—    164   -----
Ljubljanska mestna hranilnica.
Mestna hranilnica ljubljanska je ravnokar razposlala svoj, od občinskega sveta v zadnji seji potrjeni računski zaključek in bilanco za leto 1895. pravzaprav za šesto upravno dobo, odkar posluje ta, za bodočnost zelo pomembni domači denarni zavod.
Ker nam kaže ta računski zaključek oziroma bilanca že dokaj znatne uspehe, spregovorimo naj nekaj več besed o dosedanjem delovanju mestne hranilnice ljubljanske.
Sklep občinskega sveta, da se ustanovi v Ljubljani mestna hranilnica, sega precej daleč nazaj. Bilo je 31. marca 1882.1., torej kmalu potem, ko je v mestnem
Kmetijstvo.
zastopu dobila večino oziroma nastopila narodna stranka, da se je stavil in z navdušenjem vzprejel dotični predlog. Ta predlog stavil je tačasni obč. svet. dr. Alfons Mosche. A obravnave, ki so sledile temu sklepu in provzročile obč. svetniku gosp. Iv. Hribarju, kot poznejšemu poročevalcu v tej zadevi, mnogo truda in napora, trajale so dolgo vrsto let. Načrt hranilhičnih pravil vračal se je opetovano pred forum občinskega sveta in šele, ko so se vsa doldčik v načrt jasno in po obstoječih zakonih viprejela in je občina izpolnila vse pogoje, je dež. vlada vsled ministerskega pooblastila dne 25. dec. 1888. 1. potrdila pravila. Vendar pa hranilnica takoj po potrditvi teh pravil ni pričela s svojim poslovanjem. Treba je bilo k* pravilom ustvariti še izvrševalne določbe. Te je potrdila deželna vlada dne 10. februvarja 1889. I. Dalje je bilo^ poskrbeti vse potrebno za nastanitev hranilničnega urada^ voliti upravni odbor in ravnateljstvo, poiskati si uradnikov in pripraviti pisarniška orodja.
Dne 1. oktobra 1889. leta, potem, ko je položila mestna občina ljubljanska v avstrijski zlati rentt 20.000 gld. jamčevine za uldge in obresti; so se otvorile duri tako dolgo zaželene mestne hranilnice v Ljubljani in se je pod predsedstvom veletržca g. Fr. Ks. Souvana v^ njej pričelo poslovanje.
Takoj v prvem letu se je pokazalo, da je občinstvo težko pričakovalo domačega hranilnega zavoda kajti prvi računski zaključek, ki ga je položila hranilnica za dobo 1. oktobra 1889. do 31. decembra 1890. leta izka/sal je denarnega prometa skoro že 6 milijonov gold., uplačanih ulog pa skoro 1 milijon gold., danih hipotečnih, občinskih založnih in meničnih posojil pa tudi precej na4 V2 milijona goldinarjev. Istotako je že v tem letu hranilnica investovAla nad 200.000 gld. v vrednostnih listinah. Vzlic temu živahnemu pronietu zaključila je hranilnica prvo svojo poslovno dobo z nedostatkom 16M gld. 32V2 kr. v bilanci in to iz dveh razlogov. Na jedni strani provzro-čili so stroški za uradne potrebščine, mej njimi mnogi, ki se ne dajo subsumirati niti mej ustanovne stroške, niti ne spadajo v račun inventarja, hranilnici občutno obremenje; na drugi strani p& je bito tačas upeljano dnevno obrestovanje hranilnih ulog za hranilnico zelo neugodno. Ta, dasi z ozirom na zgodovinsko izkušnjo pri listanovljenju sličnih denarnih zavodov, ne ravno nepričakovani rezultat je dal povod, da se je upravni odbor takoj lotil preosnove pravil ter so sena njegov predlog premenile določbi glede obrestovanja hranilnih ulog. Od začetka 1. 1892. se obrestujejo uloge polumesečiio.
Dasi pa v letu 1891. obrestovanje ulog še ni bilo polumesečno, nego dnevno, vendar je zaključila hranilnica že to leto z dobičkom in sicer v čistem znesku 895 gld. 65 kr. Tak je bil torej prvi dobiček. Bil je nmjhen, a pozdravili smo ga z nado, da bode rasel in nekdaj dosegel impozantno svoto — kakor zrase iz malega drevesca veliko košato drevo.
L. 1892. so se v upravnem odboru in ravnatelj* stvu dogodile^ precejšnje spremembe. V istem letu potekla
je namreč prva poslovna doba hranilničnih mandatorjev. Začetkom 1. 1893. pa je tudi izstopil'iz predsedstva g. Souvan ter prepustil svoje mesto veletržcu g. Petričiču, katerega fe upravni odbor dne 29. marca 1893. leta z vzklikom volil svojim načelrtifeom upajoč, da posveti svoje spretne moči mlademu zavodu, ki potrebuje skrbnega voditelja ravno tako, kakor potrebuje nežna cvetlica dobrega vrtnarja. Kako se je odzval novi predsednik svoji prevzeti nalogi, ne govore samo uspehi, ki so se dosedaj dosegli v hranilnici, govori marveč to, da se je hranilničnt organizem tačas popolnoma konsolidiral, da je tš,ko v upravi, kakor v izvrševalnem uradovanju nastopilo sistematično urejeno poslovanje. Toda namen tem vrsticam ni, slaviti zaslužne može, nego ob kratkem narisati zgodovinske črtice iz poslovanja in napredka mestne hranilnice ljubljanske. Napredek pri denarnih zavodih, kakor so hranilnice, pa se izraža vedno najbolj v številkah, zlaisti v onih, ki se nahajajo v letnih zaključkih.
