POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 3. OKT. 1957 Leto IX — Štev. 39 Cena din 10.—
VELIKI
OKTOBER
27. SEPTEMBRA Priobčen Leninov članek za prehod oblasti v roke sovjetov: »Zadostoval je sveži vetrič kornilovščine ki je naznanjal krepko nevihto, da je iz sovjetov v kratkem času izginila vsa plesnivost in da se je iniciativa revolucionarnih množic začela uveljavljati veličastno, mogočno, nepremagljivo«.
27. SEPT.—5. OKT. Vserusko demokratično posvetovanje v Petrogradu, ki so se ga udeležili zastopniki socialističnih strank sporazumaških sovjetov, sindikatov, zemstev, trgovsko-industrijskih krogov i. dr., je iz svojih vrst formiralo Predparlnment z namenom, da bi zaustavilo revolucijo. Boljševiki so predparlament bojkotirali in pripravljali Drugi kongres sovjetov, ki naj bi ga sklicali v drugi polovici oktobra.
KONEC
SEPTEMBRA —
ZAČETEK
OKTOBRA
Pri volitvah v okrajne dume Moskve dobijo boljševiki 49 % vseh glasov, med vojaštvom pa 82 %. V Tambovski guberniji kmetje na svojo pobudo odvzemajo zemljiški gospodi zemljo in si jo delijo. V Finski, v Ukrajini in Kavkazu se širi gibanje za nacionalno enakopravnost in samostojnost.
Naša polja so znova oživela, kajti napočil je čas setve. Napredni pomurski kmetovalci so se dobro pripravili tudi na ta posel, saj je od dobrega semena in skrbne priprave zemlje v marsičem odvisen pridelek. O dobrih obetih sejalcev pa opeva tudi prekmurska narodna pesem: »Sejaj žito, pa pšenico, to je zimski zrast . . .«
Gospodarimo z večjimi sredstvi
(V radgonski občini ugodni pogoji za turizem)
Občinski ljudski odbor Gornja Radgona je v svojem obračunu, ki ga je podal volivcem, navedel niz uspehov, ki so bili doseženi v njegovem okolišu v zadnjih treh letih. V poročilu omenja situacijo na raznih področjih gospodarstva in komunalnega delovanja.
Občina Gornja Radgona je zaokroženo gospodarsko območje, ki gravitira k sedežu. Razen Gornje Radgone je komunalno najbolj razvit kraj Radenci, ki ma izrazito turistični pomen. Ostali kraji so vasi, deloma ravninske, deloma hribovite. V občini je precej razvito tudi kmetijstvo; imajo večja posestva socialističnega sektorja v Črncih, Radgoni in na Kapeli. Posestvo v Črncih so v zadnjem času uredili in postala vedno bolj gospodarsko središče Apaške kotline. Vinogradniški posestvi Radgona in Kapela pa sta znani po svojih dobrih vinih širom po Sloveniji. V občini deluje tudi edina kmetijska delovna zadruga v okraju — Žepovci. Tudi ta se dobro razvija in so zadružniki zabeležili lepe uspehe. V zadnjem času se ukvarjajo tudi z reorganizacijo v zadružništvu; prva pride na vrsto trgovina, ki jo bo te dni prevzelo osamosvojeno trgovsko omrežje. Tudi zadružna gospodarska poslovna zveza je že začela delovati. V zadnjem času posvečajo precej pozornosti sodelovanju s kmetovalci v proizvodnji. Pritegniti skušajo tudi ose kmetijske strokovnjake iz občine, kar so nekateri že obljubili in tudi že začeli pomagati.
*
Občinski ljudski odbor naglaša v svojem poročilu, da je v zadnjem času začel gospodariti z znatno večjimi sredstvi kakor prej, ko je delovalo na tem območju več malih občin, saj so se sredstva povečala od leta 1955, ko so znašali proračuni 19 milijonov, na 86 milijonov v letošnjem letu. Ta proračunska sredstva so uporabljali za redno delovanje in razvijanje šolstva, zdravstvene službe, socialnih dajatev in državne uprave, kar vse v večji meri prevzema občina. V treh letih je bilo uporabljenih skupno nad 200 milijonov din in dosežen je velik napredek tudi 'na ostalih področjih.
*
Negospodarska investicijska sredstva je občina porabila delno sama. delno po ustanovah in krajevnih odborih. Največ sredstev so odrinili zn večja popravila šol in nabavo šolske opreme, uredili so zdravstveni dom v Gornji Radgoni in posebej pomagali tudi pri urejevanju odrov in prosvetnih dvoran. Gradili so tudi vodovod na Murščaku, cesto v Negovi in prispevali k asfaltiranju glavne ceste v Radencih. Tam so nabavili tudi novo javno tehtnico. Za redno vzdrževanje občinskih cest so že lani ustanovili občinski cestni sklad, v katerem so zbrali do letos 4 milijone 300 tisoč din.
