Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbooti. postale - II Grappo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
i
m
Leto XXVIII. - Štev. 12 (1394)
Gorica - četrtek, 18. marca 1976 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Krščanska nedelja Preštevanje posebne vrste
O pomenu krščanske nedelje je jedrnato spregovoril zadnji koncil. Takole pravi: »Velikonočno skrivnost (skrivnost Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja), ki se po apostolskem izročilu opira na dan Kristusovega vstajenja, obhaja Cerkev vsak osmi dan; ta dan se po pravici imenuje Gospodov dan ali nedelja. Ta dan se namreč morajo verniki zbrati, da se ob poslušanju božje besede in z udeležbo Pri evharistiji spominjajo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa ter se zahvalijo Bogu, ki jih je prerodil za živo upanje po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih.«
CERKVENI OČETJE O NEDELJI
Cerkveni očetje so o pomenu nedelje veliko pisali. V velikonočni skrivnosti so videli tri sestavine: spomin vstajenja, vidno znamenje Jezusove pričujočnosti med svojimi in podobo življenja v prihodnjem veku.
Praznovati nedeljo za kristjana in za krščansko občino pomeni najprej, tako pravijo cerkveni očetje, spominjati se Gospodovega vstajenja, ki je temelj naše vere ter poroštvo našega upanja in zveličanja, poroštvo, da smo s krstom s Kristusom in v Kristusu prešli iz smrti v življenje, ki se bo dopolnilo v prihodnjem veku. Velikonočna skrivnost, s katero je Kristus premagal greh in smrt, je začetek novega stvarjenja, v katerem je človek na novo ustvarjen v resnični pravičnosti in svetosti. Nedelja pa spomin Gospodovega vstajenja, to novo stvarjenje, nadaljuje in obnavlja. Vsaka nedelja kristjana spominja, da je tudi on s Kristusom vstal in da mora živeti kot nori človek, ustvarjen po Kristusu. Nedelja kristjanu pomaga sleči starega človeka. Tako uče cerkveni očetje.
Nedelja, tako dalje uče cerkveni očetje, ni navaden sestanek vernikov, ampak je sveti shod Kristusovih učencev, pri katerem je Kristus sredi med njimi. Kristus je namreč rekel: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« Pri obhajanju evharistije je vstali Kristus med svojimi verniki. jih dela sebi podobne in tako zida svojo Cerkev.
ZAKAJ NEDELJSKA DOLŽNOST
Kristjani prvih stoletij so prihajali k nedeljskemu shodu v cerkev in k obhajanju evharistije iz globokega prepričanja, kaj obhajanje velikonočne skrivnosti za kristjana pomeni, nikakor pa ne zaradi cerkvene zapovedi. Saj splošne zapovedi biti v nedeljo pri maši Cerkev ni dala do izida Zakonika cerkvenega prava leta 1917, Posamezne cerkvene pokrajine in škofijske sinode so pa vernikom že davno prej naročale, naj ne zanemarjajo nedeljskega shoda Kristusovih učencev in so nemarne kaznovale včasih celo s cerkvenimi kaznimi- Tako so na Francoskem že sredi 5. stoletja kaznovali celo z izobčenjem iz Cerkve tiste, ki so zanemarili nedeljski shod z mašo in šli na zabavo.
Zakaj moramo torej biti v nedeljo pri maši? Sama druga cerkvena zapoved, ki ukazuje: Bodi ob nedeljah in zapovedanih Praznikih pobožno pri maši, za današnjega človeka sama zase pač ni več dovolj Prepričljiv nagib, današnji človek hoče vedeti, iz kakšnih verskih globin izhaja *a zapoved.
Nedeljo je treba obhajati tako, da se udeležimo svetega shoda in z občestvom vernikov obhajamo evharistijo. Pri takem shodu se očituje edinost Cerkve in se vesoljna Cerkev gradi. Vstali Kristus je pri 'naši sredi svojih vernikov. Pričujoč je najprej po Svetem Duhu, ki vernike zbira, razsvetljuje in navdihuje s svojimi milost-nimi darovi. Kristus je pri svetem shodu Pričujoč, ko po ustih svojih služabnikov "znanja božjo besedo. Pri posvetitvi darov kruha in vina postane vstali Kristus, prav *ak. kakor biva poveličan v nebesih, skrivnostno, a resnično pričujoč med svojimi Verniki, vse ude svoje Cerkve s seboj da-*"uJe Očetu in jih priteguje v svoje poveličano stanje.
Tako nas maša preustvarja, prenavlja in očiščuje. Za vsakega kristjana, ki se je udeležil maše, velja, kar je Jezus rekel v priliki o skesanem cestninarju v templju: »Ta je šel opravičen na svoj dom.« Zato je nedeljska maša zaradi svoje narave pogoj za krščansko življenje. Kjer maše ni, tudi krščanstva ni.
Iz vere poznamo še drug pomemben razlog, zakaj naj bomo pri maši. Koncil pravi v konstituciji o Cerkvi takole: »Verniki so s krstom včlanjeni v Cerkev in z neizbrisnim znamenjem določeni za bogoslužje krščanske vere.« Krščeni smo bili v imenu presvete Trojice in s tem posvečeni troedinemu Bogu. Postali smo, kakor pravi sv. Peter, izvoljen rod, kraljevo du-hovstvo, svet narod, pridobljeno ljudstvo. Odbrani smo bili od sveta, vsi postali deležni splošnega duhovništva, po neizbrisnem znamenju krsta podobni Kristusu. S krstom smo dobili tudi poklic in z njim dolžnost Boga častiti.
Te prve dolžnosti Boga častiti pa sami ne moremo vredno spolniti, ker smo omejena bitja in po vrhu še grešniki. Kristus pa pri maši s seboj tudi nas daruje in mi darujemo z njim. Zato z mašo dajemo »po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu vsemogočnemu Bogu Očetu v občestvu Svetega Duha vso čast in slavo«, kolikor je more Bog od nas zahtevati. Brez maše torej ne moremo spolniti svojega krščanskega poklica, ki smo ga prejeli pri krstu.
Če to dobro premislimo, bomo razumeli, zakaj naj hodimo k maši. Tako razumemo, zakaj nas Cerkev spodbuja, naj pri maši ne bomo le nemi gledalci, ampak sodarovalci. Najprej naj se notranje popolnoma Bogu darujemo. »Isto mišljenje naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu,« pravi sv. Pavel. Kakor se je Kristus na križu daroval v ljubezni in popolni pokorščini Očetu in to vdanost Očetu nadaljuje pri vsaki nekrvavi daritvi, tako naj se tudi mi v ljubezni in pokorščini notranje Bogu darujemo pri vsaki maši.
Dejavno naj pa sodelujemo pri maši tudi na zunaj: naj skupaj molimo, odgovarjamo in pojemo. Pri maši nismo le posamezniki in tujci med seboj, ampak občestvo, sveta skupnost božjega ljudstva, zbranega v svoji cerkvi pri skupni božji službi.
* * *
Hodimo torej ob nedeljah v cerkev ne le zaradi dolžnosti ali navade, ampak iz trdnega prepričanja, kaj nam tedensko obhajanje velikonočne skrivnosti pomeni. Vstali Kristus živi med nami in nas priteguje k sebi. Prav pri nedeljskem shodu božjega ljudstva, pri katerem obhajamo evharistijo, prejema vse Kristusovo telo rast in tako samo sebe zida v ljubezni, kakor pravi sv. Pavel.
(Iz pastirskega pisma ljubJj. nadškofa).
Izseljevanje Judov iz Sovjetske zveze
Od lata 1968 do konca leta 1975 se je izselilo iz Sovjetske zveze okoli 115.000 Judov. Le 10.000 j,ih je odšlo v ZDA, Kanado im Avstralijo; vsa ostali so se Vključili v izraelsko državo.
Visi, ki so prišli v Iziraal, pa niso zadovoljni s tamkajšnjimi prilikami. Oikrog
5.000	jiih je odšlo v ZDA, pa si je polovica od njih kasneje ponovno zaželela povratek v Izrael, 250 jih je zaprosilo za povratek v SZ, 45 od njih se jiih je potem tudi dejansko vrnilo v stari kraj.
Ob koncu preteklega lata je bilo na pristojnih sovjetskih uradih 140.000 prošenj judovskih prebivalcev za izselitev. Pri tem je bilo treba plačati dve taksi: 500 nubljev za izbris iz sovjetskega državljanstva (300 tisoč lir) in 400 rubljev za dovoljenje za izselitev. Nedavino pa sita bili obe taksi združeni in .znižani ina 100 tu bil jev. Na to odločitev sovjetske vlade je verjetno vplivala pogodba o evropski varnosti, ki so jo lani podpisali v Helsinkih.
Jugoslovansko zunanje ministrstvo je v ponedeljek 23. februarja letos, nasproti dogovoru treh avstrijisikih strank, naj se s posebnim zakonom izvede preštevanje Slovencev na Koroškem, objavilo uradno stališče svoje vlade. Ta ugotavlja, da avstrijska državna pogodba iz leta 1955, v kaiteri so naložene Avstriji obveznosti do slovenske skupnosti na Koroškem ter hrvaške na Gradiščanskem, za uresničenje teh obveznosti ne st avti ja za -pogoj nika-kega -vnaprejšnjega preštevanja aii ugotavljanja manjšin. Po mnenju jugoslovanske vlade je oilj nameravanega preštevanja sprememba zadevnih določil v avstrijski državni pogodbi.
POSLEDICE TAKEGA RAVNANJA
Kakšne bodo posledice uzakonitve preštevanja koroških Slovencev v avstrijskem državnem zboru? Uzakonitve zato, ker bo do nje gotovo prišlo. Manj verjetno pa je, da bo takšno preštevanje sploh mogoče uresničiti na takšen način, da bi pokazalo stvarno podobo narodnostnega stanja na Koroškem.
Nemškutarski tabor, ki je zasidran v vseh koroških strankah, v socialistični, ki vlada deželo Koroško že vsa povojna leta, nič manj kot v drugih, bo z gonjo in zastraševanjem poskušal vse, da se slovansko in narodnostno mešano ozemlje omeji na nakaj vasi v Karavankah, ki naj bi potem služile koroški in avstrijski »velikodušnosti« za izgovor pred svetom.
Slovenska stran pa anodušno odklanja kakršno koli preštevanje in zagotavlja, da ga bo preprečila z vsemi demokratičnimi sredstvi.
KOROŠKI SLOVENCI NISO SAMI
Časi, ko so bili koroški Slovenci samo verno podeželsko ljudstvo z neomajnim zaupanjem v »pravičnost« gosposke, so minili. Novonacistične sile, ki izza kulis usmerjajo avstrijsko politiko in javnost, imajo opraviti danes z drugim tipom koroškega Slovenca, kii pa tudi v sami Avstriji ni več osamljen.
