinskem motorju pa je še vedno po.rebna električna i-skra. Take motorje na bencinsko injekcijo montirajo eviopske tovarne na dirkalne avtomobile že yeč let. Po vojni pa so te priprave dosegle že tako popolnost, da jih je tovarna Mercedes že začela montirali na svoje serij.ke modele 300 SL, 300 SE in Goliath.
Novi način vbrizganja goriva v valje nam prihrani precej bencina. Pri motorju z vplinjačem je največja pomanjkljivost v tem, da vsi valji ne dobe enake količine zmesi zraka in bencina. Pri dirkalnih avtomobilih so si pomagali s tem, da so montirali po več vplinjačev. Seveda nastane takoj vprašanje sinkronizacije vplinjačev, ki je mogoča samo z dragimi aparati. Ti pa se ne obnesejo za navadne avtomobile, ker so predragi.
Nove bencinske brizgalke dozirajo gorivo z veliko natančnostjo, motor teče bolj enakome.no in porabi zaradi tega manj goriva.
Znani strokovnjak in vodja dirkalnega oddelka tovarne Mercedes inž.
V	preteklem letu so francoske tovarne izdelale 725.000 tovornih vozil.
V	primeru s proizvodnjo v letu 1954 je lami avtomobilsika (proizvodnja napredovala za 20 odstotkov. To je pravi rekord francoske povojne avtomobilske industrije.
Vsekakor nd dosegla Francija one zmogljivosti v proizvodnji, ki ju imata Anglija (1,24 milijonov) in Nemčija (980.000); vendar moramo pri tej primerjavi upoštevati, da francosko notranje tržišče še nikakor ni nasičeno. Povpraševanje po francoskih av-tamobiMh je veliko in zato so dobavni roki dokaj dolgi. Preden tovarna dobavi malo ali srednjeveliko vozilo, mora naročnik čakati najmanj tri mesece, pa tudi poldrugo leto!
V	Franciji je bilo januarja 1956. 8,300.000 motornih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov/
AVTOMOBILSKI PRIBOR
Vzporedno z avtomobilsko industrijo samo pa se zadnja leta poleg industrije nadomestnih delov uveljavlja vsebolj tudi industrija avtomobilskega pribora. V Italiji opažamo že nekatere škodljive tendence.
Ne smemo pa pozabiti, da imamo nekaj pribora, ki bi si ga moral oskrbeti vsak previden vozač. Predvsem spada sem gasilna priprava, ki je v Franciji celo obvezna. Čeprav redki, so požari pri avtomobilih vendar bolj pogosti, kot pa na splošno mislimo. Da nimamo s seboj jeklenega kabla ali vsaj poštene vrvi tudi opazimo navadno šele tedaj, ko ostanemo »na cesti«. Čeprav bi nas morda kdo še tako rad potegnil do bližnje delavnice, nam v tem primeru niti pij najboljši volji ne more pomagati.
Alfred Neubauer je izjavil, da se je vbrizganje pri bencinskem motorju že V ski ceni serijski izdelavi tano dobro obneslo, da ga sedaj lahko vpeljejo tudi v veliko serijsko izuelovanje. S tem se za bencinski motor začenja UOVP obdobje.
Seveda so se tovarne avtomobilov dolgo obotavljale preden so se odloč.ie za vpeljavo te novosti. Vsaka preusmeritev proizvodnje namreč zahteva ve-l.ke investicije. Tako so n. pr. ameriške tovarne za preusmeritev letošnje proizvodnje investirale 760 milijonov dolarjev, za le.o 1957 pa predvidevajo 1 milijardo dolarjev izda.kov.
EKONOMIČNA PLINSKA TURBINA
Raziskovalni oddelek angleške tovarne Austin se je lotil še bolj revolucionarnega področja. Ze dalj časa so namreč delali na plinski turbini, ki bi jo lahko montirali pa avtomobile. Mora pa biti tudi dovolj ekonomična, da lahko uspešno konkurira bencinskemu motorju tradicionalne vrste. Pred kratkim so z uspehom zaključili poskuse in nova turbina se po ekonomičnosti lahko meri celo z Dieslovim motorjem, ki je znatno cenejši od bencinskega.
Pri takih plinskih Grbinah je glavno vprašanje toplotni izenačevalec, ki služi za predhodno ogrevanje z.aka. Kompresor potisne namreč ziak mimo tega toplotnega izenačevalca y komore za izgorevanje. V te komore vbriz-gnemo v tem trenutku nafto, ki zgori. Plini, ki pri tem pastane.o, poženejo turbino, nato pa j:h vod.mo mimo toplotnega izenačevalca, da se ohladijo in jih polem lahko spu.timo skozi izpuš-nik, Austinova turbina opravi 23.000 obratov na minuto.
Računajo, da bodo pripravo lahko v doglednem času tako spopolnili, da jo bodo začeli montirati na serijske proizvode.
in sicer 4,250.000 avtomobilov in 4,050.000 motornih koles. Leta 1938. je imela Francija 2,250.000 avtomobilov in 500.000 motornih koles. Danes ima že vsak (tretji Francoz svoje motorno vozilo, dočim je prišlo le eno vozilo na vsakega 15. prebivalca 1933. Ce pa (primerjamo število avtomobilov z dolžino francoskega cestnega omrežja, pridemo da zaključka, da pride na vsak kilometer 23 motornih vozil; v letu 1938. so bila samo 4.
Ker so že sedaj francoske ceste izredno obtežene s prometom ter je do 1960. leta predviden porast za nadaljnjih 7 milijonov avtomobilov in motornih koles — je vedno bolj pereče vprašanje gradnje novih velikih avtomobilskih prometnih žil.
Naj še omenimo, da je bilo 1. 1900. v Franciji 12.000 motornih vozil in sicer 3.000 avtomobilov in 9.000 motornih koles.
R. D.
Bencinski motor se prenavlja
Nagla motorizacija v Franciji
Nad 8 milijonov motornih vozil
Izvoz avtomobilov
važna postavka v italijanski trgovini
RAVNATELJ TOVARNE NEMŠKIH AVTOMOBILOV »VOLSKWAGEN« je izjavil, da bodo letos izdelali okoli 400.000 vozil. To število pa nameravajo v prihodnjem letu še prekoračiti, ker je povpraševanje po teh avtomobilih veliko. Dobavni rdk za nemška naročila znaša 6 do 8 mesecev, dočim je rok za inozemstvo še daljši.
NASH MOTORS IN PRODUCTORA NACIONAL DE AUTOMOTORES SA sta podpisali pogodbo glede montaže avtomobilov Nash in Rambler v Bogoti Kolumbija. Zmogljivost te prve 'kolumbijske tovarne avtomobilov bo 3000 vozil letno. Produotora Nacional bo sestavljala avtomobile iz delov, ki jih bodo dobavljale tvornice Nash Motors.
Z GLAVNICO 350 TISOČ AVSTRALSKIH FUNTOV so ustanovili) v Melbournu družbo Rover-Australia Ltd. Družba ima v programu montažo Ro-verjevih avtomobilov, 'ker je zaradi omejitve uvoza njih prodaja zelo otežkočena.
AVTOMOBILOV NE BODO VEC KRADLI. Zanimivo napravo, ki naj varuje avtomobile pred tatovi, je pričel prodajata neki zapadnonemški izumitelj. Ta varuh pred nezažel j enimi gosti tehta le pol kilograma. Pri najmanjšem udarcu na avtomobil se avtomatično vključijo' trobilo in reflektorji. Obenem se sam po sebi prekine tok, Id nam je potreben za pogon avtomobila. Alarm traja 10 sekund, se za trenutek preneha in potem se ponovno vključijo trobilo in reflektorji.
AVTOCESTA MILAN — NEAPELJ
Nova cesta, ki bo povezala glavno mesto Lomgardije Milan z Neapljem, bo dograjena v šestih letih. Dolžina projektirane ceste znaša 740 km, sestavljena pa bo iz dveh 7 in pol metra širokih cestišč, med katerima bo posajena živa meja. Država bo krila 40% stroškov, ostalih 60% pa bodo krili s posojilom.
Podatki p izvozu italijanskih avtomobilov in motornih vozil sploh za prve štiri mesece tega leta kažejo, da ta izvoz čedalje bolj napreduje. Naj navedemo najprej' podatke o uvozu avtomobilov. V tem času je Italija uvozila 1777 osebnih avtomobilov v vrednosti 1 milijarde 135 milijonov (lani v istem času 1260 vozil v vrednosti 886 milijonov). Uvoz sestavnih delov je tehtal 31.194 stotov y vrednos i 2,575 milijarde (lani 30.837 stotov v vrednosti 2,386 milijarde). Izvoz avtomobilov v omenjenih štirih mesecih je znašal 30.137 komadov in dosegel vrednost 22 milijard 337 (lani 17.326 vozil v vrednosti 14,316 milijarde. Izvoz sestavnih delov: 94.837 stotov za 8,736 milijarde (lani 27.649 stotov za 3,177 milijarde).
Izvoz motornih koles in sestavnih delov: letos 45.929 stotov za 5.679 milijarde (lani 29.473 stotov za 3,675 milijarde).
Uvoz av omobilov v vsem letu 1955 je znašaj 3.981 komadov za 3,327 milijard, v letu 1954 pa 2 571 za 2,344 milijard.
Uvoz sestavnih delov leta 1955: 103 tisoč 597 stotov za 7,767 milijarde, leta 1954 pa 93.331 stotov za 5,446 milijarde.
Izvoz avtomobilov v vsem letu 1955: 68.667 komadov za 51,008 milijarde, v letu 1954 pa 43.647 za 36,133 milijarde.
Izvoz sestavnih delov v letu 1955: 170.247 stotov za 15,243 milijarde, leta 1954 pa 76,849 stotov za 9,200 milijarde lir.
Izvoz motociklov in sestavnih delov v letu 1955: 100.832 stotov za 12,678 milijarde in leta 1954 57.117 stotov za 8,143 milijarde lir.
IZVOZ AVTOMOBILSKIH OBROČEV
V prvih štirih mesecih tega leta je Italija izvozila 53.382 stptoy avtomobil-
skih obročev v vrednosti 4,239 milijarde lir. V vsem letu 1955 je ta izvoz dosegel 188.267 stotov v vrednosti 13,793 milijarde Ur, leta 1954 pa 140.611 stotov v vrednosti 10.097 milijarde.
RUSI PRVIČ NA MEDNARODNI AVTOMOBILSKI DIRKI
Velike avtomobilske dirke za prvenstvo Švedske y Kristianstadu (12. avgusta) se bodo udeležili .udi ruski dirkači pa lastnih dirkalnih avtomobilih. To bo prvič, da Rusi nastopijo z du-kalnimi avtomobili sovjetske proizvodnje na mednarodnih dirkah. Doslej še prikrivajo, katere vrste avtomobilov bodo uporabili za to dirko. V zahodnih državah sklepajo, da gre za dn kalne avtomobile vrste »Harkov 5«. Te znamke je tudi manjši dirkalni tip. Športni kritiki domnevajo, da sc Rusi s svojimi dirkalnimi vozili ne plašijo tekme zahodnih dirkalnih avtomobilov, kakor so Ferrari, Maserati. Jaguar, Porsche, Mercedes, itd. Svoje dirkalne avtomobile so Rusi razvili jz vozil serijske izdelave »Pobjeda«, »Moskvič«, »SIS« in »Zvezda«.
VEDNO VEC AVTOMOBILSKIH NESREČ V FRANCIJI
V Franciji se je izredno dvignilo število avtomobilskih cestpih nesreč Leta 1955 je bilo pa francoskih cestah za 7,1% več smrtnih nesreč kakor 1954. Število ranjenih pa se je v tem obdobju dvignilo za 14%. V letu 1954 so uradno ugotovili 1,300.000 cestnih nesreč, brez zapisnika pa je bilo javljenih 124.970 cestnih nesreč. V preteklem letu so se prve dvignile m 1,500.000, druge pa pa 140.374. V letu 1954 je bilo 7.539 smrtnih žrtev in 154.394 ranjenih, leto pozneje pa je bilo pri nesrečah nn francoskih cestah 8.073 mrtvih in 176 tisoč 300 ranjenih.
UjCU/lfl 2j UOZlloifl L2 tl2Clf)llG (J'l()CillQ ?	ZillOtl JlCtCCžl-
i boš plačal
reče sodnik, se suče od 1000 do 8000 lir. V tem primeru je tudi predviden odvzem voznega dovoljenja.
Tudi tisti vozači, ki zbeže ne da bi nudili pomoč poškodovani osebi, imajo opravek le s sodiščem (34. čien). Kazen znaša 20.000 do 120.000 lir. Nadalje pa sta predvidena tudi odvzem Voznega dovoljenja in zapor.