Računski zaključek mestne hranilnice ljubljanske za 1. 1892. izkazuje denarnega prometa že okroglo 7,600.000 gld. uplačanih hranilnih vlog 2,213.055 gld., hipotečnih in drugih posojil 1,535.063 gld., čistega dobička za isto leto pa 8276 gld. V tem letu ustanovili sta se splošna in posebna rezervna zaklada* V istem razmerju rasel je de^ narni promet v letih 1893., 1894, 1895. Ravno tako so se množile hranilne uloge, posojila in se je zvišal dobiček. Zadnje leto 1895. je imela hranilnica denarnega gibanja nič manj kakor 9,161957 gld.32 kr. Bilanca njena pa izkazuje koncem istega leta 4,020743 gld. 82 kr. uplačanih hranilnih ulog. potem 2,593.342 gld. 52 kr. hipotečnih, 225.906 gld. 10 kr. občinskih in deželnih in 48.644 gig. 31 kr. založnih in meničnih posojil, v con-tocorrentu 730.203 gld. 72 kr. in v vrednostih listinah investiranega kapitala 322.631 gld. 50 kr., letnega dobička skupaj 17.000 gld. 55 kr. in lastn^a premoženja v obeh rezervnih zakladah pa 51.716 gld. 42 k^., torej za dobo šestih let znamenit dobiček. V letih 1892. do 1895. je hranilnica odpisala od vrednosti irtvefltarju znatno svoto 1694 gld 12 kr. ter račun ustanovnih stroškov, ki je znašal v bilančnih, [aktivih 990 gld: 44 V2 kr. popolnoma odstranil.
Iz nevedenih podatkov razvidi se, da so uspehi, ki so se dosegli v mestni hranilnici Ijtrbljftnskr tekom prvih šestih let, zelo ugodni. To dalo je tiidi v zadnji seji občinskega sveta, gospodu ravnatelju Ivanu Hribarju povod, da je dokazal, m kcdiko bi bila danes mestna hranilnica ljubljanska na višji stopinji j če bi začelar s "svojinaposlo^ vanjem vsaj že takrat, ko je občihskt svet sklenil nje ustanovitev. Matematična verojetnost, kakor je imenavani obč. svet. navajal, kaže na podlagi zadnjega zaključka in biknce, da bi dandanes mestna hranilnica ljubljanska razpolagala gotovo že čez 250.000 gld. v rezervnih zakladah in bila' tudi v prijetnem položaju v smislu"§5: hranilniških pravil svoje prebitke posvetiti v obSekorištrfe namene, kar bi zlasti mestu Ljubljani, ki potrebuje sedaj po potresu velike denarne pomoči, jako dobro došlo. Žal
-----    165   -----
tudi iz drugih ozirov da se ta hranilnica ni prej ustanovila. Bili so časi in ne ravno daleč nazaj v preteklosti, ki 80 bili mnogo ugodnejše za hranilnilce, nego so sedaj. Denarni trg takrat bil je ugoden za dobro investovanje razpoloženega kapitala. Dandanes na prinaer nalagajo hranilnice denar kaj težko na vrednostne listine ker lete vsled visokih kurznih cen, komaj tolko obrestij donašajo, kakor jih mora plačevati hranilnica na hranilne uloge. Iz tega sledi, da morajo hranilnice obračati večjo pozornost nego prej na hipotečna posojila. Toda tudi tukaj gre to le do gotove meje. Ta meja obrisana je po razmerju ulog in hipotečnih posojil. Hipotečna posojila smejo nomalno znašati od 50 do 60 ^/o vplačanih ulog, da je razmerje zdravo, kajti denar izplačan na hipotečna posojila je vezan denar, katerega se ne more v vsakem hipu mobilizovati; hranilnica pa mora biti vselej v položaju, da zahtevam strank pri vzdigu ulog zadosti in zato mora imeti vedno dovolj denarja na razpjlaganje in če je ta naložen, mora biti tako naložen, da se ga inca v hipu pri roki, ako se ga potrebuje. Sledi pa iz tega, da za-more hranilnica dobra in hitro prospevati le, če hitro naraščajo hranilne uloge.
Res je, da je v tem oziru mestna hranilnica ljub. vrlo napredovala in če se pogleda v statistiko starejših hranilnic, se vidi, da so v preteklih časih le te potrebovale mnogo več časa, da so štele toliko hranilnih ulog, kakor mestna hranilnica ljubljanska po šestletnem delovanju, in ta faktum priča, da so se rodoljubi ogreli za to hranilnico, be bolj napredovala pa bode mestna hranilnica ljubljanska, če se jo oklenejo vsi, katerim je ona pri srcu, torej tudi tisti, ki dosedaj svojih prihrankov še niso plodonosno naložili v mestni hranilnici ljubljanski.
-----    166   -----