Zadnje tedne je kar 300 vidnih avstrijskih osebnosti naslovilo na zvezne poslance poziv, naj odklonijo ugotavljanje manjšin. Znani avstrijski izvedenec za narodnostna (vprašanja dr. Veitar je v uglednem 'dunajskem tedniku »Die Furche« označil nameravano preštevanje za »kulturni rodomor«. Politolog Pelinka, profesor na vseučilišču v Innsbrucku svari v dunajskem obzorniku »Profil« pred nameravanim preštevanjem. Največji avstrijski dnevniik, dunajski »Kurier« in dunajsko socialistično glasilo »Airtbeitesr Zeitang« ne zakrivata simpatij do slovanskih Korošcev. Celo teoretično glasilo ljudske stranke »Osterreichische MonatsheEte« (v štev. 1975/12) se je izreklo za izpolnitev državne pogodbe brez preštevanja.
Posebno obsežna pa je dejavnost študentov. Odbor njihove zveze »Osterreichi-sche HochschiilerschaCt« (OH) se je opredelil prati ugotavljanju. Prav tako v to zvezo včlanjene organizacije, ki so blizu talko socialistom kot ljudski stranki. Tudi gibanje avstrijskih katoliških mož (Man-norbewegung) se je na svoji konferenci v začetku mairca izreklo za solidarnost s Slovenci na Koroškem.
Tako koroški Slovenci prvič v zgodovini niso osamljeni. Toda tega jim ni prineslo dolgoletno vključevanje v tuje stranke, ampak ravno narobe: predvsem njihov zadnji samostojni nastop na lanskih koroških deželnih volitvah s »Koroško enotno listo« (KEL), s čimer so stopili iz brezimnosti.
Za samomorilno se je izkazala večletna politika vključevanja »napredno« usmerjenih v socialistično stranko, kot jo je priporočala Zveza slovenskih organizacij (ZSO) pod vodstvom dr. Zwittra, ter v »krščansko« avstrijsko ljudsko stranko na večkratno priporočanje Narodnega sveta (NiSKS). Politika kot taka ni namreč ne napredna ne krščanska, ampak predvsem boj za oblast.
Zato pa so tudi novonaoisti v omenjenih strankah mirovali, dokler so lahko z golimi obljubami pridobivali slovanske glasove. Ko pa so se tah obljub koroški Slovenci naveličali in sami nastopili, so prenehale obljube dn sladke besede. Na dan je planilo namčursko sovraštvo. In »ugotavljanje«, s katerih naj jih dokončno zadušijo.
Socialistično koroško glasilo »Kamtnar Tageszeitung« je nedavno pisalo, da so se slovanski Korošci enkrat že -prešteli in sicer z glasovi, oddanimi slovanski listi KEL. Iz tega je razvidno, kako je nastop KEL pogrel vse koroške stranke.
KAJ MISLIJO ZAPADNE VELESILE
Toda zadava s tem še ni končana. Rekli bi, da se pravzaprav šele začenja. Kaj mislijo štiri velesile, ZDA, Sovjetska zveza, Vel. Britanija in Francija, podpisnice avstrijske državne pogodbe? Pred kakim latom je Washington odgovoril na vlogo ameriških Slovencev, da misli, da bosta koroško vprašanje rešili najbolje Avstrija in Jugoslavija sami. Jugoslavija se je glede preštevanja nedvoumno izrekla. London in Pariz nista dala zaenkrat o svojih stališčih ničesar vedeti.
KAJ BO REKLA MOSKVA
Ob vseh novonaoističniih izbruhih v Avstriji v zadnjem času je kar čudno, da se Moskva ne zgane, medtem ko npr. Zahodni Nemčiji neprestano očita »revanši-zem«, »■militarizem« itd., dasi bi v zaihod-nonemlški javnosti našli pravzaprav le malo nacističnih usedlin. Avstrijski kancler Kreisky je ob zadnjem obisku v Pragi vzel v svoje vladno odposlanstvo celo vodjo avstrijske svobodnjaške stranke Pe-
tra, ki ga je znani Simon Wiesenthal pred kratkim razkrinkal kot pripadnika morilske SS-ovske -brigade. Na Češkoslovaškem so obiskali cedo nekdanje koncentracijsko taborišče Terezin, da bo ironija polna. V Pragi se na rjavega -Pet-ra niso ozirali. In Praga je isto -kot Moskva. Zakaj takšna debela koža?
Avstrija je dejansko zahodna država tudi po milosti Moskve in zato nevtralna. Kot 'talka ne pripada obrambni zvezi NATO, zato je ob morebitnem zahodno-vzhodnem -sporu na -milost dn nemilost prepuščena -silam Varšavskega zavezništva. In prav neizpolnjena državna pogodba, pa četudi samo do koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, daje Moskvi, ki je tudi podpisnica državne pogodbe same, pred svetom popolnoma utemeljen razlog za pritisk in kakršenkoli poseg v Avstrijo. Seveda v primeru, da bi tako nanesel položaj v srednji Evropi.
Da se pa Moskva pripravlja t-uda na vojaški poseg, je razkril pred dvema letoma češki general Jan Šajna, ki je po zaitoru prašite pomladi leta 1968 pribežal na Zahod. Za zasedbo Avstrije vadi Varšavska zveza posebne čete. To je tisti Damoklejev meč, ki na -tihem skrbi avstrijske politike do samega kabineta zveznega kanclerja Kraiskega in vse zahodne vojaške atašeje in poročevalce, ki se sprehajajo po Dunaju.
O tem se -sicer ne piše, toda če bi se na Koroškem prav zaradi »preštevanja posebne vrste« pričeli nemiri, mar ne bo to voda na mlin Moskvi, da nastopi? In -to ne -iz ljubezni do koroških Slovencev, ampak če bo to v prid njenim interesom. Kdo bo tedaj kriv poloma Avstrije? Mar ne avstrijski politiki s svojo ozkostjo?
C. K.
Ha obisku ari koroških Mili
Vazi prijateljstva med Korošci in Goričani so bile vedno tople in prisrčne. To je dokazal tudi obisk goriške mladine, včlanjene v Zvezo slovenske (katoliške prosvete, na nedeljskem koncertu v Beljaku.
Goriški avtobus je odpotoval v zgodnjih jutranjih urah proti Koroški. Med potjo je bil postanek v žabnieah, kjer so šolske sestre ljubeznivo dale na voljo svojo kapelo za nedeljsko mašo. Opravil jo je skupaj s priložnostnim govorom dr. Oskar Simčič. Med -mašo so mladi pedi ob spremljavi harmonija. Ustavili so se nato še v Trbižu za kosilo, nakar -so nadaljevali pot do Beljaka.
V krasni -koncertni dvorani ob šumeča Dravi je Krščanska kulturna zveza iz Celovca ponovila svoj koncert. Kakor v Celovcu v nedeljo 7. marca je 'bila tudi ponovitev v Beljaku izredno dobro obiskana. To je bila -resnična manifestacija koroških Slovencev, pneko 900 -po številu, kd so prihiteli iz vseh strani Koroške in s tam dokazali, kaj jim pomeni slovenska skupnost, kaj jim pomenita slovenska beseda in pesem, kaj jim pomeni predvsem biti Slovenec.
Občinska dvorana je bila za dve polni uri pazorišče -prisrčne in doživete slovenske besmi in besede ter pristnega slovenskega vzdušja. Prvi je nastopil mešani zbor slovenske gimnazije iz Celovca pod vodstvom prof. Jožka -Kovačiča, iki je po smrti prof. Cigana pred petami leti stopil pogumno na njegovo mesto dn sedaj z nezmanjšanim idealizmom in navdušenjem vodi zbor slovenske gimnazije ter zbor »Jakob GaHus-Patelim«, oba iz Celovca. Zbor slovenske gimnazije je zapel tri koroške ljudske v priredbi Franca Cigana: Jes mam -pa konj'ča bieiloha, Dolga zima je minila in Vahredač.
Dr. Joško Tischlar je ob peti obletnici smrti prof. Cigana oživil pred poslušalci njegov svetli lik vzgojitelja in učitelja koroške -mladine, dirigenta in komponista.
Oktet »Graški študentje« pod vodstvom
A. Schusterja je nato obrano zapel štiri pesmi, nakar sta skupno nastopila zbor Jakob Peteflin^GaJl-us in zbor slovenske gimnazije -s skladbo Radovana Gobca »Pradedom«. S tem je bil zaključen prvu del prireditve.
Drugi del je obsegal p. H-ugolima Satt-nerja »Jef-tejeva prisega« na besedilo S. Gregorčiča. Skupno sta jo izvajala zbor slovanske -gimnaarje in zbor Jakob Petediin-Gallus. Nad sto pevcev je z doživetim podajanjem pretresljive kantate očaralo poslušalce, ki na koncu niso štadili z aplavzi in priznanjem v obliki številnih šopkov rož. Tudi Goričani so dirigentu poklonili lepo pomladno cvetje.
Polna lepih vtisov se je goriška mladina vrnila -domov z obljubo dirigenta Jožku Kovačiču, da se bodo še srečali in gojili prijateljske stike. - Z. P.
Boj proti Cerkvi v zahodni Ukrajini
Medtem ko je v vzhodnem delu Ukrajine komaj še najti kako cerkev {poprej je imela vsaka vas svojo), poskušajo sedaj z enakimi brezobzirnimi načini postopati tudi v zahodni Ukrajini. Pred drugo vojno je bilo na območju Lvova, ki je tedaj spadal pod Poljsko, 1.200 cerkva. Leta 1961 jih je ostalo še 528.
V Lvovu so leta 1972 načeli neko staro cerkev na ulici Antjom. Ljudje so se vrgli pred buldožer. Policija jih je razgnala in odvlekla. V vasi PildskJ, na območju Ne» sterovskdj so oblasti razdejale cerkev in na njenem mestu postavile čajnico. Ogrožana je todi oerkev Kristusovega Poveličanja v mestu Žiitomir.
če umrje duhovnik aii pa gre zaradi starosti v poikoj, ga nasledi le v redkih primerih nov duhovnik ali pa krajevna oblast zabrani njegovemu nasledniku, da se vpiše v krajevni seznam prebivalcev. Cerkve brez župnika ostanejo zaprte, jih poderejo ali pa razpadejo.
Srečanje z družino [erman
France Jerman in njegovi trije sinovi Matjaž, Marko in Martin pred Katoliškim domom v Gorici, katerega so obiskali na povratku iz Innsbrucka v Argentino
ZAKON IN DRUŽINA V STARI ZAVEZI
Bog je ustanovil družino, ko je ustvaril prva človeka kot moža in ženo z naročilom, da se množita in zasedeta zemljo. Ko se je človeštvo razmnožilo, je iz njega Bog izbral izraelsko ljudstvo kot svoj narod, iz katerega naj bi prišel odrešenik sveta. Temu ljudstvu je potem pošiljal preroke, da mu kažejo pravo pot in ga pripravljajo na odrešenikov prihod.