Posebne kazuj do.oča zakon proti tistim, ki vozijo tovornike- ip se pregrešijo proti zakonskim določbam.
Ako zaupamo vozilo osebi, ki ne zna voziti ali pa je brez vo, nega dovoljenja (42. člen), je v zadevi pristojno le sodišče. Poleg kazni od 2000 do 20.000 lir je predviden tudi zapor.
Ce nima motorno vozilo naprave za zvočno signaliziranje (58. člen) .plačamo kazep do 8000 lir. Isti člen govori tudi o primerih, ko brez potrebe uporabljamo zvočne znake. Ce se to zgodi podnevi, plačaš kazen 1000 do 8000 lir. Kadar pa brez po.rebe trobiš ponoči znaša kazen do 16.000 lir.
Po čl. 59 moramo imeti vse predpisane luči. Svetila morajo biti prižgana pol ure pred zahodom pa vse do pol ure pred vzhodom sonca, kakor tudi y meglenih in temnih dneh. Kazni do 40 tisoč lir. Po tem členu je prepovedano uporabljati slepeče žaromete v zadostno razsvetljenih naseljih; na križiščih. Kazni '1000 do 8000 lir.
Cl. 60 zahteva, da morajo biti avtomobili in motocikli opremljeni s predpisanimi glušniki. Za avtomobiliste pridejo v poštev kazni 1000 do 8000 lir. Ce se pa po tem členu prekršijo motociklisti ni možna sprava, temveč se morajo zagovarjati pred1 sodnikom, ki jim lahko naloži kazen od 1600 do 8000 lir.
Kadar nimamo zavore ald so te slabe (61. čl.), moramo plačati kazen do 20 tisoč lir.
36. člen goVori o nevarni hitrosti in o primerih, ko ne zmanjšamo hitrosti na križiščih, ovinkih, v megli, mraku, na prašnih cestah. Kazni so iste kakor pri prestopkih po 61. členu.
Nekaj manjše so kazni takrat, ko vozimo z nevarno hitrostjo ali pa je ne zmanjšamo y bližini šol, na ozkih prehodih, v naseljih, v primeru, da se pešci takoj ne umaknejo ali pa se živali splašijo (člen 36/64), namreč: 1000 do 8000 lir.
Z globo od 800 do 4000 lir nas kaznuje sodnik, kadar vozimo brez licence, čeprav nam je bila izdana (člen 70). Pri tem prekršku je treba nadalje plačati tudi finančno kazen, in sicer 200 do 1200 lir.
V	15 dneh je treba javiti spremembo lastništva (člen 71). V nasprotnem primeru so kazni do 12.000 lir.
V	smislu čl. 69 pe sme biti evidenčna tablica slabo vidna. Za ta prekršek so kazni iste, kakor jih navaja 71. člen. Ce pas zaloti stražnik, da vozimo brez evidenčne tablice (72. člen), pas jayi sodišču in tam nam nalože kazep od 40.000 do 200.000 lir. Predvidena je tudi zaplemba motornega vozila. Isti člen goyori o primerih, da vozimo s pona-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
del stanovanja. V Nemčiji že projektirajo hišne bloke, kjer je poleg dvigala za ljudi tudi dvigalo za av.o, ki ga lahko pripelješ y stanovanje. Tudj v večjih blokih bo kmslu garaža postala sestavni del stanovanja kot pralnica ali kuhinja. Velike ameriške trgovine pa so si že na strehi uredi e posebne prostore, kjer lahko med nakupovanjem pustiš svoje vozilo.
V Kopenhagenu pa še vedno svetujejo: Pusti avto kak kilometer zunaj središča mesta in se z javnim vozilom hitro in udobno pelji po svojih opravkih.
In ta nasvet se mi zdi zelo umesten. Morda se bo današnji človek prav zaradi prehrane mehanizacije moral zopet privaditi hoji.
d.
Criež nam kaže modernizirane ceste (asfaltirane, betonirane ali obložene s kockami)), ki vodijo iz Trsta v Slovenijo. Te ceste so označene z dvojno č -to. Poleg teh so še označene »makadamske« ceste. Na našem črtežu pa ni cest tretje vrste, ki so sicer tudi dobre, a nekoliko bolj postranskega pomena.
Koliko kazni
Vozači motornih vozil imajo pogosto opravka z »letečimi« straž..iki na cesti ker iz nevednosti zagrešijo ta ali oni prekršek. Kako naj se ravnajo v takšnem primeru? V številnih primerih se lahko takoj spravimo s stražnikom in plačamo njemu globo. Možna je sprava v 48 urah po objavi zapisnika. Zadnjo možnost sprave imamo po dospelosti tega roka, vendar še pred pričetkom sodne razprave.
Člen 24. govori o prekrških občinskih predpisov, o postankih v ozkih ulicah, na tramvajskem postajališču. Kazni se sukajo med 1000 in 40.0 lirami.
Člen 26 prekršimo, kadar ne vozimo na desni strani, kadar prehitimo vozilo, ki že samo prehiteva drugo oziioma takrat, kadar ne damo drugim možnosti, da bi nas prehiteli. Kazni: 1000 do 2000 Ur.
V primeru, da ne upoštevamo cestnoprometnih znakov (27. člen) so predvidene denarne kazpi od 1000 do 8000 lir.
Po 29. členu se pregrešimo ,kadar »režemo« križišče pri zavijanju na levo ozi orna takrat, ko pe damo prednosti vozilom, ki pridejo z naše desne, ter tistim vozilom, ki so na tračnicah. Kazni od 1000 do 4000 lir.
Člen 30 govori o primerih, ko ne demo signalov pri prehitevanju, na križiščih, pri slabi vidnosti, kadar se vozilo ustavlja, se ustavi, oz roma spr -mem smer gibanja. Kazni 1000 .do 8000 lir.
Prepovedano je presekati četo vojakov, uvrščene šolarje, procesije, sprevode (31. člen). Po istem č enu je nadalje prepovedano voziti v parkih, pomolih, pločnikih. Kazni 1000 do 4000 lir.
Vozila pe smemo zapustiti, ne da bi poskrbeli za njegovo sigurnost (32. čl.). Kazni 1000 do 400 lir.
Vedno se moramo ustaviti na zi.ak uniformiranih agentov (33. člen). Kazni 1000 do 8C00 lir. V tem primeru ni dovoljena sprava, če nas je ustavil stražnik zaradi nekega prekrška.
Ako nočemo pokazati strežniku sVo-jih dokumentov (33. člen) gre zadeva naravnost ■na sodišče. Kazen, ki jo iz-
Kako pospešiti promet skozi mesto
Kam z avtomobilom - Iznajdljivost francoskega inženirja
Odkar so leta 1923 pa bulvarju Saint Denis v Parizu postavili prvi semafor, so se temeljito spremenile razmere na naših cestah. Gostota voz 1 iz dneva y dan raste ip doseže v nekaterih mestih vprav nevarne višine. Tako pride danes na vsakih osem Parižanov po en avto, v Miinchenu na vsakih sedem, v Bernu na vsakih devet, y Gepevi pa kar na vsakih pet prebivalcev po en avtomobil..
iSicer pa ni paše mesto vel ko na boljšem če pomislimo, da so avtomobilske tablice že presegle številko dvajset tiseč. Tudi y naš m mestu moraš že voziti kot mačka okrog vrele kaše, ko iščeš mesto kjer bi se rad ustavil, a nimaš kam prisloniti vozila. Skratka, promet in parkiranje po mestu postaja iz dneva v dan hujši problem, ki zahteva pujno in radikalno rešitev.
2e več let so po raznih mestih z bolj ali manj posrečenimi ukrepi skušali rešiti to vprašanje. Tu in tam so prepovedali parkiran e obvezno usmerjali promet, ustvarili enosmerne prehode. Skratka, table so se množile po vogalih, stanje pa se je pogosto še poslabšalo. Mesto se je izpremenilo v pravi labirint, iz katerega se je posebno tujec le težko rešil brez kazpi. Sele pred kratkim so dobili besedo urbanisti in so tudi ukazujoče spregovorili. V glavnem gre za to, da se promet odpre ne pa zapira, kot so delali dosleb
Zato pa je predvsem potrebno, da se s-ed na mesta, city, ali poslovni del, porazdeli raa razne Jntobele ajj (jg se poslovnemu delu ustvari dvojč k; ka:ti
pri današnji centralni ureditvi vseh poslov so morali ponekod sprejeti drastične ukrepe, p. pr. zapreti središče mesta za zasebne avtomobile. Tudi v Rimu nameravajo seči po podobnih rešitvah.
Kot nadomestilo za lasten ayto si je iznajdljivi francoski inženir Antoine Martin zamislil posebne vrste taksi, ki bi deloval kot nekakšen telefonski avtomat. Vanj bi meščan vrgel poseben novec v vrednosti 80 frankov in bi se lahko vozila poslužil za kak h pet kilometrov; nato bi g|a pustil na prihodnjem postajališču, kjer bi ga kdo zopet na podoben način »najel«. Da bi se preprečile nepravilnosti in poškodbe na vozilih, bi novce numerirali ip, registrirali, razume se pa, da bi jih posodili samo posestnikom .voznih knjižic. Na to zamisel je omenjeni inženir prišel, potem ko je sta'is ičpo ugotovil, da večina zasebnikov uporablja svoje avtomobile le dobro uro na dan; ves ostali čas pa ovirajo promet na že preobremenjenih cestah. Njegov načrt proučuje zdaj Pariška mes na uprava.
Za pospeši ev motoriziranega prometa je treba središče mesta oskrbeti z dovodp mi in odvodnimi žilami, po katerih se promet lahko razvija hitro in neovirano. iSemafori, ki so včasih pomagali urejevati promet, so postali ponekod že prava ovira; posebno zastareli so avtomati s stalno razdelitvijo in frekvenco luči. V tem pogledu prednjači zopet Pariz. Tam so namreč semaforje povezali y več skupin, ki se skupno upravljajo; tako se preprečijo
zastoji v prometu. Ob obrežju Seine že omogoča laka naprava nemoteno vožnjo več kilometrov in m mo mnogih semaforov. Pomislimo, če bi podobno napravo namestili v Trstu pa Carduc-cijevi ulici, bi se lahko s postaje peljali do pokritega trga, ne da bi se bilo treba štirikrat ustavljati.
V Nemčiji so se zadovoljili z bolj preprosto rešitvijo. Kabine za upravljanje semaforov so namestili na stolpiče, od koder lahko pregledajo več križišč hkrati. V Miinchenu so jih pa o-premili s telefonom, ki kar dobro pomaga pri koordinaciji pi ometa.
Se eno novost pa tem področju pred-stabljajo semafori, ki se upravljajo s fotocelicami, ki so nameščene v tlaku, vepdar so pri teh napravah naleteli, iia precejšnje tehnične ovire.
Tudi za parkiranje so iskali razne poli. V Ameriki so si nekaj časa pomagali s parkometri, posebnimi pripravami, ki so registrirale čas parkiranja ip sorazmerno odškodnino. V Rimu in Milanu so že več trgov opremili s podzemeljskimi prostori za parkiranje ,ki lahko sprejmejo do 500 avtomobilov.
GARAŽA
SESTAVNI DEL STANOVANJA
Toda zopet so morali u; banisti spregovoriti. Avto spada v hišo, kjer stanuješ ip v trgovino, kamor hodiš nakupovat. Kot spada po načelih sodobne urbanistike pa določero pozidano površino toliko parkov in napadov, tako spada tudi določena pov sina za parkiranje. Garaža naj poslane sestavni
DR	AN	SG 510	R 50	CD
D R Spoljna guma sa 2i52 teleskopska pipka u obliku okruglih malih zubaca, koja u sebi harmonično sjedinjuie prednosti lakog kretanja, kočenja i d 3 gotrajnosti.
A N Spoljna guma koja stvarno dozvoljava mogočnost sigurne vožnje po visokom snegu, a da se ne mora pribeči starom sistemu upotrebe lanaca.
S G 510 Spoljna guma koja rešava Vaše probleme kada ovi pretstavljaju blato, pesak, neravan i rdjav teren.
R 50 Gigantska spoljna guma koja je več položila ispit i koju, kao takvu, cene hiljade korisnika prevoznih sredstava u celom svetu.
C D Spoljna guma sa izuzetno dubokom gazečom površinom i jako pojačanim bočnim stranama, koja če svuda odstraniti Vaše probleme, gde su uslovi sredine uzrok brzog isirošenja.
Distribufori u Jugoslaviji: AUTOSRBIJA Beograd, AUTOGUMA PROMET Zagreb, EKPORTDRVO Zagreb, AGROTEHNIKA Ljubljana,
ISTRA IMPORT EXPORT Rijeka, JADRAN DRVO Rijeka, POSTOJNA IMPORT EXPORT Postojna, SPLOŠNO TRGOVSKO D. D Koper
PRODAJNI URAD ZA F. N. R. J.	TRANS TRIESTE
UFFICIO VENDITE PER LA R. F. P. J. VIA DONOTA 3/1 - tel. 3S-827 - 31-906
>v,
\T
;$I

:st.
kai
kai
kai
hč
toč
'tk
toč
'8-;
toč
ta:
ta
toč
'8-:
toč
/.\
-to
/o
-li
'in
oni
«li
Vs
i o «ki ■v« tot to
'tor
to).
' 2 ■to,
Hi
ič,
K
to®
•30
to i
'P
'ti.
V
Mi
ijc
t>Vj
rii
'i.
Ve.
eš.
6ig
■n
to
ton
Pc
k
KS’
Iz
ris
Iz
ŠOO
p.'(
;toj,
Us-
Iz
»to
tok
> ir
tok
“n
Us
Iz
ede
Iz
r!iS' Iz » ol Iz (A
D J »bu;
trie,
!<>1 o
■tole
Pa
toži
‘ode
'AD
Ot
'to c to i tol
,VS ?• i ‘8.55 ■8.35
hra:
Tr
'ton Iz to r Iz to e tih
SOF
J2
to i
S0F
to"' »1 E ^az
irb
Vs
"ikil
16. i
iRs
Ol
H to j
Us
<»b j
Stran 5
Nove draginjske doklade
>Va draginjska doklada za
^U-JULIJ ZA NAMEŠČENCE V ■STAVRACIJAH, gostilnah, bifejih, PIVOVARNAH ITD.
Uradniško osebje (mesečno)
s hrano brez hrane
'št. moški ženske		moški	ženske
27.950	26.026	34.378	32.012
kat.	24.726	21.424	30.413	26.352
kat. ekonom kontrol.			
Tad 20 1. 22 217	j 9.226	27.327	23.697
kod 20 1. 20.878	15.756	25.680	19.380
lfk r, blagajnik			
^d 20 1. 21.086	18.304	25.936	22.514
■8-20 1 19.890	15.184	24.465	18.676
kod 18 1. 15.717	13.221	19.332	16.262
NEURADNISKO		OSEBJE	
kat.	24.427	21.177	30.C45	26.048
kat.			
kad 20 1. 21.723	18.122	26.719	22.290
■8-20 1. 20.774	14.729	25.552	18.1 i 7
kod 18 1. 17.056 C-				13.442	20.979	16.534
3. kat. kuhar itd.
nad 20 1. 21.034	17.836	25.872	21.938
18-20 L 20.098	14.495	24.721	17.829
16-18 1. 16.406	13.000	20.179	15.990
pod 16 1. 11.778	10.595	14.487	13.032
internist itd. nad 20 h 20.332	17.537	25.008	21.571
18-20 1. 19.227	14.261	23.649	17 541
16-18 1. 15.184	12.818	18.676	15.766
pod 16 1. 10.244	10.179	12.600	12.520
Poslovni koledar
Do 5. avgusta morajo proizvajalci in grosisti souav.c, umetnin ju naravnih mineralnih vod, leda in sveže ribe plačati davek na poslovni promet za prodaje tega blaga Lvršeiie prodajalcem na drobno v mese-u juliju 1956.
Do 10. avgusta morajo tigovci, po-pravljalni.e, trgovski zastopniki ip prodajni agemi za radio-eiektrične aparate in ma.eriai predložiti koi,cesion.ia.,e-mu zavodu za racij ke oadaje pole vpisnika prejemkov in izdaja teh aparatov in materiala v mesecu jubju t. 1.
Do 10. avgusta morajo cielo..a.alci predložiti Zavodu za soc. skrbstvo izpolnjene obrazce za mesec julij 1956 in nakazati Zavodu znesek dolgovan,b prispevkov za socialno zava ovanje.
ŽNANI SLAVIST Prof. LUIGI SAL-
M je te d.,i obiskal Trst in Gonco. 'sostvovai je metmi na sloveiiak-h ‘■»h. Usmvil se je tudi v Tržaški knji-»m. Pobvaino se je izrazil p njeni ^flitvi in naroča več kpj.g za uža-6 knjižnice.
Vsi vlaki so se ustavili, vče-
i o pomoči so se v Imiiji ustavili vsi *ki. Železničarji so stopili v 24-urno 'Vko, ki jo je proglasilo vseh 5 sin-^atov. Sind.kat nove Delavske zbor-^ je naslovil na ljudstvo proglas, v 'krem je rečeno, da so stavko profili zato, ker zahteva uprava žeiez-zvišanje delovnega umika; ker se ^a.erim železp.čaijem od.eka uo-lst, ki jim priuče po zakonu in ker Heaav.no dane obljube o povišanju dejansko omejujejo le na nekaj 'takov na mesec.
(‘LOVNA DRUŽBA »ITALIA« je ne-
;vno kupila tri ladje: »Clement Ader«, ‘tlouard Brahly<( jn )>Hmry Poinoar-!|( od pariške aružbe »Cou.pagnie des ^igeurs reunis«. Laaje bodo vozile Progi Trst - Srednja Amerika - Se-:ttti Pacifik.
V NEDELJO SO V LADJEDELNICI
('liljan splovili 3800 tonsko motorno •(jo »Lordiana«, ki so jo zgradili za “Vno družbo »Ameritalia« iz Trsta.
Radioaktivni dež n d iR-
•OM. V soboto, 23. i., v ponedeljek • junija je padal na Trst radioaktiven '*• Tržašrti stroko.njakr so naluvhi večem h urah nekaj deževnice in jo udirali z ele<ttro skim števcem eiger-Mueller. Ugotovili so, da je de-'tiica ra^ioak ivna. Pojav je pono-dokaz, da se je vse ozračje okrog ^ije že »okuži.o« z radioaktivnostjo, Medica vse bolj pogostih atomskih Poskusov. Najprej so ugotovili pojav
na Japonskem, nato v ZDA, na Nemškem m na AnglešKem, sedaj pa tum v Trstu.
TEKSTILNA TOVARNA. V Zavelj-skem industrijskem pr.sea-.išču so položili temeljni kamen novega tekstilnega poaje.ja. Podje.je bo imelo 150 prediinih strojev, zaposlilo pa bo okrog 100 de.avcev. RuC-unajO, da bo tovarna proizvajala po 2u0.000 m umetnih tkanin mesečno. Ooratovaii bo začNa v prvih mesecih prihodnjega leta.
OLAJŠAVE V OBMEJNEM PROMETU. Jugoslovansko - italijanska mešana komisija za obmejni p.omet je na za" sedanju v Ljubi,ani sklenila podaljšati veljavnost navadmh prepustnic na osem mesecev ;doslej so propustnice veljale samo 4 mesece; šoferji si bodo lahko nabavili poseben vizum.
MINISTER ZA TRGOVINSKO MOR-NAK1CO je menda odredil razpust plovne družbe »Istiia - Trieste« za konec leta 1956. »Piccolo« protestira p.o-<i temu sklepu, češ da bi potem jugoslovanska mornarica popolnoma zagospodovala na vzhodnem Jadranu. Družbi pripada tudi ladju »Monialeone«. ki plove med Trstom in Umagom.
TRST NA AVSTRIJSKIH VELESEJMIH. Odbor za propagando v Trstu je sklenil, da se bo Trst udeležil štir.h največjih avstrijskih sejmov. Trst ho razstavljal na sejmih v Dornbirnu, Celovcu, na Dunaju in v Gradcu. Koroški velesejem bo v Celovcu od 9. do 19. avgus.a; posvečen bo predvsem lesu. Trst bo na tem sejmu poudaril pomen tržaškega pristan,šča za Avstnjo in trgovino z lesom.
ZUPANA NE MOREJO IZVOLITI.
Predvčerajšnja seja tržaškega občanskega sveta je b,la odložena za nedoločen čas. Čeprav je vrsta vprašanj, ki
čakajo na rešilev, je bi ši župan p e-klical sejo, ker je namen en v Rim. j Krščanska demokracija je za to, da se izbere njen ka didst, čeprav bi mj.a-li vladati z manjšino.
TOČILNICA »EU ROP An V Galattije-vi ulici so prejšnji teden \novlč odprli točilnico piva »Europa«. Točilnica je v piostorih nove Forstcve paiuče, ki so povsem sodobno oprenvjeni-
PRIŠLO JIH JE KOT LISTJA IN TRAVE. Po načrtih bhšega t ž šk ga župana Bartolija so z ist .k m. b gu -ci preplavili zdaj tudi Opčine. Poleg taborišč gradijo rdaj za posi. pjem policije in blizu ognjegascev. kjer je zdajV veliko zasilno ta orišče, veliko našel -za begunce. To bo že tretja vas za begunce na Opčinah. Zasedli o zopet ko, slovenske zemlje, ne da bi dom..či,.i m lastniki pri tem kaj odločevali.
PROTI ROPOTU. Po tržaških ulicah in tudi po predm.stn h žs krožijo prometni policaji, ki so op. em jeni z fo-nometrom. S to pripravo ugolavl ajo intenzivnost ropota mimoidočih vozil.
S tem ukrepom bodo zadcvolmi zlasti meščani, ki imajo okna na ulico. Posebno pozornost bedo poncisti posvečali večernim in nočnim krš Lem.
KOVANCI V PROMETU. Dne 1. avgusta bodo dosedanje 100. li.ske bankovce zamenjali s kovanci.
DROBIŽ IN JAJCA V TRST. V zadnjem času je na Koprskem pričelo primanjkovati drob,ža, t. j. 100 di. arskih bankovcev. Drobiž odhaja v Trst v obmejnem prometu. Tudi jajca težko nabaviš, ker jih pomiki oanašajo v Trst.
Se o treh pai/iljonih na Tržaškem velesejmu
V paviljonu mehanike sta uredila razstave tudi Ustanova industrijsko pristanišče ter Javna skladišča v Trstu.
U.tanova inaustrij-kega pristan šča je pokazala velik barvni diapozitiv, s katerega lahko razvidimo obsežnost o-sušenega zemljišča, na katerem so zra-stla v povojnih letih številna industrijska podjetja. Sedaj obiaiuje na tem področju 35 industrij, nadal.njih 11 tovarn pa grade. Njih la.mesti,ev je nazorno prikazana pa reljefu. Na tem podioeju so zgradili 4.581 m cest, 5.818 m kanalizacije; 3.125 m merijo železniški spoji. Pri izg aditvi p ovpega kanala so izkopan 2 mi.ijona kub. metrov zemlje. Osušili in izravnali pa so 800 tisoč ky. metrov zemljišča. Uredili so strugo potokov v do.žini pa 1 km. E-lektrični vodi merijo 9 km, cestna razsvetljava pa je poj.avljepa v dolžini 3.240 m. Za izgradnjo vodovoda so porabili 4.795 m cevi.
Razstavo Javnih skladišč tvorijo številne fotografije, zemljevid, pa katerem je začrtano železniško omrežje pa tudi ladijske proge; pa modelu se pa lahko poučimo, kako se viši razkladanje ladje z žerjavom in pak adanje na železniške vagope. Dva velika grafikona pa prikazuje.a železniški in ladijfki tovor, i promet v letih 1938, 1953, 1954 ip 1955.
Wni red v obmejnem prometu
AVTOBUSNE PROGE RST - KOPER
lz Trsta vsak dan ob: 7.30, 13.00, 15.30,
1 19.00 uri.
.(2 Kopra vsak dap ob: 7.00, 10.20, J90 in 18.00 uri.
(‘rogo oskrbujeta izmenoma tržaško '‘Rjeije Torta jn podjetje Slavpik iz ,()Pra. Enosmerna vožnja traja 1.30 h.
Ost - buje
(2 Trsta vsak ponedeljek, sredo, so-"to in vsako drugo nedeljo ob 7.15, Ak torek, četrtek, petek in vsako dru-® nedel.o ob 16.00 uri.
(2 Buj vsak ponedeljek, sredo, s. bo-5 in vsako drugo nedeljo ob 17. uri, ’šk torek, četrtek, petek in vsako dru-0 nedeljo ob 7.30.
RS i’ - SEŽANA
(2 Trsta vsak torek četrtek, soboto, eReljo ob 7.00.
(2 Sežane i-te dni ob 9.00.
RST - HERPELJE
(2 Trsta vsako drugo sredo ip sobo-" ob 7.00.
(2 Herpelj iste dni ob 9 20.
(Avtobusi na progah Trst - Sežana Trst - Herpelje vozijo z glavne ay-^uspe postaje na trgu Libertd).