Bog je sklenil z izvoljenim narodom zavezo in je tej zavezi kot simbol postavil zakonsko družinsko ljubezen. Pri preroku Ozeju sta ljubezen in zvestoba do Boga in ljudi izražena z besedami: »S teboj se zaročim na veke; s teboj se zaročim v pravičnosti in pravu, v ljubezni in usmiljenju; s teboj se zaročim v zvestobi in spoznala boš Gospoda« (Oz II, 21, 22).
V prvo družinsko skupnost je kmalu posegel greh, ki je vzrok razdeljenosti v stvarstvu. Prinesel je nered v od Boga ustvarjeno dvojico: »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo... (Gen III, 1).
Greh izvira iz samoljubja ter ima v sebi razdiralno silo. To silo je vnesel tudi med vrednote ljubezni, edinosti in plodovitosti človeštva. Greh utira pot nesoglasju in strastem, katerih sad je trpljenje in napor pri človekovem delu. »V bolečinah boš rodila otroke. Po svojem možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj« (Gen 16).
Preroki so v teku stoletij tudi razne grehe v družinskem življenju postavili kot simbol za zavezo med Bogom in izvoljenim ljudstvom. Tako so imenovali malikovanje vlačugarstvo, nezvestobo prešuštvo; kršitev od Boga danih zapovedi pa teptanje zakonske ljubezni.
   milimi       m mn     mimimiiiiiiiiiiiiii mn nnnmnnii
Tehnika v naravi priča o gradbenem Mojstru
V eni prejšnjih številk smo poročali o družini Jerman, iki živi v Argentini in ki je letos poslala svoje tri sinove na olimpijske igre v Innsbruck. Dogodek je vzbudil naše zanimanje in ko smo zvedeli, da bodo Jermanovi šli skozi Gorico, smo takoj pomislili, kako bi jih srečali, da bi nam kaj več povedali o sebi in o svojih izkušnjah na zimisiki olimpijadi. .Ni jih bilo treba iskati: srečali smo jih pred Katoliškim domom pri nedeljski predisitavi.
Gospod Jerman, kako da ste danes tu v Katoliškem domu?
Zdelo se imi je samo po sebi .umevno, da če seim na obisku pri goniškiih Slovencih, obiščem tudi njihovo kulturno središče in njihovo predstavo.
Odkod pa vaša navezanost na Gorico?
Moja žena je gorniška rojakinja. Nimam vtisa, da sem danes prvič tu. Žena mi o Gorici večkrat pripoveduje. Res je lepa. Sedaj bolje razumem, zakaj se jd večkrat talko toži .po injej. Človek ima tu vtis, da je doma. Povsod srečavaš Slovence, povsod slišiš slovensko govorico. Pa tudi slovenske napise imate tu. Predan sem prišel sem, sem bil na Koroškem. Tam mi tako. Edini .slovanski napis sam viidel nekje v Ziljski dolini.
Gospod Jerman, zvedeli smo, da ste bili na olimpijskih igrah. Kako to, da prav vi, Slovenci?
Moji trije sinovi so že dve leti zaporedoma argentinski prvaki v nordijskih disciplinah ali v alpskem smuškem teku, kot se temu pravi. Sam sem njihov trener in predstavnik ekipe za ito disciplino.
Verjetno smo slabo poučeni, vendar si Argentine ne predstavljamo kot dežele, kjer se lahko smuča.
Minogo jih tako misli kot vii, zato so nas .tudi v Innsbrucku gledali kot bale vrane. Argentina ima krasen planinski svet, kjer se je smučanje zelo razvilo. To so Bariloche, na jugu države. Ko je .pri vas .poletje, mi smučamo. Tudi iz Evrope prihajajo tedaj k 'nam smučarji na trening.
Kako to, da so slovenski smučarji zašli v Argentino?
Ko sem emi.griral, nisem .točno vedel, kam in kako. V »Svobodni Sloveniji« sem bral članek, ki je opisoval Bariloche kot nekakšno švioo. Tam da je narava najbolj podobna naši Sloveniji. Komaj smo prišli tja, smo takoj organizirali planinsko društvo. Na izletih din turah smo se srečavali, se povezovali, postalo je to tudi splošno slovensko društvo. Kmalu smo se uveljavili najprej .kot planinci, potem smo bili tudi med začetniki smučanja. O naši prisotnosti tam pričajo razna imena kot »Picada osilovema« to je steza, ki smo jo izsekali 'in speljali v Kordiljerah. Tu
V soboto 21. februarja je vatikanski dnevnik »L'Os.servatore Romano« prinesel izpod peresa p. Franca Husu dolg članek o Ivanu Cankarju, največjem slovenskem pisatelju, za stoletnico njegovega rojstva. Na začeLku članka je objavl jena tudi Cankarjeva slika.
Clankar v svojem odličnem prikazu povzema po znanem italijanskem slavistu Brunu Moriggi označbo, da gre za enega od štirih najpomembnejših književnikov slovenske »Moderno. V nadaljnjem predstavi Cankarjevo pisateljsko delo. Pni tem je za tistega, ki drugače misli o Vatikanu, prav zanimivo izvedet i, da uredništvo vatikanskega dnevnika v članku ni črtalo navedbe, kako je ljubljanski škof Jeglič odkupil kar 700 izvodov od 1000 celotne
smo prvi preplezali vrh »Caimpamile in-venoible«, ki smo ga imenovali »Campa-nile esJoveno«. Naša skupina se je imenovala »Grupo escalador esloveno«. Zgradili smo tudi gorslko zavetišče, kateremu smo dali ime »Pod skailco«. Na hribu »Certro Capilla« smo postavili slovenski spominski križ.
Radi bi slišali še vaše sinove, da bi nam kaj povedali.
Matjaž. 20 let. Študiram agronomijo.
Marko. 19 let. Sem študent biologije.
Martin. 17 lat. Sem še na gimnaziji.
Lepo govorite Slovenko...
Prej smo znali slovensko kot špansko. Pa tudi prijatelje imamo Slovence.
Ste prvič v Evropi?
Marko je že bil leta 1974, ko je bilo na Švedskem tekmovanje za svetovno prvenstvo. Midva pa siva prvič.
In vaši uspehi na letošnji olimpijadi?
Treba je tu razlikovati, kaj je za vats šport in kaj predstavlja za nas. Tu so sami profesionalci. Na olimpijskih igrah sicer vsi o tem molčijo. Vendar večina tekmovalcev vse leto vadi in so za to tudi plačani. Mi se bavimo s športom, .ko nam čas dovoljuje, vedno .na amaterski ravni. Ce to predpostavljamo, potem lahko rečemo da so naši uspehi 'dobri, čeprav se nismo uvrstili. Nam je šport v razvedrilo.
Ali argentinska država zelo podpira šport?
Sedaj bolj malo, ker je v krizi. Za našo prisotnost na olimpijadi so nam plačali samo potne stroške do Evrope in nazaj. Vse drugo je šlo v naše breme.
Kako ste se znašli v tej mednarodni družbi v Innsbrucku?
Zalo dobro.
Kako posebno doživetje?
Zelo prijetno presenečenje je bilo za nas, iko smo bili gostje letošnjega prvaka v skokih Schnabila. Res lepo doživetje, ko smo se z njim in z njegovimi domačimi pogovarjali po slovensko. Sohnahl je namreč doma iz Zahomca v Ziljski dolini.
Kako vam je všeč naša Gorica?
Zelo lopo je tu. (Matjaž)
Prav taka je, kot nam mama o njej pripoveduje. (Marko)
* * *
Poslovili smo se in se jim zahvalili za prijetni .razgovor. Zelo j.Lh je zanimalo, da vidijo to našo predstavo. Mi smo se skoraj čudili temu njihovemu zanimanju. Seveda za nas so te slovenske prireditve ena od tolikih možnosti, ki nam jih nudi nedeljsko popoldne. Mi lahko izbiramo. Vzamemo avto in napravimo velik ovinek. Kdo bi se pohujševal! Vendar nismo še »toliko pokvarjeni«, da bi mias usoda teh in tolikih drugih »Jermanov« pustila neprizadete.	(K.	H.+S.	K.)
naklade Cankarjeve pesniške zbirke »Erotika« in da so te izvode na škofiji pokurili.
Klaretinski pater Franc Husu slovenski kulturni javnosti ni nepoznan. Pred leti je bil prevedel v italijanščino Prešerna in sicer cčlo pesnitev »Krst pri Savici«. Objava njegovega članka o Cankarju prav v vatikanskem glasilu pa celo .presega raven slovensko-i talij anskega kulturnega spoznavanja, saj sledi pisanju vatikanskega dnevnika ves svet. Naši rojaki in duhovni sobratje v Rimu pri takšnih podvigih ne opravljajo samo velikega poslanstva slovenski kulturni ustvarjalnosti, ampak tudi pomembno pričevanje o širini in občutljivosti današnje Cerkve do vprašanja narodnosti in narodnih kultur.
■ Ob zaključku svojega obiska v Italiji je severnoameriška zakladni minister Simon izjavil, da ZDA ine bodo zapustile Italije v sedanjem resnem trenutku, pa obenem dodal, da bi se ameriški odnosi z Italijo nujno .spremenili, če bi komunisti stopili v vladno področje. Tudi je Sirnem pozival italijansko vlado na skrajno varčevanje in jo opozoril, da je treba brzdati povišanje plač.
O Od četrtka 11. marca do naslednjega torka je bil v Firencah 17. vsedržavni kongres italijanske socialdemokratske stranke (PSDI). Potekel je v vzdušju glasnega oporekanja sedanjemu vodsitvu, ki je v rokah Tanassija. Stranka je notranje močno razcepljena in brez .pravega programa. Upi vseh .njenih pristašev so usmerjeni ma 78-Jletnega Saragata, bivšega državnega predsednika in ustanovitelja stranke.
9 V starosti 84 .let je um,ril v Rimu de-mokrščamski senator Attilio Piccioni, eden ustanoviteljev don Sturzove Ljudske stranke. Po zadnji vojni je bil večkrat minister, enkrat tudi ministrski ,predsednik.
■ špansko vojaško sodišče v Madridu je obsodilo na zaporne ikazmd od 30 mesecev do 8 lat osem častnikov, ki so pripadali tajnemu gibanju »Vojaška demokratska zrveza«.
9 V Val di .Fiamime blizu kraja Cava-lese (Trento) je prišlo do strahotne nesreče na tamkajšnji žičnici. Iz še nepojasnjenih vzrokov se je pretrgala glavna nosilna železna vrv, zaradi česar je kabina treščila 70 m v globino bližnjega hudournika. Pri tem je bilo 42 sirurtmdh žrtev. Večinoma so hiili .turisti iz Zahodne Nemčije in Avstrije, nekaj pa je bilo tudi Italijanov. Nesrečo je preživela ena sama oseba.