ZVEZE PO MORJU
Parnik »Monfalcone« (družbe »Istria ueste«) vozi v Kcper ip dalje skozi !°lo in P ran do Umaga rb nedel, ah, Nedeljkih, sredah in petkih ob 7. uri. Parnik »Itala« (družbe »Libertas«) ^i v Koper vsak dap, vključno ob 6deljah in praznikih z odhodom jz Tr-"a ob 8.30.
Odranska l"Nijska plovba
°b nedeljah, torkih in petkih: iz Tr-
ob 8. uri, iz Ko. ra ob 9.35, iz Pira-a 10.20, jz Portoroža 10.30, v Umag 'b 11.10.
Vsak dan razen nedelje: iz Trsta ob J’ uri, iz Kopra ob 18.30 iz Izole ob !?-55, iz Pirana 19 25. iz Poitoroža ob ,-35, v Umag 20.10. Povratna proga: ? Umaga ob 5.15. iz Portoroža 5.55, iz htana 6 05, Izole 6,35, iz Kopra ob 8., ' Trst ob 8.45.
AVTOBUSNO PODJETJE RIBI
^rica - solkan
Iz Gorce ob delavnikih ob: 7 in 17.30, “ nedeljah in praznikih ob 15. in 19. Iz Solkana v Gorico ob delavnikih 8. jn 19. uri. ob nedeljah jn prazni-ob 16. in 20. uri.
^Rica - sempeter - vrtojba
Iz Gorice samo ob delavnikih ob 9. 11 14. uri, iz Vrtojbe ob 9 3o in 16.30.
Dorica - steverjan - medana
. Iz Gorice ob d lavnikih ob 7., 12.30 ^ 16. uri. Iz Medene ob delavnikih °( 8., 13.30 in 17. uri. Ob nedeljah in ^az.-iikih ukinjena.
- TCLMIN - GORICA Vsak dan, tudi ob nedeljah in praz-JRtih iz Trbiža ob 6. uri, iz Gorice ob '6. uri.
CRST - GORICA
delavnikih iz Trsta o£> 13. in 19. Ob nedeljah in praznikih ob 12.30 in 19.30. Iz Gorice ob delavnikih ob ■15 in 13.30, ob nedeljah in praznikih ^ 7.30 in 14. url.
Potovanje v obmejnem prometu
Vprašanje izbire poti za povratnike
V obmejnem prometu med Trstom in Koprom je po določbah videmskega sporazuma imetnikom propustnic dovoljeno potovati po morju ali po cesta! čez mejni prehod pri škofijah, če je to v propustnici izrecno določeno. Ta možnost izbire potj predstavi a za potnike znatno ugodnost, ker si tako laže urejajo svoja potovanja na drugo področje glede na razne okol-nosti, ki so zanje važne, kaikor so n.pr vozni red ladij lin avtobusov, njihova opravila na področju, v katero potujejo vremenske razmere i. t. d. O kakem omejevanju svobodne izbire poti v takih primerih po odredbi mešane komisije za obmejni promet med Italijo in Jugoslavijo ni bilo doslej menda nikjer nič objavljeno. Tudi ni bilo vsaj v začetku nobenih ugovorov s strani! obmejnih kontroJnih organov, če je potnik s tako alternativno propu-stnico potoval n. pr. v eno smer po morju ter se vrnil po kopnem ali pa obratno.
Toda v zadnjem času so kontrolni organi na bloku pri škofijah v takih primerih nasproti potnikom začeli zavzemati gledišče, da je povratek dovoljen samo po tisti poti, po kateri je potnik prišel na drugo področje, ne-glede na to torej, da ima po besedilu propustnice pravico svobodne izbire potovanja po morju ali po kopnem. Sklicujejo se pri tem na izrecne odredbe, izdane v tem pogledu s strani njihovih oblasti. (Nadzorni organi na ladjah dopuščajo prosto izbiro poti za povratek).
Ce so te navedbe točne, pomeni taka omejitev izbire poti za povratek neljubo težavo za potnike, ki se iz katerega koli razloga želijo vrniti po kopnem in ne po morju, bodisi ker nimajo za povratek na razpolago ladje o pravem času, bodisi ker tako laže is-koristijo bivanje na drugem področju za svoje opravke, bodisi iz katerega koli drugega zanje važnega razloga.
Iz vrste prizadetih potnikov je prejelo naše uredništvo prošnjo, da bi se z objavo teh vrstic opozorila mešana komisija za obmejni promet na označeno vprašanje, in bi se dala potrebna navodila, ki bi zagotovila potnikom v takih primerih prosto izbiro poti tudi za povratek.
Dr. O.
Portorož zopet vključen v pomorski promet
Portorož, julija
Pred prvo svetovno vojno je Portorož, ki se je tedaj šele pričel razvijati, imel dobre prometne zveze po kopnem in po morju. Pod sedanjo novo cesto, ki vzhodno od kraja pelje proti Bujam, je na obronku hriba stala žeie-zriilška postaja lokalne ozkotirne proge, ki je spajala istrska obalna mesteca med Trstom in Porečem, ob pomolu v samem Portorožu so pa pristajali večkrat dnevno parniki, ki so vozili iz Trsta proti Umagu in v obratni smeri. Posebno ta pomorski promet je
igral v turističnem razvoju kraja pomembno vlogo.
železniška proga je v italijanski dobi bila demontirana, promet po kopnem se je pričel odvijati z avtobusi, a po morju je ladijska zveza s Trstom postala še pomembnejša. Tudi hidro-avionska postaja med Portorožem in Piranom, ki je nekaj časa služtla javnemu zračnemu prometu, je s tem močno koristila turističnim interesom kraja. Po drugi vojni je pa bil Portorož skoraj povsem odrezan od velikega prometa. Glavni cementni pomol, dolg 150 metrov, so Nemci pred svojim odhodom tako poškodovali, da je postalo varno pristajanje ladij nemogoče, hidroavionska postaja je bila že prej uničena z bcmbaroi 'anjt.m iz zraka, a tudi avtobusni promet se je že med vojno skrčil v skromnejše meje.
Po vojni je skrb jugoslovanskih oblasti veljala predvsem obnovitvi prometa po kopnem in povezavi teh krajev z zaledjem. Skromna zasilna vozila prve dobe je polagoma nadomestil sedanji mnogoštevilni park sodobnih avtobusov in vzpon dno s tem so bile zbližane cestne zveze. Zveze po kopnem s slovenskim zaledjem in čez to ozemlje tudi s tujino so sedaj, odlične.
Pomorski promet je pa v svojem razvoju spričo posebnih težkoč, ki jih je delalo odprto tržaško vprašanje, po sili razmer moral zaostati. Le bližnji Piran, katerega pristaniške naprave niso pretrpele med vojno posebnih poškodb, je tudi v tem času bil deležen skromnega pomorskega prometa. Razdejani pomol v Portorožu je jugoslovansko vojaštvo sicer za silo popravilo, toda razbitine starega pomola pod morsko gladino, povezane med seboj z betonskim železjem, so še nadalje onemogočale samo pristajanje ladij-dele v zadnjih dveh treh letih so te ovire bile končno odstranjene, a letos je bil po prizadevanju krajevnih čini-teljev in pristojnih pomorsko upravnih oblasti glavni del pomola obnovljen s trdno betonsko ploščadjo. Le glava pomola, klil je nekoliko širša od ostalega dela, je iz finančnih razlogov ostala še nedokončana, toda za silo je vendar tako urejena, da je pristajanje ladij obalne plovbe ter varno vstopanje in izstopanje potnikov sedaj povsem zagotovljeno.
Od 1. julija že pristajajo tu sodobne motorne ladje Jadranske linijske plovbe, ki vozijo ob obali med Umagom in Trstom. Portorož je zopet vključen v redni pomorski potniški promet.
Dr. O.
RAZMEJITEV V MILJSKIH HRIBIH KONČANA. Italijansko - jugoslovanska razmejitvena komisija je zaključila delo za razmejitev v Miljsk h hribih. Začeli so že postavljati cementne obmejne kamne. Razmejitev na Goriškem še ni dokončna. Obstoji še upanje, da se bo meja pod Sabotinom toliko popravila, da bo mogoče zgraditi prometno cesto iz Nove Gorice v jugoslovanska Brda.
Gospodarske in negospodarske iz Sloi/enije
V Ljblani pestopoma ukinjajo tramvaj m ga nauomtstu ejo z avti:
Na več :jabtjanskih progah so u-kini.j 1. aprila starj tramvajski promet in ga nadomesti; z avtobu n m. Bil j 3 za to res že skia.m čas, saj so nekateri vozovi obratovali že od uvedbe tramavja, torej že nad 50 let, in so samo kazali lice LjUbijoine, za vožnjo pa so pili kaj malo udobni. Toda s to no-vos jo je mestni ljudstvi odbor tud, zvišal vozne cene od 80 do H0% od j re.š-njih. .To je dvignilo seveda dos'i prahu med Ljubljančan; in v raznih časnikih in časopisih so izrazil, svoje negodovanje nad m obremenitvijo j os b-no delovnih slojev, ki se no aja po službeni dolžnosti voziti tpevpo na svoje delovno mesto ip nazaj. Pre.s d-pik občine zagovarja ta ukrep s tim, češ da je le tako mogoče kriti nabav , novih vozil. Lis.i pa so nasproti t mu mnenja, da bi se pač moial f.a.u k .k drug izhod, ker je taka pbr^rn n iev prebivalstva prehudia. Priznat j pa moramo, da so povi ‘avtobus; zel'’ udob.u in vožnja v pripie i s pre.šnji ..i vozovi električne cestne žejezpi-e dcs.i kulturnejša.
iva^o sp p tež vljj Slovenija. Kot sc
ugo ovili na sk'pščim z^ zboi.A.n e prehrane prebivalstva Jugo.:lavi..e, ki je bila v aprilu v Beog a u porabi Slovenija najmanj moke izmed vseh republik. Dnevna vrednost prehrane znaša namreč v Sloveniji ha T rebiva-ca 2654 kalorij, medtem ko znaša v Bosni in Hertegovinj 2864'kalorij, kai je največ izmed vseh tepublih- Pač pa porabi Slovenija največ s ad o ja, 104 kalorije na dan, pajmapj pa Makedonija in Črna gora — 39 kalorij dnevno V Sloveniji porabijo namesto moke dosti več krompirja — 228 kalorij d- ev-no — prod zelo majhni u orabi v Makedoniji s 23 kalorijami in Srbiji s 50 kalorijami. Zelo veliko konsumira Sl .-venija tudi mleka: 266 kalorij na dan Črpa gora pa srsmo 121 kalorjl, najmanj pa Makedonija — 22 kalorij. Poraba povrtnine se je v vsej Jugo L,-viji v zadnjih letih zelo povečam. Poraba drugih živil na prebivalca je y Jugoslaviji plibl žpo ta-le: meša In rib 14 kg, sladkorja 5 kg, sadja in g ozd ja 12 kg ,pilečnih izdelkov 8 kg, ma. ti 8 kg, olja 2,3 kg, 53 jajc, 12 litrov vita 5 1 žganja ip 71 1 mleka. Te številke veljajo za prehrano na vasi ki je bolj enakomerna kakor prehran® meščanov. Stremi se za tem, da se bodo v bodoče živila bolj racionalno izrabljala in postopoma odstranile slabe navade v prehrani.
Televiz ja se obeta tudi Jug^sl-vi i
Televizija, ki je vpeljana že skoraj pc vsej Evropi, bo menda kmalu tudi pri nas nastopila svojo zmagovito pot. Poročajo namreč, da je vodja televi ij-skega laboratorija pri Ipstitmu za e-lektrozveze ing. Wedam s svojimi sodelavci y šestih letih neumornega dela odpravil vse tehnične zapreke, za kar je bilo treba seveda tud, zadosti denarnih sredstev. Zato je pričakovati, Ca bomo kmalu tudi mi dobili televizij.! in se tako kot poslednji v Evropi okoristil; s tem modernim načinom p-e-m-šanja živih zvo:nih slik. K^ko je televizija razširjena po os‘a!em sve u, naj nam povesta samo dve števil i: Anglija ima 1,600.000, ZDA pa 50,000.000 televizijskih sprejemnikov.
Je eniška žsleiarra dviga k-kov >:t svojih izdetkov. V tem Ltu j ser iška železarna ne. bo irstvepo dvignila količine svojih izdelkov, pač pa si je nadela nalogo, dvigniti k'kovost le- eh. Povečali bodo proizvodnjo fine in tanke pločevine in končnih iz elkov. Za leto 1956 predv devajo zyoz pločevine cevi in še nekaterih d ugih izdelkov v Egipt, Turčijo, Ipd' o, I done?ijo Pakistan, Brazi ijo in še r ekate e d u-ge prekomorske države. Da zados ijo povečanju proizvodnje so v obratovanju p--ešlj z dveh izmen j-ia t j izmene. Nabaviti pa hočejo tudi raz* o novo opremo tako opremo za hLdno valjarno dve žarilpi psči za : d'us(až ) novo lužilniro i. d . Za bol še izd lo-vanje tanke pločevine so preuredili za devno vaLa-ro. Tako so dani boljši pogoji za izdelovanj-1 trarsfo mato s’e pločevine za elektroindustrijo, ki se sedaj še uvaža.
— om —
Hladilnice z ameriško pomočjo
Te dni je bil v B.ogradu dosežen sporazum med p.eds av-niki vlad Jugoslavije i.i Združenih amer.š .ih držav gleda sprost.tve pro.iviednosti a-meiiške pomuči v znesku 2 mi.jjard 30 bral v sk.adu že y letih 1953 p 1954 kot prot vrednost umer.ške gGepofLr-ske pomoči v doLr ih, ki jo je Jugoslavija porabila za nabavo pšenice in nekaterih industrijskih surovin v Am_-riki. Po epoiazumu med obema vLda-ma bodo s tem denarjem zg.adili večje hladilni, e v Beog adu in Z gr b in m lekarno v .Z munu. P-leg .ega bodo izvedli izbo .sevalna dela na podrof ju Bezdar.-Bečeja in K-.man va. Ml -karna v Zemunu bo omogoč la bol š j preskrbo Beograda in okoLce z mlekom.
NOVA NAROČILA REŠKIM LADJEDELNICAM. Reške ladjed mLe so pred kratkim sklenile z angLškimi b udar J pogodbo za graditev 6 tramperjev z nad 10.000 toi.amj pesuposd. Na očila bodo izvršena v Jeiu 1959/60.
IZVOZ »ŽELEZARNE SISAK« NARAŠČA. Jugoslovanske železarne lahko izvozijo v tujino okoli 100.oOO ton jekla na leto. Polovico te ko; čine predstavljajo valjani polizdelki. Letos bodo izvozili kakih 50.000 ton jeklenih polizdelkov v Sov.etsko zvezo, Švico, Urugvaj, Indijo in druge dežele. Poleg tega izvaža Jugosla ija surovo ploč -vino, varjene cevi, b. tonsko jeklo in brezšivne cevi. Zelezar a v Sisku bo izvozila 12.000 ton b e-ši-.nih cevi v vrednosti 2 mil.jonov dola-jev. Predstavnik znane petrolejske družbe Scheli ki je te dni obiskaL tovarno, se je zanimal zlasti za nakup posebnih cevi za petrolejsko industrijo. Tudi Avstrija se. zanima za te vrste cevi ki j h izd( Lijejo v Sisku. Železarna je v stalnih poslovnih zvezah z Nemčijo, Poljsko, Avstrijo, Čilom in ZDA. V zadnjem času je prejela več ponudb z Indije in La-kistana, kjer se zanimajo za brezš vne stebre, ki jih uporabljajo pri elektiifi-kaciji železnic. Tudi Italija in Si i a se zanima'a za brezšivne evi. Kupili bi večje količine jek'a kokila. Egipt povprašuje po jeklenih ingot.h in surovem železu.
Delovna pogodba kovinarjev
n.
Prejšnji mesec so delavci Javpih skladišč zagrozili s stavko, vendar so ugodne okoliščine pospešile urediev tega mezdnega spora. Delodajalci so namreč potrebovali delovno silo zaradi trenutno povečane delavnosti Javnih skladišč. lako so delavci uspeli, doseči znatno izboljšanje mezd in splošnih določil delovne pogodbe. Manj uspeha so imeli doslej kljub dejanski stavki kovinarji Tovarne strojev pri Sv. Andreju ter Ldj deln ce p ‘i Sv. Marku v Tistu in Sv. Roku v M ijah, ki so lastnina družbe Združene jadranske ladjedelnice (CRDA).
Prcda eč bi nas prisedla razglabljanja o tem, zakaj so delavci v drugem p imeru nalet i na g uba ušesa delodajalcev. Okoliščine so bile v prvem pr meru za delavce ugodnejše; delavske zahteve so palet le na tak imenovano »ugodpo kon unktuio«, ki ima v gospodarskih sporih še danes glavno. 1 vodilno vlogo.
Delavske plače ;n mezde so povsod odvisne od dobre in slabe konjunkture; ta zopet od več:e ali manjše proizvod-
Livarna SAFOG v Gorici pomeni mnogo za goriško gospodarstvo. Zgra dila jo je leta 1927 tvrdka Brunner, ki je bila .isti čas lasti.ica predilnice v Ajdovščini, v Mariboru in Medvoaah ter raznih drujih tekstilcih tovarn v Avstri.i, p® Češkem ip Pol skem. Tovarna je bi a zgrajena z namenom, da bi dobavljala statve vsem tem Brun-nerjevim predilnicam. To nalogo je vršila do leta 1933, ko je š o celo no Brunnerjevo podjetje v konkurz. Podjetju je .namreč ustavila kredit Angleška kreditna banka na Dunaju, ker je sama propadla.
Goriška SAFOG je bTa prva tovarna v I aliji, ki je izde ova a statve za tekstilne stroje. Po Brunner evi m polomu se je ustanovila družba imenovan® »Fabbrica macchine tessili«, ki je prevzela v lastno režijo B.unnerjevo livarno. Ta družba je imela svoj pravni sedež y Milanu. Za tisto robo je bila tovarna zelo moderno op emljena; saj je proizvajala do 10 statev dnevno. Poleg že obstoječega oddelki za stave so takrat zgradili v tovarni še dva druga. V enem so izdelova i ladjede -ske potrebščine jz litega jekla, v drugem pa so vlivali predmete Iz brona, medenine, iz posebnih zlitin in iz lahkih kovin (aluminija).
To ime je tovarna .nosila do abesinske vojne, ko se je preimenovala v SAFOG (Societa Anopima Fonderie Gorizia). Vzrok temu preimenovanju je bila povezava livarne s CRDA ter drugimi italijanskimi ladjedelnicami. Po zadnji vojni je tovarna prešla v sklop državnega ‘holdinga IRI. Seveda so še vedno ostali prejšnji delničarji.
Danes izdeluje tovarna sta ve, stroje za livarne patenta Bajlot ,dobavlja raznim ladjedelnicam jeklene kose, ki so. potrebni za sestavljanje ladijsk h strojev. Med vojno so vlivali tudi ladijske vijake jz brona. Tovarna slovi danes daleč po svetu po kakovosti svojih izdelkov. Statve izvažajo v Brazilijo in Turčijo. Pravijo, da so v zadnjem času prispela tovarni .naročila za dobavo statev tudi iz Jugoslavije.
Na letošnji razstavi tekstilnih strojev v Bruslju je tovarna prejela priznanje za svoje nove avtomatske stat-
nje, od povpraševanja po b'agu, trgovinskih zvez ter od najrazličnejših 6i-piteljev gospodarske, socialne, kulturne pa tudi politične narave. Za uspeh stavke mezdnega značaja ne zadostuje več samo stremljenje aelav ev po izboljšanju življ rijsk.h pogojev, temveč je uspeh s'avke v prvi vrst. odvisen ol istočasnega nastopa enega ali drugega bistvenega činitelja v gospodarskem u-stroju določenega podjetja.
Najpopolnejši in najpravičnejši bi bil le tak pbčni us roj, ki bi vsk adil temeljne potrebe delavca ip uslužbenca z gospodarskim razvojem vse čl veš če skupnosti, brez kakršnega koli zapo-stav janja ali prednostnih pravic. Taka človeška skupnost pa je za zdaj le gola utvara ali sanje daljne bodečpos i. Zato si moramo pomagati kakor vemo in znamo, to je v mejrh st urnosti, ki nam jih dop šča trenutni gospoda sk:, socialni ip kul urni razvoj in poli č-pe prilike v okvi u same države, dežele ali pokrajine ali celo enega samega kraja.
V omenjenih dveh primerh je šlo za izboljšanje nizkih mezd ter d ugih do-
ve na štiri čolniče. Zlasti je zbujal zanimanje dodatni stroj pri staivi, ki vodi avtoma sko raznovrstno barven je blaga mea tkanjem in mu pravijo »ra-tiera«. B starimi st.oji so lahko tkali samo v eni ali .dveh barvah.
Zadnje čase posluje.a v tovarni še dva oddelka za kemično analizo kovin. V prvem preizkušajo se.tavo kovin, njihove lastnosti ter mehanično trpež-nost.
Na travniku pred tovarno zidajo novo poslopje, kjer bodo sestavlja., stroje, ki jih izdeluje tovarna. Doslej so to delo opravljali v prvem nadsLopju tovarne. Oj.aža se na splošno, da se tovarna širi zaradi vedno večjih naročil, ki prihajajo iz in.zem.tva. Trenutno izdelajo v tovarni dnevpo okoli 5 ton predmetov iz litega jekla.
V tovarni je zaposlenih okoli 800 ljudi: 600 je delavcev, ostali so uradniki ip tehniki. Pri opravljanju lažjih del je zaposlenih tudi okrog 20 žensk, ki zaslužijo mesečno do 28.000 lir po osebi. Navedeni delavci (težaki) zaslužijo 32.eOO lir mesečpo, kvalificiiani okrog 36.000, specializirani pa okrog 42.000 lir mesečno.
Pred dnevi so delavci tovarne stavkali približno teden dni. Zahtveali so proizvodno nagrado 11.000 lir, kakor so jo izplačale svojim uslužbencem Jadranske ladjedelnice. Dosegli so izplačilo 7.500 lir nagrade na delavca, 5000 na žensko ip 4.500 lir na vajenca.
G.
»GOSPODARSTVO44
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. če-k. račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 teh. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 Ur.
Odg. urednik: dr. Lo že Berce Založnik: .Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis«
ločb delovne pogodbe. Delovne pogodbe sestavljajo običajno predstavn.ki delavcev in delodajalcev: za delavce strokovni sipd kali, za delodajalce pa industrijska, trgovska in drtgj delodajalska z-ruženja. Z nj mi ur jUjejO za daljšo ali krajšo dobo delovna razmerja za določene delavske .trnke v enem samem ali v več podjeij.h V nekem kraju .pokrajini ali tudi za vso diža-vo. Delovne pog dbe s j torej za delavce in uslužbence velika socialna pridobitev.
V sporih med delavci in delodajalci posreduje Urad za delo, ki seveda ne uspe v ano. Poleg ghč ob avnava delovna pogodba še vrsto d;Ug.h zaaev in važnih ugodnosti, ki pred tavijajo socialno zaščito. Ta se nan ša tudi na delavčevo družino, saj pos.ga v njene Vesele in žalostne življenjske dogodke (poroko, rojstva, bolezen in sinit).
Ker je kovinarska široka v Trstu številčno najmočnejša in se o njej praV zdaj mnogo razpravlja, prinašamo lestvico plač delavcev in nameščencev te stroke.
RAZPREDELNICA
OSNOVNIH PLAČ V KOVINARSTVU
(Po dogovoru z dne	10. ma.ca	, 1956)
A) DELAVCI (na	uro v lir,.	,h)
Kategorije	moški	ženske
Specializiran, delavci:		
nad 20 tet	174.15			
od 18-20 let	169.30		.	
od 16-18 let	149.85	■	.	
Kv. li Liram delavci:		
nad 20 let	156.40	131.35
od 18-20 let	151.80	110 —
od 16-18 let	133.35	103.60
pod 16 let	110.25	9i.70
Specializirani ežaki:		
nad 20 let	148.05	124.30
od 18--0 let	138 20	104.15
od 16-18 let	109.—	92.35
pod 16 let	85.80	80.30
Navadni težaki:		
nad 20 let	138.85	116.65
od 18-20 let	129.70	96.20
od 16-18 let	102.50	87.65
pod 16 let	71 25	70.15
Opomba: Prva kategorija žensk se začne s kvalificiranimi delavci.
B) URADNIKI (mesečna plača)
Kategorije	mi ški	ženske
I. kategorija	73.300	73.300
II. kategorija		
nad 21 let	54.855	47.120
pod 21 let	47.390	40.340
III. kategorija »A*		
nad 21 let	40 415	34 770
od 20-21 let	38.792	32.760
od 19 20 let	37.290	29 560
od 18-19 let	34.216	27.300
od 17-18 let	29.484	25.065
od 16-17 let	22.615	20.825
pod 16 let	22.615	20.825
III. kategorija »B«		
nad 21 let	34.261	29.432
od 20-21 let	32.708	28.132
od 19-20 let	31.720	26.364
od 18-19 let	29.692	23.296
od 17-18 let	25.116	21.216
od 16-17 let	23.660	20.124
pod 16 let	18.824	17.680
POSEBNI KATEGORIJI
I.	kategorija	53.885	46.321
II.	kategorija	40.030	34.442
Opomba: V osnovne plače po kategorijah sta vključeni prgrada o storilnosti (incen ivo) ter drrginjska doklada do 30. novembra 1955. Zadnja se je do 31. julija 1956. zv šala še za pet točk, ki znašajo: za I. kategorijo L'r 3120; za II. kat. Lir 2.028; za III. A Lir 1508 in aa III. B kat. Lir. 1274.