9 Jugoslovanski predsednik Tito se je podal na pot v Srednjo Ameriko. Konec preteklega tedna se je mudil v Mehiki, v začetku tega tedna .pa v Panami. a Mala republika Libanon spet doživlja hude dneve. Vojaški poveljnik glavnega mesta Bejrut general Ahdab, po veri musliman, je .pozival državnega predsednika Erandžieja, ki je. kristjan, naj odstopi. Ta je, obdam od svojih zvestih, odklonil odstopiti im vztraja v predsedniški palači. Zadnja poročila pa vedo .povedati, da se je pod določenimi .pogoji pripravljen .umakniti.
9 Na ukaz osrednjega vodstva češkoslovaške komunistične partije je ravnateljstvo praškega radia odpustilo iz službe osem Italijanov, ki so bili vsa povojna lata zaposleni pri .italijanskih oddajah. Odpuščani so bili, ker so odklonili, da bi vodstvu radijske postaje poročali o svojih stikih z inozemoi, tj. z Italijani v domovini.
9 V Novari so zaprli p. Bligija, ki je znan kot »duhovni voditelj« G. Riivere, igralca milanskega nogometnega kluba Milan. Zaprli so tudi njegovega brata Petra Gelminija, ki je prav tako duhovnik, a mu je Apostolski sedež že pred časom prepovedal izvrševanje duhovniških opravil. Nj.u in nekega odvetnika dolžijo oblasti, da so ogoljufali neko sirarno za 50 milijonov lir.
9 Liter boljšega bencina stane od sobote 13. marca 350 lir, navadnega pa 335. Naj omenimo, da je še 'leta 1973 stal boncin 162 lir. Tudi vrednost lire pada kar naprej. V torek 16. marca so v Milanu in Rimu zamenjavah ameriški dolar po 842 lir. Maje se tudi vrednost francoskega franka im angleškega funta.
9 Na svoji zadnji konferenci v Rimu se je demokrščanisko vodstvo odločilo, da bo zagovarjalo tisto stališče, ki ima splav za kaznivo dejanje. To bo povzročilo nujen spopad z laičnimi silami v parlamentu. Ce novi zakon o splavu ne bi bil sprejet do srede prihodnjega meseca, bo prišlo do ljudskega .glasovanja o splavu. Govori se pa tudi o možnosti razpustitve obeh zbornic in temu sledečih predčasnih volitev.
9 Ugrabitelji so po enem mesecu spustili na svobodo 22-fatno Marino D’Alesisio, ki so jo bili ugrabili v Rimu. Svojci so izplačali kot odkupnino nad pol milijarde. 9 V Rimu je 80 pristašev skrajne levice z zažigal,nimi steklenicami »molotov« napadlo poslopje španskega veleposlaništva. Pri tem je policija začela streljati in po naključju ubila onega mimoidočih.
9 Na predlog predsednika Sadata je egiptovska ljudska skupščina s 307 glasovi proti dvema enostransko razveljavila pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo, sklonjeno lota 1971. Sadat je Moskvo obtožil, da ni hotela Egiptu dobaviti rezarvniih delov za orožje sovjetske proizvodnje, ki ga ima egiptovska vojska.
Načrtna tehnika v naravi meji že na čudežno, če bi ljudje znali tako dobro graditi, kakor so sestavljene in zgrajene rastline, potem bi znali zgraditi tudi cerkveni zvonik, ki bi bil samo meter širok, toda visok 300 m in na vrhu bi moral nositi še posebej celotno težo stolpa. Kadar bi bil vihar, bi se zvonik moral upogibati na levo in desno za celih sto metrov, ne da bi se pri tem zlomil. Tako namreč gradi »narava« žitna stebla. In tu je moral resnično narediti načrt Gradbenik vseh časov.
Iznajdbe, s katerimi rastline izdelajo svoja stebla, so take, da strmimo. Zaradi velike teže bi npr. masivno leseno steblo napravilo rastlino okorno, neokretno. Zato se »narava« poslužuje načina samo-obročenja. Uporabi visok pritisk tekočine, od 5 do 20 atmosfer, da stebla dosežejo svojo trdnost. Cevčice v steblih so pri tem samo stotinko milimetra debele, a morajo vendarle vzdržati tako silen pritisk.
Letalske naprave ptičev in žuželk so vrhunski dosežki. Oblika, dovršeno prilagojena zračnim tokovom, prilagojen prerez perutnic, votle kosti. Njihovo gibanje med letom je odkrila šele modema letalska tehnika. Zavoji med letom in gibanje perutnic je po učinku enako letalskemu propelerju. Kdo je vse to načrtoval?
Živalska tehnika zaznavanja kaže izredne uspehe. Živali uporabljajo pri tem tehnične naprave. Netopir poseduje neke vrste radar. Med letom izpušča glasove, ki imajo 50.000 tresljajev v sekundi in ležijo nad človekovo slušno mejo. Ti glasovi spro-
Pok. Urši Zobinovi v spomin
Ko je 9. marca 1976 po iteiilkih lotih na Tržaškem zopet snežilo, v tistem s snegom odetem večeru je za večno zatisnila oči 844etna Mačkoljanika Urša Zobin roj. Tul. Dočaikala je lepo starost, čeprav je bilo njeno živiljenje vse prej kot lahko. Zapušča štiri hčere, tri sinove, 16 vnulkov in 14 .pravnukov.
Pokopali smo jo ob številni udeležbi svojcev, znancev in vaščanov. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Franc Vončina, kii je imel med mašo tudii primeren nagovor. Zail pa niso pevci nič zapeli pokojni Urši v slovo. Morali bi petd vsaj med mašo, četudi niso bili izrecno vabljeni. Pokojna Zobinova mata je bila v mladosti cerlkrvana pevka in je vadino z ljubeznijo poslušala petje po radiu.
Zadnja lata je namreč bolehaila in je bila zato priklenjena na dom. A fu se ni dolgočasila. Prisluhnila je redno vsaki slovenski radijski oddaji od sv. maše, poročil, vseh vrst poučnih im zabavnih oddaj do radia za šole. Stalno je imela ob sebi knjige in časopise, ki jih je .prebirala celo brez 'naočnikov. Bila je redna bralka Katoliškega glasa, Družine, Mladike, Ognjišča. Prebrala je vsako leto vse knjige Mohorjeve družbe.
Znala je veliko pripovedovati. Kdorkoli je hotel spoznati stare vašike zanimivosti, se je obrnil do polk. Urše. Taiko je prispevala s svojim odličnim spominom in z darom pripovedovanja colo Etnografskemu muzeju v Ljubljani.
Pokojna Urša je bila globoko veaina žena. Ker ni mogla zadnja leta sama do Boga v cerkev, je skrbela, da jo je Bog pogostoma obiskal na domu. Zato je prihajal župnik z obhajilom k njej vsaj ob vsakem večjem prazniku.
Kor je v svojem življenju veliko pre.tr-
žajo odmev, po katerem se netopir usmerja. Kožica na njegovem nosu lovi za nas neslišne glasove, ki odmevajo od stvari. In s to napravo netopir tudi v najtemnejši noči zazna vse predmete, nalovi med letom žuželke in zazna hrapave zidove in stene, na katere se lahko obesi.
In kdo je naučil čebele, da delajo svoje satje matematično natančno? Njih satje je namreč tako zgrajeno, da se pri gradnji lončkov porabi najmanj snovi in doseže največja prostornina. Znanstvenik Reaumur je naračunal, da bi mogli koti pri vrhu lončkov satja znašati 109 stopinj in 26 minut. Ko je znanstvenik šel merit kote na satju, je v resnici nameril 109 stopinj in 26 minut, čudež natančnosti!
Kakšen Duh gospodari nad temi stvarmi? Podobni tehnični dosežki so osja gnezda z visečim satjem v več nadstropjih, ki so iz papirja. Iznajdba papirja pritiče torej osam: to je razgrizen les.
Tehnika opraševanja cvetov je svojevrsten čudež. Cvetje uporablja vpadljivo pobarvane cvetne liste kot reklamne table in zraven še prijeten vonj kot dišečo reklamo, ki privabi žuželke na velike daljave. Na tehnično rafiniran način naloži potem cvet žuželkam cvetni prah. Mehanizem in gotovost opraševanja žuželke meji že na čudežno.
Cel svet je čudovit mozaik smisla, reda, predvidevanja, vodenja in vsklajevanja. Elektronski računalnik je nasproti temu šušmarsko delo. In ta čudežni svet naj bi ne imel nobenega graditelja? Nastal naj bi »sam od sebe«?
pela, je v starosti rada prisluhnila vsakemu klicu po pomoči. Prispevala je za misijone, za dober tisk, za lačne im potrebne, nikogar ni pozabila, iko.li.kor je mogla, je vedimo rada .poslala im to vse po zlatem .pravilu »maj me zna levica, kar daje desnica«.
Za vse njene vidne in skrite dobrote riaj ji bo Bog bogat plačnik. Vsem svojcem pa izrekamo sožalje. - I.k
Argentinsko priznanje slovenskemu duhovniku
Leta 1949 je odšel v čile duhovnik ljubljanske škofije Jože Guštin, ki je biil posvečen na tujem v onem .tragičnem maju 1945, iko je toliko vernih Slovencev zapustilo .domovino. Najprej je služboval v Šmihelu na Koroškem. Iz čila je prišel v Argentino. V Buenos Airesu je kmalu postal kardinalov tajnik in je vnšiil službo na .škofiji 23 let, dokler ni bil kardinali Caggiano upokojen. Nad 18 llet je bili poleg .toga policijski kurat (dušni pastir argentinske policije). Poleg teh dveh služb je bil dušni .pastir slovenske skupine v kraju Beraeateigui, dušni pastir v ženski pobdljševalniai in v »otroškem naselju«.
Njegove zmožnosti, delavnost, vestnost in priljubljenost so mu prinesle posebno priznanje: 12. februarja leitos je bil imenovan za vrhovmaga kaplana pri zvezni argentinski policiji (Policia Federal Argentina), torej za vso argentinsko policijo, četudi ,je iuozemec. Pod seboj ima 9 kaplanov, uradni sedež v osrednjem poslopju policije .z več pisarnami, stanovanjem in kapcilo.
Večkrat je že iz Argentine obiskal Koroško in v Šmihelu praznoval srebrno mašo. Tudi lotos je nameraval obiskati drago Koroško, .toda nova služba mu obiska najbrž ne 'bo dopustila. - vz.
'.iiiiiiiiiiiiillilliiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
„L’Osservatore Romano" o Cankarju
rani/l m teom
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
25 let Kmiko-deMe zveze
Za kmetovalce
V soboto 6. marca so se v Župnijskem domu v Števerjaniu zbrali na slavnostni soji člani, somišljeniki im prijatelji števerjanske Kmečko-dalavske zveze (K DZ). Poleg sedanjih članov odbora in občinskih svetovalcev iz vrst te stranke so bili prisotni tudi nekateri člani, id so v (prvih letih njenega obstoja bili v prvih vrstah, mnogo zanjo žrtvovali in, kar je najvažnejše, jii ostali do danes zvesti. Med njimi zasluži omembo zlasti dolgoletni šte-verjanski župan Harmenegiiid Podveršič, ki se je slavnostne seje osebno udeležil.
Poleg njega so se seje udeležili še nekateri odlični člani naše stranke, ki so ji botrovali že ob samem začetku lata 1951. Tako je bil prisoten prvi župan svobodne števerjamsike občine po vojni Rudi Maraž, prvi tajnllk KDZ Franc Tenpin, Ignacij Maraž, Ailojz Hlede iz ščednega, Efiram Klanjšček, sedanji župan Slavko Klanjšček, Ciril Teirpin, Alojz Mužič, Ar-mand Skok, Jožef Prinčič, Ciril Prinčič iin vrsta drugih članov.
Izmed gostov naj navedemo deželnega svetovalca ;in tajnika deželne Slovenske skupnosti dr. Draga Štoko, deželnega predsednika SS.k, goriške predstavnike SSk dr. Andreja Bratuža, dr. Damjana Paulina, dr. Karla Brešana in Romana Di Bat-tista.
ponosa na števerjanski dal slovenske stranlke.
Ob koncu so se prisotni zbrali v domačem vzdušju ob kozarcu brišikega vina in dobrem prigrizku. Dolgo v noč je tekla beseda o naporih, uspehih, pa tudi o razočaranjih, ki jim je bila priča Kmečko-dalaviska zveza v Števerjanu v zadnjem četrt stoletju. Vsekakor so vsi števerjancd nanjo ponosni.
★
Koristna turistična izdaja
Pokrajinska ustanova za turizem (Ente nazionale par il tarismo) v Gorici je izdala v 200.000 izvodih tloris mesta Gorice, kjer so označene vse ulice v obeh Goricah tostran in onstran meije. Gorica je opisana v šestih jezikih: italijanskem, slovenskem, srbohrvaškem, nemškem, francoskem in angleškem. Dodane so le-pe fotografije v barvah. Tudi najdemo cesitno mrežo vse dežele Furlanija-Juldjska Benečija ter goriško pokrajino s sivojdmi glavnimi cestami in železniškimi povezavami.
Ta turistični prospekt je pripravil direktor omenjene turistične ustanove Lu-ciano Spangher, dobiti ga pa je moč gratis na sedežu ustanove in po vseh turističnih agencijah.
Občni zbor Društva slovenskih izobražencev
V znamenju žalovanja za pokojnim predsednikom prof. Jožetom Peterlinom in hkrati v znamenju trdne volje po uspešnem nadaljevanju dela je potekal občni zbor Društva slovanskih izobražencev, ki je bil v iponedaljek 15. marca v Trstu.
Podpredsednik prof. Martin Jevnikar je spregovoril pozdravno 'besedo in nato povabil vse navizoče k enominutnemu molku v počastitev spomina pokojnega predsednika. Takoj 'nato se je začelo delo, ki ga je vodil od navzočih izvoljeni predsednik občnega zbora Marij Maver.
V prvem delu sta 'bili na vrsti poročili o minuli dalovni sezoni društva; podala sta ju Saša Martelanc in Julka štrancar. Iz pregleda je razvidno, .da je priredilo Društvo od zadnjega občnega zbora v januarju 1975 skupno 34 večerov. Med temi je bila približno tretjima predavanj, ostalo pa so bile še okrogle mize, predstavitve novih slovanskih knjig, dramske in sorodne uprizoritve, dvoje Prešernovih
proslav, dva večera ob 3Metmicd konca vojne in podobno.
Osrednja prireditev pa so boli študij siki dnevi v Dragi, ki so bili lani deseti, jubilejni. Prav o Dragi je bilo tudi največ govora med zelo obširno debato, ki je sledila poročiloma.
Soglasno je bila sprejeta odločitev, da mara znaten del prihodnjih študijskih dni biti posvečen stoletnici Cankarjevega rojstva. Pri item ne bo šlo za navadno 'komemoracij sko svečanost, marveč zlasti za sodoben pogled na to, kaj je Cankar zares pomenil Slovencem in kaj nam še pomeni. Podani pa so bili že itudi prvi obrisi za ostaile teme, Iki se napovedujejo kot močno aktualne s slovanskega in tudii širšega gledišča.
Velika skrb bo posvečena predavateljem, tako glede kvalitete kot glede jamstev za popolnoma neovirano delo na tej svobodni tribuni, katere cilj je soočanje s slovenskimi problemi in sooblikovanje naše stvarnosti.
Ob koncu je bil izvoljen novi odbor, ki bo na prvi seji iz svoje srede izbral predsednika in ostale odbornike. V odboru so: Martin Jevnikar, Sergij Pahor, Maroal Petkovšek, Saša Martelanc, Ivan Buzečan, Franc Mljač, Julka Štrancar, Bogo Senčar, Marijan Bajc, Marij Maver, Alojz Rebula, Drago Štoka in Lojze Škerl.
Rojan
S m/rti se pri nas še kar nadaljujejo. Iznenada se je razširila ivest, da je moral v bolnišnico mlad mož Ivan Andlovič. Bolezen je nastopila nenadno — saj je bil še prejšnji dan na delu —, in izredno hudo. Že čez štiri dni je podlegel. Negov pogreb 'je bil v torek 9. marca, ko je snežni metež ustavil skoraj ves promet v Trstu.
Pokojni Ivan je dočakal komaj 54 let. Bil je izredno skrben oče, priljubljen na delovnem mestu v pristanišču in med sosedi. Z veliko ljubeznijo si je v prostih urah urejal dom pri Piščancih za lata v pokoju. Božja volja pa je bila drugačna. Naj mu bo Gospod dober plačnik, težko prizadeti mami in družini pa naj deli svojo pomoč in tolažbo. - SZ
Nastop devinskih deklet v Zgoniku
Najavljeni nastop dekliškega zbora, ki ga vodi Herman Antonič, je privabil v skromno župraij'slko dvorano dokaj domačih pa tudi drugih poslušalcev, ki so jo v nedeljo 7. marca do kraja napolnili.
S Prešernovo Zdravljico v Maličevi priredbi, ki iso jo uvrstili na sam začetek, se je zbor želel oddolžiti spominu naj večjega slovanskega pesnika in tako simbolično podčrtati okalmost nedavno minulega praznika slovenske kulture, že pri njej sta prišli do izraza precejšnja zliitost glasov ter intonančna čistost, ki sta pretežno označevali tudi ostali del izvajanja.
Nežna in tej svojii ilaravi ustrezno podana pesem je bila Johamnesa Jalpa Mili dom, katere nastanek sega v ,16. stoletje. Navdušujoče so delovale še Jurij zeleni, ki oblikuje temo pomladi, koroška Oj te mlinar in Adamičeva Svatovska, ki nam je za kratek čas pričarala veselo razpoloženje ob porodnem slavju na vasi. Iz tuje zakladnice nam je dekliški zbor predstavil še van Beethovnove Slike na nebu in ljudsko Fatima v Milošičevi priredbi, nakar smo z zanimanjem prisluhnili Slomškovi Veselja dam v Kramoičevi priredbi, prekmurski Teče mi vodica in končno še belokranjski poskočnici Igraj kolo, ki je vrsto prijetnih melodij zaključila.
Celotni spored, ki ga je smiselno ubrano povezovala maturantka Sanja Rebula iz Malega Repna, je dopolnjevala vrsta recitacij, ki so z njimi nastopile članice domačega Mladinskega krožka in talko prispevale svoj delež k temu, da je prireditev v splošno zadovoljstvo udeležencev lepo uspela.
Mladim pevkam in njihovemu marljivemu pevovodji smo za uhrane in občutene pesmi iz srca hvaležni, zato jim želimo 'nove rasti in napredka, ki ju omogočata vztrajno prizadevanje in požrtvovalnost, kakršnih temu zboru najbrž ne manjka.
Pred zaključkom koncertnega sporeda, ki ga je poklonil lepo obetajoči devinski dekliški zbor, smo se ob priložnostnih besedah z enominutnim molkom spomnili nenadno preminulega javnega kulturnega delavca, vzgojitelja in rodoljuba prof. Jožeta Peterlina, čigar življenjski zgled in delo bosta v srcih bodočih rodov trajno zapisana.
Kakšne trte izbirajmo
Po dolgoletnih skušnjah pri različnih vrstah trt sem prišel do zaključka, da so imali naši stari vendarle prav pri izbiri vrsta za sajenje, bodisi belih, bodisi črnih.
Za naš tržaški breg najbolje uspevajo od starih balih vrst glera, ki je bila doma v proseškem bregu, in kateri so .daili Italijani ime Prosecco, ko so jo začeli saditi v večjih množinah v coneglianskih vinogradih. Rodi dobro in mešana z malvazijo in saiuvignonom da prvovrstno vino. Bdino slabo lastnost -ima v tem, da se deblo hitreje debeli kot pri malvaziji. Pod rajno Avstrijo so Prosečani na poseben način obdelovali mošt pri vrenju, da so pridobivali vino, katero so pili celo na cesarskem dvoru.
Malvazija: te i mamo kar štiri podvrste, in sicer dve stari, ena s krajšim grozdom in debelejšimi jagodami ter druga z daljšim grozdom in nekoliko manjšimi jagodami. Patem istrska malvazija, ta da najboljše vino; grozdi so nekoliko manjši, in romška (Ronchi), ta rodi največ, ima večje grozde; vino je za spoznanje slabše od prvih treh.
Sauvignan: daje eno od najboljših vin, le škoda, da rodi precej manj od prvih dveh vrst. Te tri vrste mešane v pravilnem razmerju dajo najboljše vino v našem bregu.
Tokaj se še najbolj obnese v briških gričih, pri nas ni bogvekaj z njim. Malvazija Candia rodi največ, ni pa priporočljiva glede kakovosti. Grganja ali rebula rodi majhne zbite grozde z velikimi jagodami, največ daje v briških in vipavskih gričih, rodi tudi dobro. Imamo dve podvrsti z rumenimi in zelenimi jagodami.
Na Krasu in v starih kriških vinogradih imamo še vitoveljsko grganjo, ki rodi večje krilate zbite grozde z .manjšimi jagodami. Laška Garganega ni za naše kraje, ker se zalo rada osuje v cvetju. Alba-na tudi ni priporočljiva, ker se pri nas jagode na grozdu proti koncu zorenja suše ter bi bilo njeno grozdje bolj pripravno za »passito«. Rumeni maškal ima tudi napako, da se rad pri cvetju osuje; če ga je kaj med drugimi vrstami zboljša kakovost vina, le žal bolj malo rodi. Tiudi laški rizling pri nas ne uspeva 4°b,r°. veliko bolje pa v Brdih in na Vipavskem.