— fon.
V goriški tovarni tekstilnih strojev
»elekirekvvinn«
Maribor Jugoslavija
Proizvaja:
za potrebe industrije in obrti, ladjedelništva, h droelektrarn, kaloričnih central in elektrifikacije mest in vasi.
Razne svetilke za fluorescenčne in navadne žarnice, eno in trofazne asinhrone elektromotorje zaprte izvedbe do 1,5 kvv, elektromotorje za industrijske šivalne stroje, vodne in oljne črpalke, spojni material za proste vode in razdelilne postaje.
TOMAŽIČ & POŽAR
TD CT UL. GALATTI 24 POST BOX 246 SKOI TELEFOH: 37 274 - BRZ.: ARAUTO
Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1
Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, Ul- Roma 1
IV u d im n Cam »bb potrebščine za »inograiiništvo, poljedelstvu in žitiinurejo!
Izdelke svetovno znane kvalitete: AUTOMOBILE - AVTOBUSE -TROLEJBUSE - KAMIONE - AVTO! ISTERNE IN DRUGA SPE-CIAI NA VOZILA • P0M0RSRE DIESEL MOTORJE = AVI0NSRE MOTORJE - ELERTROAGRcGATE. VSAKOVRSTNE REZERVNE DELE
KODI PROTIAJNI ORAD ZA JUGOSLAVIJO
(Uajiaue pii plačilu I
Soiob Jvo
GORICA - Trg E VEAMIC1S1
Trle fon 21-38
Prodaja in iiVaia nadomestne dele in pritikline za avtomobile, motorje In kolesa
i} ,, Q o!ip o dctiti luuj
H. BOLKO mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Farmacevtski proizvodi in kemikalijo TRST - UL. 1 O R R E BIA N G A 2ljll
TELEFON 31-315
avtoprevozniško
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tol. 28-3 3
Prevzemamo vsakovrstna prevoze za tu tn inozemstvo. — Postrežba hitra. Cona ugodne

TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. Cene kave na mednarodnem trgu padajo, vendar ni mogoče predvidevati razvoja v bližnji bodočnosti, dokler se ne bo iziedelo točnih podatkov o letošnji proizvodnji kave v Braziliji.
Italijanski trg s kavo je ž vahen z ozirom na letni čas, ko se kava splošno manj prodaja.
Na t žaškem tranzitnem trgu je malo razpoložljivega blaga. S.evilo kupčij je zelo omejeno.
Ponudbene kvolacije z vira proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v li-ran za 1 kg lo_: Rio N. Y. 5 600; Rio N. Y. 3 6S0; Suntos ex ra prime goji to la ge bean 9z0; V.c ona 5 good to large bean 56^; srednjeamer š^a k^va, v uolar. h za 50 kg 100: Hani na avua XXX 6J,5 ; HfU, n ..ravna XXXXX 62; San Saivado, narjvm 68,25; Kostar,-ka 89; arabska kava, v šinn ih za 50 kg ci£: 4a0; Moka Hodeidah 1 475; afriška kava, v šnin&in ewt cim; Uganda opiaua in p.ečiščena 272; iiHiouezij-sa.a nava, v h.l^n_s,i.ih Ilor.ntih za 100 k^ .ca: uaii Ro-usta iu 1^% nec.siOče 225.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do giosista Ico .kiamšče prodajana, v h.au za kg i.e o po.,uv..o p.etehtano: brazilska: Rio N. Y. 5 142o; Rio N. ¥. 3 14ai,; Sa..tos exua prime good to large beaa 1745; V ctoria 5 go-ou tu iar6e b^an 1310; Victoria 5 cii-velio lo/la i42u; srtnajeameiiška: Haiti naraviia XXX lo3o; San Salvaaor 174o; Kosianka .9^5; ar. b.ka Gimma l38u; Maka Ho.e.aah 1 1685; airiška: Uganaa oprana in p.ečiščena 1270; in-nnuezljska. Raii Roousia 10-i2% peci-s.oče 1225.
Italijainski trg
XI. 320-340; telički I. 480-560, H. 400 do 450 lir kg.
Prašiči: prašički za rejo 20-25 kg 370 do 400; suhi prašiči 4o-70 kg 365-4j0; dtbeli praš.či 100-150 kg 32^-325, nad 150 kg 325-335.
Konji vprežni 100-130.000 lir glava; konji za zakol I. 230-250 Ur kg, II. 200 do 2z0; žrebeta za zakol 350-380 lir kg; m.zgi za delo 60-70.000 lir glava, mezgi za zakol I. 190-200 lir kg, H. 150-160; os i za oelo 50 60.00 lir gla. a; osii za zakol I. 180-200, II. 160-170 ;ovce 220-260; jagnje.a 400-420.
KRMA
RODI. Seno majske košnje 2800-2900 lir stot; otava 3050-3250; s.no Hi. košnje 2900-3160; se._.o jz ae.eije I. koš-je 3o00-31o0, 11. košnje 290u-30uO; III. košnje 2800-2900; pšenična s ama stiač-i.a 80„-900; koruz e pogače 4400-450.; lanene pogače 6300-6600; pogače iz tropin
lUOO-riOO.
PERUTNINA IN JAJCA
DtjDI. žRvi p.ščanci I. 82J-850; zaklane pegatke 920-970; žive kokoši 640-660 zamiane 880-910; zaklani golob. 88^-9 0; živi purani 740-76.,; živi zajci 370-400, za.rlapi zajci 530-550; žive pure 730-750; žive race 430-450; zaklane race 64o-660; zaklane gosi 540-560.
Sveža jajca I. 26,50; II. 24,75; inozemska sveža jaj.a 25 lir komad.
MLEČNI IZDELKI
MILAN, ivras.o iz-smetane krajevne proizvodnje 735 lir kg; ma lo iz orugih krajev Lombardije 695; lino čajno maslo 770; sir giai.a proizv. 19t>4 60.-65J lir kg, proizv. 1955 480-550; svež 330 do 360, 30-60 dni star 370-390; sbr nz 1 mesec s.ar 430-4o0, 3 mes. s.ar 540-580; Emmenthai svež 470 500, 3 mes. star 530-580; Provolone 1 mes. star 410-430. 3 mes. s a. 470-500; Gorgonzola nad 8 dni star 240-240, gostan 4.0 440; Pali-
co nad 8 dni star 350-360, jaostaji 390-410; Ta egg o in Quartirolo nad 8 dni star 280-310, postan 370-390.
OLJE
BARI. Olivno olje ex‘ra do največ
O,	80% kisline, 90-95.000 lir stot; do največ 1,20% kisi., 80 90x00; do največ 2,50% kisi., 72-85.000; do največ 4 • kisline, 70-80.00J; do največ 5% kisline 60-62.000; dvakrat rafinirano tipa »A« 68-72.000, tipa »B« 48-55.0.0.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Česen 150 lir kg; ohrovt 35-40; pele.šiij in z.lena 40-45; kOienje 35-4j; čebu.a 40-50; svež fižol 45-55; gobe 100J-1050; so.a.a 40 50; s lata endivija 8090; melaneane 1OJ-120; Paprika 80-100; pa a.ižnki 45-55 ;bučice 45-55.
Marelice extra 220; breskve extra 300, I. vrste 220, II. 16 ; jaeolka Cham-pag.ie I. 150; slive 150; limone 140-150.
ViNO
CASALE MOiNFERRATO (Aieksan-drra). Črno narmzno vino 9-10 stop. 5430 do 6000 i,r hi (rov pridelek); id. 10— stop. 60.0-65.0 (star pridelek); belo vino 10-11 s op. 6650-7000; B ibera 12-13 stop. 7700-8500; Baibera extra 9000 do 9760; Freisa sladko 9150-9450; beli mo-škat extra 14.15 -14.500; Grignolino ex-tra ll.650-i2.500; Nebiolo 12 6JO-12.850, Malvazija črno 11.350-11.650.
P.	RADIŽNIKOVA MEZGA
PARMA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga:	v škatlah 200 g
2oo l.r kg, v ška lah 500 g i65, v škatlah 1 kg 155, v škatlah 5 kg 135, v škatlah 10 kg 130.
Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga: v ška lah 200 g 220, v skati h 500 g 180, v škatlch 1 kg 170, v škatlah 5 kg 150, v škatlah 10 kg 145.
Čeprav so naP°veuani vladni ukrepi za zaščito živinoreji skromni, so se cene živme okrep 1. in na marsikaterem tržišču dviguje. Pivovis no meso se ja podraž Jo. pri-Užno za 40 lir pri kilogramu. Po o.ivnem olju je večje povpraševanje. Lene so se okrepile. Tudi na trgu z vinom je bolj živahno, zla-s.i v Piemontu. LeRšnjj pridelek kaža dobro razen v krajih, kjer je toča povzroči a veliko škodo trtnim nasadom. Na irgu s perutnino prevladuje ponudba.
KAKAO
GENOVA. Cene kakava od uvoznika do g.osista rco skiauišče grosista: ka-kao v zrnih: Accra good fermented 710 qo 715 lir kg; S. Thoma Superior 720 do 725; Bahia Superior 68j-690; Guaya-quit An.ba Superior Naviaad SJecto 810-815; Trin.dad Plantat.on 805-810; Venezuela 74^-1150 po kakovosti; Cey-lon 660-800.
POPER
GENOVA. Bel poper Mountok faq 285 holandskih HorinteV za 100 kg, (Ji 463
I.	r kg); bel poper fcaratvak laq 270 šilingov za cwt (ali 464 lir kg); črni Telli.herry iaq 235 šil. za cwt (404); črni Malabar faq 230 šil. za cw (395j; črni Saravvak Speciat grade faq 188 šilingov za cwt (3z3); črni Lampong iaq 220 šil. za cwt (378t; Pimento Giamai-ca 545 šil. za cwt (937).
CAJ
GENOVA. Ceylon B.O.P. navaden 7C6 lir kg, sredn.e vrste 802 lir kg; fin 1010 ur kg; Leylon O. P. navaden "86, srednje vrste 962, fin 1091; Foimoza O. P. 481-577 lir kg po kakovosti.
GR VDBENI MATERIAL
PIACENZA. Polna opeka 10.UC0 lir 1000 ko.ii.; štiriprekatn. votlaki 8500; dvop ekatni votlaki 7000; strešniki marsejskega tipa 25.000; navadni str, š.Jki
18.0	0; rtom pesek 400 lir kubični m; gramoz optan 600.
ŽITARICE
BRESCIA. Pšenica fina 6200-6300, dobra 6100-62)0.
LOD1. Koruza srednje vrste 5500 do 5700, navadna 5200-530.; inozemska ko-rura’ 5100-5400; inozemski ječmen 4500 do 560u; oves 4900-5100; iž 5200-5400; proso 5200-5500; pšenična moka tipa »00« 10-10.600; krušna moka tipa »0« 90J0-9J50; tipa »1« 8650 8750, tipa »2« 7700-7800; moka za tes enine tipa »0« 9900-10100; pšenični zdrob tipa »0«
II.	800-12.000, tipa »1« ]1.300-11.500; koruzna moka ex ra 7200-7500, srednje vrste 6200-6400. navadna 56G0 5800; pšenični otrobi 375'-3850.
VER.ELLI. Neol ščeni riž: navaden 5800-6100; Pierrot 5803-6000; R mcarnlo 5600-58 0; Ardizzone 57,0-6 €0; Mara-tel i 5800-6200; R zzotto 6500-680 ; R)Z-za 77 630 -67 0; R. B. 73C0-7800; Aibo-rio 7000-7400; oluščeni riž: navaden 9700 do 10.100; P er ot 9900-10.200; Roncaro-io 10.50 -10.800: Are i one 10.500-10.800; Maratelli 11.100-11.700; Rizzotto 11.6 C-12.400; Razza 77 12.900-13.200; R. B. 13 tisoč do 13.600; Arborio 13.700--4 60).
ŽIVINA
LU O. Živina za rejo: krave 380 do
460.000	lir paj b e je krave 400-500 030 lir par; krave s te etom 420-650.000 pa ; voli 430-630.000 ja ; junci 2 3 leta sta-ro-ti 5 sto ov težki 360-390.000 lir par; krave prvesnice breje 185 000 lir glava; telice 2 s'ota lež e86-95.000 lir glava; mobne krave 130-200 000 lir glava.