Kar zadeva črne vrste, bi omenil od starih vrst refošk, plavta in hraamiinko; slednja je skoraj izginila, tudi plavina je malo več, isto velja za refošk. Ta je ustvarjen bolj za Kras kot za Breg; za tega se še najbolj obnese sivi istrski refošk, do-čim na Krasu najbolj uspeva stara podzvrst refoška z rdečim peoljem, ki da najboljši teran ter druga z zelenim pecljem, ki rodi zalo bogato, njen teran je pa slabše kakovosti. Skoda, da se pri nas rafošk rad osuje. Ediino zdravilo prati osipanju cvetja grozdičev je obilno gnojenje s fosfatnimi gnojili.
Od novih vrst dobro uspeva v naših krajih merlot, kabernet in barbera, slednja da največ mošta, manj kabernet, na sredi je merlot. Trte sajene v pravilnem medsebojnem razmerju dajo izborno črno vino. Pri razmerju sajenja trt za dobro kakovostno 'belo vino je treba vstaviti 50 malvazije, 25 sauvignona in 25 glere, pri črnih pa 50 barbere, 25 merlota in 25 kaberneta.
Še nekaj bi priporočil našim vinogradnikom: da si nabavljajo trtne sadiike, ki so zajamčeno zaščitene prati novi bolezni »vinosi«, ki že več let napada naše vinograde in prati kateri do sedaj ne poznamo zdravila. Te trte dobavljajo le večje, poštene in poznane trsnice. Da se ne zgodi kateremu kot meni pred nekaj leti, ko sem kupil pri nekem trsmičarju 50 sadik, od katerih se mi je samo ena prijela v redu, druga za silo, ostalih 48 pa se je posušilo. - D. H.
Ugodna posojila za povračilo škode od toče in neurja
Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo obvešča, da prinaša deželni uradni vestnik štev. S z dne 5. 2.1976 seznam krajev, kjer sta 30. junija in 4. avgusta lani toča in neurje povzročila škodo. V seznamu so naslednji kraji: repentaborska občina: Re-pantabor in Col; miljska občina: Fantane-la, Stare Milje, čampore, Čtodis, Tanki rtič, Cenej, Plažat, Korošci, čuk, Famed, Rabajez in Štramar; dolinska občina: Boršt, Zabrežeč, Boljunec, Damio in Polje pri Domiu; trtaška občina: Sv. Križ, Piščanci, Spodnja Sv. Marija Magdalena; Zgoniška občina: Briišče in Salež.
Kmetovalci omenjenih krajev lahko predložijo prošnjo za ugodno posojilo v smislu deželnega zakona štev. 33 z dne 29. 12.1965 in poznejših popravkov in dopolnitev do vključno 5. aprila lotos na sedežu madzomištva. Trst, ul. Mairtiri dal-la Laberta, 7/IV.
Dolgoletni števerjanski župan Hennenegild Podveršič govori na slavnostni seji Kmečko-delavske zveze v števerjanu
■ 32-letn,i švedski kralj Karal Gustav se je zaročili s 27-latno Nemko Silvijo Som-merlath. Otroška leta je preživela v Braziliji, sedaj pa živi v Mikiohnu na Bavarskem. Tam se je tudi ob zadnjih olim-pijiskih igrah seznanila s švedskim kraljem.
 .............................................................................................................................................................  iimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
FLORIJAN DOLINAR ★
Njena zadnja maša
★	(9)
Pogledala je v obraz onemu tistih, katere je klicala »naši borci«. Oči so se miu SVQtile kakor risu in usta je imel prestrašena. Ojoj, to je tisti, tisti španski borec, ki je prišel s Tonetom! Kako naj začne Pogovor z njim?
Borci moji, ali varujete? Če bi imeli VQro, patom bi imela temelj, na katerega k' se lahko oprla; toda njiih obrazi so “ili kakor iz kamna in sami verjetno Preutrujeni, gotovo pod mlinskim kam-n°m partije, ki jim je premlela kosti in Mtismala srce in mozeg, postali so parala in njona žrtev. Pogovor mod njo in nhnxi je bil končan, še preden je bil za-Kako hočeš govoriti človeku, ki mu Je ušla duša?
Potegnili a je z roko prek ob raza in si ^Pravila lase. V rokah ji je ostal šop *as in mrzel pot ji j c začel stopati na
čelo. Nekaj kapljic je zdrknilo ob licih in se ustavilo ob ustih, skrivljenih od boli. Grenko slane solze bi rada izpljunila, pa ni imela moči, ker so ji hila usta presušena od žeje.
Prišli so do kraja Piri Treh stezah. Tam je stal star križ. Dobro se ga spominja. Sem so hodili vsako leto na izlet na veliki šmaren in odtod na Planinsko goro k Materi.'
Obstala je. Tisti od zadaj jo je dregnil s puškinim kopitom, da se je opotekla in padla na kolona. iNi mogla naprej, pa tudi ni hotela. Morda bolj iz potrebe, da se oddahnejo kot iz človekoljubja se je vsa druščina ustavila. Dvignila se je in se pognala h križu; dva vojaka sta skočila za njo, pa sta jo pustila pri miru, ko sta videla, da je dokile le objelo križ in da se ne gane. Tudi ostali partizani so jo obkrožili in si prižgali cigarete.
Zinka si je želela samo umreti. Vedela je, da je prišla njena ura. Srce sta ji napolnila radost in mir. Molila je brez besed. Doslej sam samo prosila, Gospod. Zdaj ti lahko nekaj vrnem. Jaz sem le zrnce kadila, a ti ga prižgi. Če ne prista-
viš svojega plamena, kako naj zadišim tebi v prijeten vonj? Naj izgorim za svoje drage, za Minko in mamo in očeta, za Toneta to Tineta in za vse, ki umirajo med tami hribi to dolinami, za partizane in domobrance, za mir to da bi bili vsi eno in da bi vsi, vsi našli pat k Tebi, ki si 'Mir, Resnica, Življenje...
Mislila je, da je doma in ker je bila strašno trudna in neizmerno srečna, je začela svojo večerno molitev, kakor jo je navadno molila, včasih z nečakom v naročju. Stisnila ga je 'k sebi, pa se je zavedela, da objema križ; pogledala je navzgor dn zapazila pod Kristusovimi nogami sliko Marije s Planine. Počasi je molila otroško zaupno s tistimi besedami, ki je vedela, da so pod sliko: Predolga je rajža / pratomna je noč. / Prižgi mi, Marija, / nebeško luč.
Potem so odjeknili streli pod zvezdnato nebo. Čez dva dni so jo našli domobranci ustreljeno v tilnik to braz škornjev, nedaleč od kriipotja; to je bilo dva dni pred božičem.
(Konec prihodnjič)
Slavnostno sejo je odprl to vodil predsednik Kmečko delavske zveze-sekcije Slovenske skupnosti za Števerjan Hadrijan Koršič. Najprej so se navzoči spomnili vseh umrlih članov števerjamske KDZ ter odličnega tržaškega 'kulturnega delavca Jožeta Peterlina. Hadrijan Koršič je nato Predal besedo tajniku števerjanske sekcije Marjanu Teipinu, 'ki je v daljšem govoru prikazal ustanovitev, razvojno pot m sedanje stanje števerjanske svobodne Politične organizacije.
V nadaljevanju je povzal besedo dolgoletni župan Hermanegiild Podveršič, ki je osvetlil ndkatere vidike in okoliščine, ki so pogojevale življenje KDZ v prvih letih.
Dr. Drago Štoka je v imenu enotne organizacije demokratičnih Slovencev iz vse naše dežele, Slovenske skupnosti, čestital števerjaincem ob takem svetlem jubileju in zažalal še nadaljnjih uspehov.
V imenu goriškega dela Slovenske skupnosti je zbor pozdravil dr. Andrej Bratuž. Za domače prosvetne delavce pa je spregovorila predstavnica PD »F. B. Sedej« Alenka Černič.
Razvila se je še zanimiva debata, v katero so posegli mnogi prisotni to doprinesli svoj dalež k obujanju spominov ta
Gostouanje mariborskega gledališča
Najprej v Kulturnem domu v Trstu v soboto 13. marca zvečer in nato še v nedeljo 14. mairca popoldne v Katoliškem domu v Gorici je nastopilo slovensko narodno -gledališče iz Maribora s 'komedijo Tanata Partljiča »Ščuke pa ni«. To delo je že tretje leto zapored na seznamu del mariborske Drame. Doslej je bilo že 74 ponovitev, od teh 45 doima in 30 na gostovanjih. Predstavo si je ogledalo 34.481 obiskovalcev, kar je povprečno 446 oseb na predstavo. Komedijo so med drugim uprizorili tudi v Novi Goriai to Beogradu.
Avtor komedije Tone Partljič se je pogumno lotil spačenosti, nakaz to zlorab, ki jih je polna socialistična stvarnost v njegovi domovini. Pohvaliti je treba njegovo kritično pobudo im pripravljenost spopasti se z »vročimi temami«. Kot predmet si je vzel kolektiv (delovno skupnost) šeste podružnice radia Center (prav tako bi bila to lahko kaka pisarna, profesorska zbornica, časopisno uredništvo ali zdravniška ordinacija), ki dobi skupinsko
nagrado zaradi svoje enotnosti dn skup-držanja (homogenosti).
Ko pa dobi ta podružnica še denarno nagrado najboljšemu članu »najbolj homogenega kolektiva«, je te enotnosti konec. Vsak se smatra za najbolj vrednega to to stori tako, da razgali svojega so-druga pri delu v njegovih slabostih dn podlostih. Tu pride do vrste komičnih zapletov, ki dosežejo svoj višek v sporočilu glavnega direktorja, da nameravana nagrada zaradi stabilizacije ne bo podeljena nikomur. A člani kolektiva so se že razgalili drug pred drugim. Postali so najbolj gol kolektiv.
Vsa komedija izzvani v smešenje to obsodbo skupine, ki jo je zmaličila potrošniška psihoza in ki jo sestavljajo osebe, katere so palne neobvladane lakote po denarju ter se predajajo samoljubju, nizkotni nevoščljivosti to nebrzdani ambiciji, čeprav vse to pokrivajo s farizejskimi frazami. Mestoma se je zdelo, da govori z odra Ivan Cankar, tako žarka je bila tu to tam Partljičeva ironija. Prav tako je hila uničujoča sodba, ki jo še idealni praktikant Pater izreče nad kolektivom: vsi so kakor debelorejeni krapi, ki lenuharijo v usmrajeni vodi. »ščuke pa ni«, da bi te krape razpodila to kalno vodo malo razburkala.
Igralci so komedijo 'Sproščeno podali. Bili so zaključena enota, vsak v svojo vlogo dobro uigran, res »homogen kolektiv«. Motile so pa prostaške besede, ki jih ni bilo malo. Če je taka nova stvarnost v sosednji republiki, naj ostane kar tam to je ni treva uvažati v naše zamejstvo. Na ta način se ne pomaga k ohranjevanju zdravega slovenstva to slovanske besede na naših tleh. - ej
Stran 4
Šport
Postna akcija za Tretji svet
Letošnja akcija poteka pod geslom: »Za eva-ngalizacijo in napredek čoilveštva«. Nameni akcije, njen potek in sred-sitva so prikazani na tiskovinah, fci jih je izdal goriški škofij siki misijonski urad tudi v slovenščini; te tisikoivine so na voljo v vseh župnijah.
Slovenska mladina se žali rv-kljujča/td v to postno -akcijo z nabiranjem starega papirja; tako nabirko ibomo iizrvsršdili v mestu in po vaseh. Vabimo vse, ki imajo veliko starih revij in časopisov, da jih spravijo v škatle iz lepenke aili da jih povežejo v snope. Po možnosti naj obvestijo župnika ali kakega skavta aili skavtinjo, da imajo pripravljen papir. V postnem času bomo pripravili v raznih 'krajih misijonske večere z dokumentarnimi filmi, diapozitivi itd. Vabimo slovensko skupnost, da se udeleži vseh teh pobud.
Etruščani kot Slovani?
Tako je poslušalstvo v Katoliškem domu 10. marca letos hotelo ometi prof. Antona Berlota v njegovem predavanju o Et-ruščaniih, v katerem tudi ni manjkalo nekaterih tveganih domnev. Anton Berlot je namreč pred zbranim občinstvom razgrnil sadove svojega dolgoletnega dela pni razvozlavanju atiru-ščanske pisave, kot jih je bil že podal v svoji knjigi »Eine Studie der Sprachen -dar Rassanen oder Etnu-sfcer« (študija jezikov Rasanov ali Btru-sfcov), Ziirich 1966.
Seveda sploh ne gre za kake »stare« Slovane, kot smo jih navajena po ustaljenem »klišeju«, ampak za teoretični model raziskave: predpostavka, da so slovanski jeziki, ki so v sredi Evrope in Azije, še najbližje starodavnemu indoevropskemu (arijanskemu) jeziku in da so se obrobni jeziki indoevropskega debla najbolj mešali in spreminjali, se je 'izkazala za metodološko uporabno in pripomogla k razvozilajvi etruščanskaga jezika, ki je pre-
PROSVETNO DRUŠTVO »F. B. SEDEJ« IZ ŠTEVERJANA
vabi ob sedmi obletnici odprtja župnijskega doma na
KULTURNI PRAZNIK
ki bo v petek 19. marca ob 16. uri v župnijskem domu v Štav-enjanu. Nastopili bodo: duo Bargant-Ličer, otroški in mešani zbor društva, ansambla »Veseli štaverjan-ski fantje« in »Lojze Hlede«.
Toplo vabljeni!
pnioljiva, kajti boljše od te in -sploh kake druge doslej ni bilo.
Etruščani so torej govorili jezik, ki je bil blizu indoevropskemu p-rajazifcu, delno ohranjenem v indijskem saoskritu. Seveda moramo pri tem odmisliti vsako nacionalno tematiko, vrženo v današnji čas. Že učami Davorin Trstenjak je pred sto leti v 'Letopisih Slovenske Matice (1870-1880) primerjal baneško, pataivsiko in man-tovansfco narečje z izrazjem baltskih in slovanskih jezikov in prišel do sklepa, da so stari Veneti govorili tudi jezik, ki je blizu slovanskim oziroma indoevropskemu. Rimski Tergeste« je imel svoje ime v venetskem »targ«, kot nam tudi Enciklopedija naše dežele omenja.
Seveda bi se dalo razpravljati o nekaterih podmenah, tako o tem, da so Germani (lahko) prišli z Atlantide v severne kraje in od tu začeli svoj pohod na Evropo ali da se jim ime »Germani« izvaja od »grm« tj. od hosite, ker da so živeli v hostah. To pa seveda ne ovrže profesorjevega edinstvenega razvozlanja pisave Btruščanorv, sosedov Venetom.
Poslušalstvo seveda o teh starinah večinoma še ni slišalo in je le -stežka sledilo profesorjevemu izvajanju. Nedvomno bi ga predavatelj docela »prepričal«, če ne bi bil naše gore list in bi bil prišel, recimo, iz Pariza, Zlasti še, če bi o njem pisali veliki tuji listi. In pri tem se mogoče sploh ne zavedamo več, d-a nam je občutek lastne majhnosti in nezmožnosti zašel v podzavest. - ij
Zlati jubilej slovenske kongregacije
15. -marca so praznovale 50-latruico ustanovitve svoje kongregacije Marijine sestre čudodelne svetinje, ki imajo svojo postojanko tudi v Gorici na Karau Italiia, 120.
Kongregaoija je bila ustanovljena 15. marca 1926 v Ljubljani. Njena nedavno obnovljena hiša je na Dobrovi pri Ljubljani, kjer i-majo tudi noviciat. Največ postojank imajo v Sloveniji An na Hrva-
škem. Svojo postojanko imajo tudi v Stuttgartu v Zah. Nemčiji, kamor jih je poklicala mednarodna Karitas. So tudi v Montrealu in Torontu (Kanada).
Glavni namen kongregacije je strežba bolnikov po domovih, -sicer se pa udejstvujejo v najrazličnejših dobrodelnih smereh.
V Italiji so še v Rimu v papeškem zavodu Slovandku. V Gorici imajo dom počitka za stare -gospe ter strežejo bolnikom po domovih. Ena -sestra redno z motornim vozilom ves dan gre od hiše do hiše, ker jo kličejo k bolnikom, da jim da injekcijo ali nudi kako drugo pomoč, ki spada k negi -bolnikov.
Kongregacija je zaradi -svoje razgibanosti zelo sodobna, kar so sestre vedno na volijo vsam, ki potrebujejo pomoči čaz dan ali ponoči. Zato na hišnih vratih v Gorici nimajo označenega imena svoje ustanove. Imajo le -dva zvončka; pri prvem je napis: -dan, -pri drugem: noč.
Sovodnje
Ob ustanovitvi sekcije Slovenske skupnosti Sovodnje 23. januarja je bilo sklenjeno, da se izvoljeni -devetčlanski odbor sekcije sestane in porazdeli funkcije ter določi programske smernice bodočega delovanja.
V soboto 13. t. m. se je ta odbor sestal in izvolil tajnika, delegata v goriški pokrajinski ožja odbor stranke in poročevalca sekcije. Kar trenutno sekcija nima takega -dela, ki -bi zahtevalo blagajnika, odbor ni smatral za potrebno, da se slednjega izvoli, pač pa bo blagajniške posle vodil tajnik. Za tajnika [je bil izvoljen Branko Čamic iz Gabri j. Na željo vodstva -SSk za goriško pokrajino je bil iz te sekcije za občino Sovodnje izvoljen en delegat v ožji odbor stranke.
Poudarjeno je bilo, da bo moral -izvoljeni delegat upoštevati smernice, ki jih bo dala sekcija. Kot delegata so izbrali Benjamina Černiča z Vrha. Za poročevalca sekcije pa je bil izvoljen Remo Devetak.
Na tam sestanku je bil v glavnih obrisih -sestavljen program bodočega delovanja -sekcije. Bistvo tega je, da se bo bolj aktivno posegalo v politično življenje v prid slovanske manjšine.
Po pogovorih in debatah je bilo sklenjeno, da se sesitavi-jend program bolje in globlje prouči na prihodnjih sejah. Odbor je sklenili, -da se bodo /te seje vršile redno visako zadnjo soboto v mesecu. Na predlog enega od odbornikov je odbor sprajel, da se mora sekcija sestati, po potrebi, tudi na izrednih sejah.
Jamlje-Dol
Preteklo nedeljo ,14. t. m. je bila v cerkvi v Jami j ah sv. birma za mladino iz Dola in Jaimalj. Birmancev je bilo 20:
9 iz Dala in 11 iz Jamalj. Možje in fantje so pred cerkvijo -postavili mogočen slavolok s -pozdravom g. nadškofu Petru Co-colirau, ki je prišal točno ob 15.30. Ob vhodu ga je pozdravila farna skupnost, s kora pa je zadonel Vodopivčev »Ecce sacardos magnus« v -izvedbi domačega zbora, ki je nato s petjem spremljal vso slovesnost do konca.
Sv. mašo je daroval g. nadškof, ki se je v spodbudnem nagovoru birmancem v obeh jezikih spomnil -odsotnega domačega g. župnika, iki daleč od svoje fare tar z zaupanjem v božjo pomoč išče prepotrebnega zdravja.
Obred sv. birme je lepo potekal po novih predpisih in birmanci so sproščeno pri vsem sodelovali, za kar gre posebej zasluga dr. Humarju in g. -Lazarju, kii sta jih skrbno pripravila, da so s polno zavestjo prejeli ta zakrament.
Po končani slovesnosti se je g. nadškof prijazno pogovarjal in rokoval z udeleženci pred cerkvijo in nato še v gostilna Soban. Tudi to neprisiljeno prijaznost in preprostost znamo Jamaljci in Doljani ceniti ter smo g. nadškofu zanjo še posebej hvaležni.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: družini Milič in Oblak ob 26-lahnici smrti očeta in -stoletnici njegovega rojstva 10.000; d raži na pok. prof. Jožeta Peterlina v spomin moža in očeta 50.000; T-rento-Lombar-do Anica v spomin prof. Peterlina 5.000;
N. N. 3.000; Dolanc Marija v počastitev spomina prof. Peterlina 5.000; N. N. v isti namen 40.000; Dolanc Mario in Pepka v spomin bratranca Mariota Skarlavaij 5.000.
Qlympia-Inter 0 : 3
(5 : 15, 7 : 15, 13 : 15)
Minuilo soboto se je Oilympia pomerila doma s tržaškim Intarjem in je pni tem doživela pravi polom, ki ga pa objektivno ni bilo moč preprečiti; v enem samem tednu je namreč -zbolela za gripo ka-r polovica igralcev osnovne štaster-ke. Razen tega je bilo čiutiti pri naših precejšnjo utrujenost od četrtkove trening-tekme proti Dom-u, fci je bila sicer uspešna, a preveč naporna. Isti igralci so nastopili v soboto; praktično ni -imel trener na razpolago več kot šest odbojkarjev, od katerih so bili trije rezervni. Zato je razumljivo, da so Goričani začeli po vsam brezvoljno in z občutkom, da je bilo nemogoče zmagati. Vendar bi morali pokazati kaj več, vsaj za zveste prijatelje-gledaloe.
Z druge strani pa je Inter nastopal v popolni postavi in je tudi naletel na ugoden večer. Po poraznem prvem setu so naši predstavniki sicer nudili vedno večji odpor, tja do tretjega seta, ko jim za malenkost mi uspelo osvojiti niza, a do zaželenega preobrata te ni prišlo.
Za 01ympijo -so igrali: Černič, Lavrenčič, Nardin, Tommasi, Kuštrin, Malič in Davatak. - p. t.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: prof. France Gorše, Avstrija, 100 šilingov; Marija Sbo-gar, .Gorica, 5.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Angela Vetrih v spomin na s. Jolando 5.000 lir.