Klavna živina: cene za kg žive teže: voli težk; 6 s o‘ov I. 320-380, II. 270-290; krave 6 stotov težke I. 315-375, II. 253 do 280; junci težki 5 stotov I. 370 420.
MEDNARODNA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za ................
Koruza isiot. dol. za .................
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt).............
Cin (stot. dol. za funt)...............
Svinec (stot. dol. za funt)............
Cink (stot. dol. na funt)..............
Aluminij (stot. dol. za funt)..........
Nikelj (stot. dol. za funt)............
Bombaž (stot. dol. za funt)............
Živo srebro dol. za steklenico.........
Kava (stot. dol. za funt Santos 2)	....
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono) ...........
Cm U. Ster. za d. .....................
Cink (f. $ter. za d. tono).............
Svinec (f. iter. za d. tono)...........
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)
TRŽIŠČA
25. 6.	4/7	23. 7.
20872	2647,	213 V,
149 7S	148	1467,
40,—	43,-	39.-
85 37	92.87	95.48
13.80	16	16,-
13.00	13.50	13.50
25.90	25.90	25.90
64.50	64.50	64.50
36 Uč	36 80	34.45
259.—	259,-	257,—
62 25	60.25	59.25
292	267	284.
	731-	746 —
94‘/«	927,	93 74
114.5/«	1117*	114 7,
502,—	499.90	484.40
Cena bak.u še vedno močno n.ha. Pše.uca se je zopet okue^ ita. To ve ja tudi glede cene volni, medu m ko jc bombaž popustd. Cena kave je še vedno zJo visoka.
ŽITARICE
V Cnicagu se je cena pšenici v tednu do 20. jmija dvigni.a od 207 5/8 na 213 1/i stolinz-e dolar.a za b„šei proti izročitvi v juliju. Tudi cena koruze je čvrsta; dvignila se je od 151 1/2 na 151 3/4 stotinke dolarju za bušel. Ameriška vlada se je oolc-čJa, da pospeši izvoz pšenice; izvozn ki bodo ž.to lahko kupovali na prostem trgu.
KAVA, SLADKOR, KAKAO
Cena kavi je še vedno visoka. V New Yo ku je napredovala od 76,60 na
77.95	stotinke dolarja za runt v tednu do 20. julija. Cena sladkorju je v New Yorku napredovala od 3,39 na 3,41 stotinke dolarja za funt. Ce a kakavu je v New Yorku nazadovala od 26, 6 na 25,73 stotinke dolarja za funt. Na trgu s tem kolonialn m blagom vlada v zadnjem času depiesija. Ameriško mini-s rstvo za kmetijstvo ceni svetovni pr.-delek 1955/a6 na 1.961 milijonov funtov, tako da bi bil za 11 mili.onov man ši kakor lansko leto; vendar bo pridelek za 178 mi ijonov funtov večji kakor leta 1953/54.
KAVČUK
Cene v Londonu so nekoliko cšibele, medtem ko so v New Yorku zab ležili nasproten po av. V N w Yorku je cena napredovala od 33 na 34,25 stotinke dolarja za funt; v Londonu je pri kupcu popustila od 26 3/8 na 25 3/4, pri prodajalcu pa od 26 5/8 na 26 J/8 penija za funt, in sicer za vrsto RSS proti izročJvj v avgustu.
VLAKNA
Bombaž je v New Yorku popustil od
35.95	na 34,55 stotinke dela ja za funt. Ameriškemu kongresu je bil predložen zakon, ki poobl šča vlado, da ca na razpolago do ači in~’u triji 450.000 bal bombaža. Zakon še ni bil spre e . V Liverpool j so 16. juJja uvtdli novo vrsto kupčij, in sicer za posle z b mbt-žem iz Mehike, Niger je, Sirije ter vzhodne Afrike; ukrep je naperjen proti amer škemu bo bažu, ka erega ce; o vzdržujejo Združen’ ameriške države. Na bo zi v Aleksandr ji je karnak napredoval od 104.50 na L0 talarja za kantar, ašmuni pa od 72,50 na 73,05. Cena v Liverpoolu je ostala neizp> - me-nj na pri 24,24 penija za funt proti iz-
ročitvi v juli u in avguju. Volna je v N_w Yoii.u najjxe_o^ala od 131 na 133 stotinKe doiarja za funt proti tako.šnji iz.cčitvi. Iz Avstnaiije poročajo, da bo letošnja str ža iz.edno ob ,-na Cenijo jo na 4,450.000 bal, od tega 76% »merinos«, medtem ko je lansko leto znašala 4,219.000 bal.
KOVINE
Cena bakra še vedno močno niha. Popuščanje prip.sujejo zla.ti trit-de..-ski stavki v ameiiških jtkia.pah, ker se baker uporablja v raznih kombinacijah V jeklarski indusaiji. V N^w Yorku je cena elekt oli ičnt ga bak a popustila v tednu do 20. julija od 36,70 na 35,90 stotinke dolarja za funt. Vzporedno pada tudi cena činu, ki je nazadovala od 94,75 na 92,/5 sto.inke dolarja za funt. Cena an imonu Laiedo je ostala neizpremenjena pri 33 stotinkah aolarja za funt. Lito železo neizpreme-njeno pri 59 dolarjev za tono, Buifalo prav tako, staio železo je napredovalo od 44,83 na 46,50 dolarja za tono. Živo siebro neizp.omenjeno pri 235-257 dolarjev za steklenico. Barvaste kovine na nemškem trgu dne 20. julija: cin 925 DM za 100 kg, svinec 148,03 cink 124,90 DM za 100 kg.
RAZVOJ JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE
Po podatkih Zveznega zavoda zta sta-tis iko v Beogradu je proizvodnja v e jugoslovanske industrije v mesecu maju letošnjega leta napredovala v primeri z majem lanskega leta. Ir d ks proizvodnje v majU leta 1956 znaša 104 na osnovi 100 za lansko leto. V aprilu je znašal 102. V elekt.oenergiji je letošnje ji maja doseg. 1 110, v premogu 109, nafti 99, čr i meialurgiji 107, barvasti metalurgiji 104, pri nemetalnih 102. kovinski indusuiji 1.2, elektri.industriji 110, kemični ind. 117, g adbs-n štvu 85, lesni i da Siriji 97, papirni industriji 137, pri tkaninah 98, koži i i usnju 113, gumi 116, prehranjevalni in-dus riji 94 in tobaku 99.
Zaradi zm njšania investicij je zlasti nazadovalo gradbeništvo.
DOBER PRIDELEK PŠENICE V JUGOSLAVIJI. Po po očilu iz Beograda je pšen ca v glavnih k a ih, kakor v Vojvodini in S biji letos dobro obrodila. Pridelek bo viš i kakor zadnja 1 ta ;venda je zasejana površina letos man ša. Dobro je obrodil tudi j čm‘n, ki pa v nekaterih predelih zaostaja za pšeni.o.

VAl.ITTE V MILANU 10. 7.1950 20.7,1956 Min. Maks.
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Dinar (100)	90	90			26. 6. 1956		4.7-1956	Min.	Maki.
Funt šterllng	6.425	6.425		.						
Napoleon	4.73)	4.800	4.750	4.800					
Dolar	626.7*	6237/, 623.7,	6267,	Južna železnica	1.320	1.333	1.320	1.335
Franc, frank (100)	157,—		145.nO 149.50	157. —	Splošne zavarov.	19.700	19.100	19.100	19.000
Švicarski frank	H6 7s 146.ZO 145.51)		146.7,	Assicuratrice	4.370	4,370		^			#	
Funt it. papir	1.713	1.716	1.710	1 /29		6.100	6,100		 __				
Avstrijski šiling	23 80	23.90 23 80	23 90	Jerolimič	9.000	9.000		 			 	
Zlato	714	711.—	711	714.-	»Istra-Trstt	595	550	550	595
				»Lošinj«	13,000	13.600	13.000	13.600
BANKOVCI		V CtlRIHU		Martinolič	0,800	6.800	—		.	
	3. 7.	1956		Premuda	21.900	21.900		.			.	
ZDA (1 dol.)	4.28	Belgija (100 fr.)	8.367,	Tripkovič	15.450	15.450			.	
Anglija (1 f.št.)	11.85	Holand. (100 fl.)	111 50	Openski tramvaj	2.385	2.385				.	
Francija (100 ir.)	1.04	Švedska (100 kr.) 8150		Terni	248.—	242,-	242	248
Italija (100 lir)	0 68	Izrael (1 f.št.)	1 60	ILVA	408.-	415,-	407	415
Avstrija (100 š.)	16 48	Španija (100 pez.) 9.69		Zdr. jadr. ladjedel	300,—	300,-		.			•	
Cehoslov.	12,—	Argent (100 pez.) 13,30		Ampelea	1,450	1.450	— •			.	
Nemč. (100 DM)	101.70	Egipt (1 f.št.)	10.30	Arrigoni	1.000	1 000		.			.	
&Cnlk KMEČKE ZVEZE
Zdi se napi zelo čudno, da
SEDEŽ: TRST - ULICA F A BI O FI L 21 ŠT. 1 O I. - TELEFON ST. 54-58
niso pojavili na terenu 1 strokovnjaki Kmetijskega zcrništva, da bi ugotovili šk0" in dali kmetom potrebne r', svete. Kmetom bo treba za'-9' te nesreče tudi znižati davJ96,
Tudi kosili treba t pravem časa KMET IN VRTNAR V JULIJE
Vsako kimiio vsebuje vodo in sušino (suho snov). Razmerje med sušino in vodo se staino menja v času raji in dozorevanja. V sveži, rastoči travi je vec vode kot y pozoreii travi. Sušino tvorijo razne snovi. Med te snovi piiš.evamo beljakovine, pgljiKO.ve vodane (sladkor, škrob, cemloza) in masa. Celuloza tvori surova vlakna, ki zaradi težje prebavljivosti ov.-rajo prebavo pri živali. S poskusi so dokazali, da je krma tem manj prcoavijiva č.mveč celuloze vsebuje krmni obrok.
Med ra.tjo se kakovost trave spreminja .Mlada trava vse-bUje vec beljakovin m manj celuloze zaradi tega je tudi bolj hranljiva kj trava, ki smo jo pože.i po cvetju.
S kem čnimj preiskavami so ugotovil , da vsebuje trava, po-koš na konec apri.a na 100 kg zelene mase 18 kg beljakovin m 19 kg surov.h vlaken, noč m vsebuje tra.a, pokošena konec maja ali v začetku junija, samo 12 kg beljakovin jn 27 kg su-rov.h vlaken. Krma, ki ima več suiovih vlaken je malo hranljiva, ker jo krave . teže prebavijo. Ce zaka.n.mo s košnjo, iz-gubino preče šp,o količino beljakovin. Iz gornjih podatkov vidimo, da smo v enem mesecu zgubili 6 kg beljakovin na vsa-k.h 100 kg kime. Ce računamo da 1 hektar pa približno 40 stotov sena, bi samo s pravočasno košn o lahko pridobili približno 200 kg surovih beljakovin na hektar.
Ce imamo 100 kg zelene krme, ki smo jo pokosili med 2. in 8. majem, bo v tej končni trave 23 kg surovih beljakovin. Od teh bo živina izko ist la 19 kg. Ce smo pokosili travo šele med 21. in 31. majem bomo imeli v 100 kg trave komaj 12 kg surovih beljakovin. Ker se prebavljivost zaradi pov šanega ods otka surovih vlaken zniža od 83 na 67%, bo živina izkoristila za svojo prehrano komaj 3 kg surovih beljakovin.
Koliko kg trave, pokošene med 21. in 31. majem da živini isto količino beljakovin, če u-poštevamo, da je prebavljivost padla od 83 pa 67% ? Odgovor
je dokaj preprost. Ce 100 kg trave da živini komaj 8 kg surovih beljakovin, bomo potrebovali za 19 kg surovih beljakovin 237 kg kasno pokošene trave.
Ne smemo pozabiti, da živina lahko sprejme v enem dnevu le določeno količino krme. Krmnega obroka ne moremo podvojiti; zato moramo skrbeh, da bo v obroku čimveč hranljivih spovi.