Za Alojzijevišče: v spomin na -pok. brata Jožeta -daruje Ivanka Simčič 30.000 lir.
Za števerjansko cerkev: namesto cvetja na g-rob Ferdinanda Leban daruje družina Mužič s Križišča 5.000 lir.
Ob dvanajsti obletnici smrti očeta Benedikta daruje družina Košič za Katoliški dom 30.000, za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po 20.000 in za slovensko duhovnij-o v Gorici 10.000 lir.
V spomin na pok. sestro Pino ob njenem godu daruje Marija Pavlin vd. Bri-soo za slovensko duhovnijo in za katoliški -ti-sk po 2.500 lir.
V spomin profesorja Jožeta Peterlina:
za Mladiko: časnikarski odsak tržaškega radia v spomin nepozabnem-u sodelavcu 100.000; druž. Kerševan, Sovodnje, 10.000; druž. Jevmikar 30.000; -druž. Bratuž, Gorica 20.000; Zveza slovanske katoliške prosvete, Gorica, 30.000; M-arilka dn Danilo Č-otar, Gorica, 10.000; druž. Saksida 3.000; za Marijin dom v Rojami: Iva ščuka 5.000; Marta in Jurij Vodopivec 10.000; za Katoliški glas: zvesta poslušalka tržaškega radia A. Ušaj, Gorica, 10.000; za Finžgarjev dom na Opčinah: dr. Teofiil Simčič, Trst, 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Urši Zobinovi in v počastitev spomina prof. Jožeta Peterlina darujeta za cerkev v Mačkoljah Ljuba in Karlina 10.000 lir.
Za dom invalidov na Opčinah: (darovi iz Bazovice): Silvestra Ražem v spomin Marije Grgič iz Padrič 5.000; družina Komar v spomin Amalije Križmančič in Marije Križmančič 5.000; -v isti namen Pepka Križmančič 6.000; v spomin Jožeta Smot-lak Antonija in Rudolf Mahnič 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: družina Cavic-chioli namesto cvetja na grob prof. Peterlina 5.000 lir.
Za ogrevanje cerkve v Bazovici: v spomin Eme Metlika hči Maruška 8.500; v spomin Frančiške Križmančič hči Zdenka
12.000	in Marija Kralj iz Padrič 2.000; v spomin Amalije Križmančič hči Zorka 15.000; Marc Jože 5.000; Marc Marija 5.000; v spomin Gizale žagar hči Marija 6.000; Zdenka Križmančič 2.000; N. -N. iz Trsta 20.000; Zorka Gojča 2.000; Marija Ražem (Kraljeva) 8.000; Antonija Guštin 4.000; Ana -Brce Malalan 10.000; Mi-lkovič iz Verone 2.000; Križmančič Štefani/ja 7.000; Marija Ražam v spomin Marije Mavlja 10.000; N. N. 10.000 lir.
Za novi oltar v Bazovici: Marc Jože 5.000; družina Mahnič iz Padrič 10.000; Marija Ražam (Kraljeva) 5.000; v spomin Jožeta Smotlak Antonija dn Rudolf Mahnič 10.000; ob krstu Tamare Speret-ta 17.000; Silvana Grgič 10.000; družina Visin-ti-n 2.500; Mahnič Josipina 3.500; v spomin Ivana Živie: žena Marija 10.000, hči Dora 10.000; v spomin Marije Mevlja: Pierina Žagar 2.000, Zora Piresl 5.000, Ema Križmančič (Lukotova) 5.000, Marija in Dora Ži-vic 5.000, družina Saražin 10.000, Anton Mirosič 8.500; Piarina Žagar v spomin Angela Žagar in Gabrijela Kralj 4.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Iva Ščuka v spomin na Angelo Pahor 5.000; žena Albina ob drugi obletnici smrti Stanislava Košute 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBVESTILA
Pastni govori. Na radiu Trst A bo v torek 23. marca ob 13. uri govoril župnik Jože Kunčič o Kristusu, na križ pribitem; isti bo v petak 26. marca ob 13. uri govoril o Jezusovih besedah: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, ikaj delajo«. V Gorici postni govor pri Sv. Ivanu zaradi praznika sv. Jožefa odpade.
»Beneška ojcet«. Člani beneške dramske -skupine bodo v nedeljo 28. marca ob
16.30	uprizorili v Katoliškem domu v Gorici izvirno veseloigro, ki jo je spisal Izidor Predan. Igra je v sočnem beneškem narečju in polna domače folklore.
V goriški stolnici bo nastopil v nadelj-o 28. marca ob ,11. uri zbor »Francasco Gor-radini« iz Arezza dn izvajal »Evangelij po sv. Janezu«, delo firenškega komponista Francesca Corteccia.
Izredno srečanje z ukovskim župnikom
Marijam Garjupom in prof. Venosijem, organizatorjem slovenskega tečaja v Uk-vah, bo v ponedeljek 22. -marca ob 20.15 v društvenih prostorih v ul. Domizettd 3. Srečanje prirej-a Društvo -slov. izobražencev v Trstu, ki vabi na srečanje vse, katerim je pri srcu usoda slovenstva v naši deželi in še posebno v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini.
V nedeljo 21. marca ob 16.30 bo dmal prof. ALOJZ REBULA v Katoliškem domu v Gorici ob skiaptičnih slikah predavanje
POTOVANJE PO BARAGOVI DEŽELI
Predavanje prireja in vabi k številni udeležbi SKPD »Mirko Filaj« iz Gorice.
»Pesem mladih«, revija otroških in mladinskih zborov bo v nedeljo 28. -marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Pird-reja jo Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem.
Verska skupnost pri salezijancih v Trstu vabi na kulturno prireditev, ki bo v nedeljo 21. t. m. ob 18. uri v dvorani pri salezijancih v Istrski ulici. Sodelujeta Doma iz Skednja in od Sv. Jakoba.
Osmi abonmajski koncert sezone 1975-76 Glasbene Matice Trst bo v petek 26. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Nastopil bo Aci Bertoncelj s klavirskim recitalom. Rezervacija vstopnic v pisarni Glasbene Matice, ital. 418605.
Tretje predavanje iz ciklusa zgodovine slovenske glasbe, ki ga prireja Narodna i-n študijiska knjižnica v Trstu, bo v sredo 24. marca ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Govoril bo dr. Dragotin Cvetko -o začetku slovanske modeme glasbe.
Romanje v Rim. Vsi boljši romarski domovi so prejeli v zvezi z beatifikacijo p. Leopolda ponudbe za sprejem -številnih udeležencev iz Jugoslavije. Če hočemo primorski -romarji obdržati svoje mesto, je nujno, da se vpisovanje čimprej zaključi in naš prihod potrdi. Zato prosimo, da bi se takoj prijavili ali pri Fortunatu v Trstu ali pri kapucinih v Gorici.
Prošnja. -Neki osebi, ki živi v težkih materialnih razmerah, so odrezali nogo pod kolenom. Potrebna bi bila ortopedska noga, ki -pa je zelo draga in sii je omenjena oseba ne more nabaviti. Zato se po Katoliškem glasu obrača na -dobra srca, da bi ji priskočili na pomoč. Ob misli na Kristusa v postnem -času, ki nadaljuje svoje trpljenje v svojih udih, marsikomu, ki bere te vrstice, ne bo težko kaj prispevati. Bog povirni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Radio Irst A
Poročila: 7.15 (samo ob -delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: -(dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 21. do 27. marca 1976 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba N. Paga-n-inija. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Joe med pirati«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vara in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert. 16.30 šport in glasba.
17.30 »Afera«, -drama. 19.05 -Zvoki in rdtrnd.
20.30 Sedam dni v svetu. 20.45 Pratika.
22.10	Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslu-šavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baletna -glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba za lahko noč.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Revija glasbil. 13.00 Postni govor. 17.00 Za mlade po-slušavce. 18.-15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Bridke in pikaste. 19.20 Za naj-ml-ajše. 20.35 L. Janaček: »Zadeva Ma-k-ropulos«, opera. 22.-10 Lahka glasba.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni -koncerti. 19.10 Avtor in knjiga. 20.35 Simfonični koncert. 21.30 -Lahka glasba.
četrtek: 11.35 Slovanski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 K. Pahor: Prvi kvartet. 19.10 Dopisovanje Savio-Čop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Uslišana prošnja«, drama. 21.40 Glasba..
Petek: 11.40 -Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 13.00 Postni govor. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Konoertistd naše dežele. 19.10 Pripovedniki naše -dežele. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.55 Glasba.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 -Simfonična glasba. 18.55 Glasba -iz filmov. 19.10 PD »Slavec« v Ric-manijih. 19.25 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Odskočna deska«. 21.20 Lahka glasba.
Ljubljanska TV
Spored od 21. do 27. marca 1976
Nedelja: 10.20 Otroška matineja. 12.20 Nedeljsko popoldne. 16.05 Hišica v preriji. 16.55 Hokej Jugoslavija : Romunija. 20.00 Kapelski kresovi. 21.25 Alkoholizem. 22.00 Smučarski skoki v Planici.
Ponedeljek: 17.10 Lutke. 17.35 Otroška oddaja. 18.10 Rdeči križ. -18.45 Mladi za mlade. 20.00 Gay: »Beraška opera«. 22.00 Kratki filmi. 22.30 Hokej Jugoslavija : Bolgarija.
Torek: 17.20 Zapojte z nami. 17.35 Mihec iz Lonneberga. 18.45 Narodna -glasba. 20.55 Calinesou: »Feliks in Otilija«.
Sreda: 17.30 Mojstri stare japonske ohr-ti. 18.10 Točno opoldne. 18.45 Glasbeni amaterji. 20.00 »Poslednja zaroka«. 21.40 Hokoj Jugoslavija : Japonska.
Četrtek: 15.10 Nogomet Olimpija : Hajduk. 17.15 Cvetlična pravljica. 17.30 Tako so živali. 18.25 Bolečine v križu. 20.00 Balzacova velika ljubezen. 21.10 četrtkovi razgledi. 21.40 Koncert.
Petek: 17.30 L. Suhodolčan. 18.20 Ansambel štirje kovači. 18.50 -Čutila. 19.10 Kako uporabljamo -slovar slovanskega knjižnega jezika. 20.05 Mali oglasi. 20.55 Vzpon na Makalu. 23.15 Hokaj Jugoslavija : Nizozemska.
Sobota: 15.10 Nogomet Beograd : Veilež.
17.10	študij na univerzi: Jezikoslovje. 17.45 Hokej Jugoslavija: Norveška. 20.40 »Vsi veliki in mali«, film.
ZAHVALA
V ponedeljek 8. marca nas je nepričakovano zapustil naš predragi sin, mož in oče
Ivan Andlovič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in ki so z nami sočustvovali v žalosti.
Mama Alojzija, žena Vida z otroki Klaro, Elizabeto in Marijo Gracijo ter sestri Marija in Milka z otroki in njihovimi družinami.
Trst-Rojan, Borgo S. Sergio, 14. marca 1976