Toda paziti moramo tudi, da ne kosimo prezgodaj, sicer bi pridobili premalo šepa. Na podlagi večletnih poskusov so ugotovili, da trava, kot druge ia.t-lipe, porabi pretežni del hrane za izgradnjo svojega telesa. Ko nastopi cvetenje in piide do o-ploditve ter rastline izoblikujejo plodove in semena, nahaja.o bel.akovine v seme in plod, dočim ostali deli telesa o esenc. Količina beljakovin se v rastlinskem telesu naglo zmanjšuje v korist semenu, dočim raste količina surovih vlaken. Z naraščanjem odstotka celuloze postaja krma teže prebavljiva. Ne pozabimo, da je v ž tni slami samo 3-4% beljakovin, in kar 30-36% surovih vlaken. Nekaj podobnega se dogaja s travo. Za*o dosežemo najlepše u-spehe le, kadar kosimo ko so trave v cvetu.
Pravilno sušenje bo tudi veliko pripomoglo h kvaliteti sena. Ker so otrobi in razna druga krmila industrijskega izvora precej dragi, moramo skrbeti za dobro naravno krmo. Pravočasna košnja in pravilno sušenje krme nam lahko ogromno pomagata pri štednji.
Napačno je mnenje, da je treba pus' iti ,da 1rave odcveto in da se nj:hovo s'me zaseje, češ .da s tem obnavljamo rušo V Švici ,Danski in v drugih naprednih živinor°jsVih deželah skcajda ne poznajo naravnih travnikov. Travniki so kot druge kmetijske po«-šine vključ°-ni v kolobar. Kadar na eni parceli kosijo nekaj let, preseli o travnik na drugo parcelo s tem, da sejejo izbrana semena trav in (detelj. Tudi mi moramo opustiti zgrešena načela. Med temi tudi mnenje, da pustimo trave, da proizvedejo seme.
Kako sušimo seno
Seno lahko sušimo kar na ;emlji ali na raznih napravah a sušenje. Pri sušenju nasta-iejo vedno izgube. Nemogoče e suš.ti seno, da bi se tem iz-;ubam izognili. Te izgube na-tanejo zaradi dihanja še zele-le trave. Ce po košnji sledi hažno v.eme, ž,vi rastlina de j
šajo izgube približno 33-44%. Na podlagi izkušenj v Švici napravijo največjo napako oni kmetje, ki sušijo seno na samem travniku. Pregovor prav:, da se sušenje mora izvršiti na vilah.
Zaradi tega najrajši kosimo zgodaj zjutraj. Tako go okoli
Na njivi. Prva žita spravljamo y tem mesecu in za temi slede razni strniščni posevki. Nekateri kmetje že začenjajo z postopnim izkopavanjem krompirja. Dokler je cima (mati) še zelena, ne smemo izkopavati krompirja. Ce opazimo koloradskega hrošča ali njegovo gosenico ga moramo zatirati z o-biranjem. Ce imamo opravka z večjo parcelo, bomo škropili s svinčenim ali apnenim arzenalom (0,4-0,5 kg na 100 litrov vode).
V	vinogradu. Nadaljujemo z škropljenjem. Skiopljenje je zlasti potrebno, če so bile trte poškodovane po toči. Ce je trta bila le preveč prizadeta, jo bomo močno obrezali in ji gnojili, da nam bo dala les za prihodnje leto. Ostale trte bomo v naslednjih dneh vršičkali. Za zdaj nam ni treba rezati preveč v živo, da ne bi razgalili grozdov, ki bi lahko utrpeli veliko škodo v primeru, da bi spel padla toča. Za zdaj samo prikrajšamo mladice da ne zdivjajo preveč v rast, in odstranjujemo zalistnike.
V	sadovnjaku. Kot posledica vlažnega pole’ja se tu pa tam pojavljata razne glivične bolezni. Tako se na breskvah opeža sirer blagi napad glivic, ki povzroča listno luknjičavost, ki se pojavlja tudi na češnjah in na ostalih ko=čičariih. T» škropimo ali z %% bordeško brozgo ali z 2% žvepleno apneno b -oz-go. Zatirajmo listne uši, ki jih zasledimo v kodravih listih breskev ali na d ug h listih ostalih sadnih dreves.
Na vrtu. Redčimo pregoste setve, nadaljujemo s sajenjem solate zelene izkoristimo še nekaj dni za sajenje ja čevcev. Dobro bo. če setamo »adič, ki bo > n kta neh vzkalil in katerega bomo želi do zime. Paz -ti moramo, da se ne pojav jo bolezni ali škodlj^-i na zele-njadnih rastlinah. Zatirajmo z arzenali gosenice raznih sovk in drugih škodljivcev. Pri tem u-porabljamo heksaklocikloheksa-nove preparate, ko‘ so agrocidi. Te uporabljamo tudi za pripravo raznih vab za uničevanje nočmh h"Oščev in bramorja. Paradižnike škropimo proti pe-ronospo-i z 1% bordoško brozgo in pazimo, da se nanje aii na jajčevec (mel'an"ane) ne preseli koloradski hrošč.
isa; zato se izgube zaradi di-anja precej visoke. S poskusi i ugotovili, da se 10% celotne ase zgubi zaradi dihanja. Poleg dihanja povzroča tudi mljenje precejšnje izgube, im manj premetavamo seno, m manjše bodo izgube. Tudi piranje povzroča precejšnje gube; te so velike posebno zaidi dežja po košn i. Ne sme-o pozabiti na znojenje, ki na-ane, ko združimo večje koline sena v neprimeren prostor, d sušenju sena na zemlji zna-
PGGOSTE NEVIHiE 'iUDi V SL-VENI JI
Malokatero leto je bilo po Ev.opi toliko neviht kakor letos. Po=oste so nevihte tudi po S.ovcniji. O škodi, ki jo je napravila toča pa Vipavskem smo že poročali. Veliko škodo je napravilo neu.je tudi v Radečah, okoli Celja .zlasti pa pri Trbovljah, kjer se je utrgal oblak; povzročil je okoli 100 milijonov škode. Deževno vreme je p e-prečevalo zatiranje koloradskega hrošča. - Z-tev so na Goriškem že skoraj opravili. Pšenice ni mnogo, pač pa se je ječmen bolj obnesel. Zaradi deževnega vremena je bil boj s pe-ronospon hud. Na V pa skem imajo kmetje še mnogo vina y kleteh.
Stanje drugih rastlin ni mnogo boljše. Koruza ima skoraj popolnoma razcefrane liste; zato bo pridelka precej manj.
Med vrtninami so uajvečjo škodo pretrpeli paradižniki, dalje fižol in kumare. Pri paradižnikih obstoji še nevarnost močnega napada raznih glivičnih bolezni. Skoda, ki jo je toča povzročila na paradižniku, presega škodo y vinogradih. Pridelek paradižnikov se bo znižal za kakšnih 70-80%. Pri ostalih zelenjadnih rastlinah je stanje slabo.
NOVA TOVARNA UMETNIH GNOJIL
V Kosovski Mitroviči P9 zgradili novo tovarno super™, faia. Letna proizvodnja bo segla 250.000 ton- Za sedaj ^ potrebuje jugoslovansko tijstvo več superfosfata. Ista ^ varna bo proizvajala pa * 120 000 ton žveplene kisline! koriščala bo odpadke ruda1 Trebča.
VELIKA SKODA OKOLI SPECIJE
Te dni je divjalo veliko
%
-K1 1
........................
urje v okolici Specije, ki je vzročiio kmetom okoli 100 ■ p«~« lijonov lir škode.
Mom
POLEG HUDE ZIME SE TOČA
Pied desetimi dnevi je toča prizadela veliko škodo v M ij-skih hribih, pri Domju in v Logu. To neurje je zajelo precej širok pas. Skoda je različna ter piha med 43-70% celotnega pridelka. Dne 17. t. m. so predstavniki strokovn h organizahj pregledali na terenu nastalo škodo. V vinogradih so ugotovili, da se bo pridelek zmanjšal za kakih 60-70%. Kmetje so spraševali za nasvete. Vsi so za to, da se začne akcija, da bi jim oblasti pomagale. Nekateri so že temeljito poškropili vinograde. Trpela bo tudi kakovosti pridelka. Trste z močno poškodovanimi listi ne rode sladkega in sočnega grozdja. Poleg tega obstoja tudi možnost da les slabo dozori dn y ostri zimi pozebe.
poldne lahko že obračamo. Ce je lepo vreme, ga proti večeru že spravimo domov.
Našim kmetom svetujemo, paj sušijo seno na »švedskih jahačih«. Jahače napravimo tako, da papnemo med dvema 2 5 do 3 m oddaljenima koloma poc n-kano žico. Med ta dva kola postavimo še manjše količke, tako kot je na sliki.
Take jahače usmerimo po dolžini v smeri vetra. Ker se zgube pri tem načinu sušenja zmanjšajo za 15%, se postavljanje takih jahačev izplača žs v prvem letu. Na žice pataga-mo seno ip ga pustimo tam, dokler se osuši. Tako dobimo okusnejše seno in postanemo obenem neodvisni od vremenskih razmer. Ta naprava je koristna zlasti za sušep.e detelj;, ker se tej listje zelo rado lomi in gre tako v zgubo najbo ši in najizdutnejši del krme. Ce nameravamo preorati pov ši o pod detelta, buno pri tem načinu sušenja lahko pristopili k takojšnjemu oranju.
P. P.
G. M. COLOM i FIGLIO
UVOZ - IZVOZ
MiUTOVINE in IZDEEKOT
Trst, Ulica I. dellaCroceT
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
GOSTILNA
FUKLA3¥
REPENTABOR
Domala kuhinja in pristna vina — Cene ugodne !
Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonska celico Repentabor I

d. d.
SREDNJA LETINA MED TRSTOM IN DEVINOM
IMPORT - EXPORT
Vinogradi na obali med Trstom in Devinom imajo ,etns razmei oma še srečo. Zaradi slabega vremena je bilo si er treba pogosto škropiti, vendar je do zdaj tem predelom toča prizanesla. V proseških vinogradih se grozdje lepo razv ja. Dalje proti Devinu, pod Sv. Križem pa je b lo manj zaroda.
Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesao industrijo
TRST - Sedež : ul. Ciceione 8/U - Telefon: ul. Cieerouc 30814 - Scalo Legnami 96716
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
Zibelka
uvoz
JOŽEF
iz voj
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi le s. jamski les in za kurjavo
tina
'St št ko v
„ P1 ke c Da. ’ %va no’
0 n;
('ar Siru, 'vi. : s. vir 'talo Par Pri ‘ško kisi ^je: Ddlt Djil kavi ksk; iftiei ne klet
Gos kne 1 k; >iUe
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon
37-004
lstai
,e8a
h’6
‘M
'un
"UU
KOv
■tava
A.Donaggio-Trieste
USTANOVLJENA LETA 1912
IMPORT - EXPORT
ZALOGA BLAGA ZA ŽENSKE
IN
MOŠKE OBLEKE IN PODLOGH
RIM TRE NOVEMBRE 9 — TECEE0N 24=863
TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIEStE
te*
'Vtie
'etn
C
etn.
ede
'hd
‘tsi
na
'tac
«al
-an
'io
»bij
A 'bn ta ttia 5 2 'tst O
PUTIKI K TURIST1ČK0 —B
JUGOSLAVIJA
Praška ul. br. 5 - Tel. 32 257 8, 9
Odjeljenje za inostranstvo teleion: 32-726
Vrši: hotelske rezervacije, nabavlja sve vrste vozni!1 ispraua za zemlja i inostranstvo - željezničke, brotlsk® avionsbe - organizira izlete, potovanja I ekskurzij6) vrši mjenjačhn zlnžbn, službn pasesa i viza te fotosložb11
P
Hi
'Ut
i>ra
»go
■On
E
'g
fV(
iz
'ta
III. MEDNARODNA RAZSTAVA RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ
0D 4- - 12- AVGUSTA 1956
»zg
Televizijski sprejemi - Cesta televizijskih sprejemnikov - Tele-vizija v javnih lokalih LJUBLJANE - Najnovejša dognanja 8 področja radia in telekomunikacij
25 0/° popusta na železnici
SREDNJA LETINA NA HRVATSKEM
V Slavoniji so že končali z žetvijo ječmena. Ta je bila razmeroma dobra. Ostal mu ž.tu je škodoval prepogost dež.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Pozivamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemij šča na jugoslovanskem ozemlju in nameravajo sekati drva na svojih gozdnih parcelah, da se zglasijo v uradu Kmečke zveze v Trstu, ul. F. Filzi 10/1 do 15. septembra tega leta za vsa potrebna obvestila.
Radio TV-SOSSI
OPČINE — Trg Monte Re 4
Tel. 21-155 — 21-154 — (pri osnovni šoli)
PRODAJA IN POPRAVILA VSAKOVRSTNIH RADIO INTV APARATOV.ZALOGA ELEKTRIČNEGA MATERIALA. RADIO- APARATI od 10.000 L. NAPREJ
POŠILJAMO DARILNE PAKETE V INOZEMSTVO — ZA JUGOSLAVIJO UGODNI PLAČILNI POGOJU