*
Tudi s krediti so znali precej dobro gospodariti. Razpoložljiva sredstva so znašala
60,000.000 din in so jih razdelili predvsem za razvoj komunalnega gospodarstva. 9.000.000 dinarjev posojil so že vrnili. Največ sredstev so dobili obrt, gostinstvo in trgovina. Nekaj je bilo tudi za industrijo, od tega 10 milijonov dinarjev lastnih investicijskih sredstev za izgradnjo slatinskega obrata v Boračevi, ki ga bodo pričeli graditi prihodnje leto. Ta investicija bo znatno prispevala k povečanju proizvodnje slatinskega podjetja in narodnega dohodka občine. Poleg poso-
jil so gospodarske organizacije finansirale iz skladov in amortizacije okrog 130,000.000 dinarjev. Poleg tega so podjetja dobivala tudi zvezne in republiške kredite. Omembe vredna je rekonstrukcija Opekarne v Gornji Radgoni, s katero bodo v končni fazi početvorili proizvodnjo in uveljavili 'najnovejše metode za sušenje in žganje opeke. Tudi kmetijska posestva so dobila kredite; tu je omeniti kredit VG Kapela za gradnjo moderne kleti.
*
V skladu za zidanje stanovanjskih hiš so zbrali letos 40,000.000 din, zgradili so večjo stanovanjsko hišo v Črešnjevcih in Gornji Radgoni, razen tega so kreditirali gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš v višini 12,000.000 din. Letos bodo zgradili stanovanja tudi v zadružnih domovih v Radencih, verjetno pa tudi v Lutvercih ali Črncih. Popravljali so več starih stanovanj. Skupno so v zadnjem času pridobili okrog 70 družinskih stanovanj.
Sedaj gradijo tudi transformatorje na Janževem vrhu in v Segovcih. Ko bodo priključili omrežju še nekaj zaselkov v gornjem delu Apaške kotline, bo elektrifikacija popolnoma zaključena tudi v radgonski občini.
Začeli so graditi tudi cesto Negova — Spodnja Ščavnica, pa tudi Hrastje Mota — Murščak. Pri vzdrževanju cest so pomagali državljani tudi s prostovoljnim delom v vrednosti okrog 3,000.000 din letno. Prebivalci o pomagali tudi pri gradnji vodovoda na Murščaku, mnogo so žrtvovali tudi gasilci, ki so sezidali večji gasilski dom na Meleh, dogradili pa dom v Hrastju — Moti. *
Menijo pa, da bi spričo ugodnih pogojev lahko kaj več storili za turizem, za kar
bi bilo potrebno več vneme pri prebivalstvu, mnogo pa bi lahko pripomogla prav tako turistična društva. Potrebno bi bilo do konca preurediti tudi nekatere objekte, ki so pomembni za turizem, kot n. pr. radgonski grad. Posebno važno bo še to, če bodo v kratkem odprli mali obmejni promet, saj je občina Radgona na naši meji.
Gornja Radgona
Razgovor s predstavnikom okrajnega zbora proizvajalcev tov. Rudijem Svenškom
PREOBŠIREN DELOKROG
Dosedanji okrajni zbor proizvajalcev — je poudaril tov. Svenšek v razgovoru z našim sodelavcem je imel preobširen delokrog ali pa je bil prepičel čas za razprave o posameznih gospodarskih problemih. Dnevni redi vseh zasedanj so bili prenatrpani. Novoizvoljeni člani zbora proizvajalcev bodo morali krepiti svoje delo predvsem glede tehtnosti razprav, pri čemer ne bo smel odločati čas. Ne bo odveč, če bodo trajala zase-
danja zbora proizvajalcev tudi po več dni. Na ta način bo mogoče izboljšati tudi neposredne stike zbora proizvajalcev z gospodarskimi organizacijami in z organi samoupravljanja, pri čemer smo čutili v dosedanji praksi določeno negibčnost. Ko govorim, da je bil program prenatrpan z administrativnimi zadevami, moram navesti tudi slabe posledice take prakse: najbolj važna vprašanja gospodarske narave posameznih podjetij smo obravnavali pogostokrat nekoliko prepozno, tako da je bilo težko preprečiti likvidacijo ali podobno. To bi ilustriral samo s primerom Agromerkurja. Delo zbora proizvajalcev bo v bodoče lažje tudi zaradi tega, ker bodo člani okrajnega zbora istočasno tudi člani občinskega zbora proizvajalcev. V dosedanjem delu — na primer pri okrajnem zboru — se je pogostokrat močno odražala nenamerna dvotirnost kriterijev glede določenih gospodarskih vprašanj. Tega v novem okrajnem zboru proizvajalcev ne bo, ker bodo odborniki tega istočasno seznanjeni tudi z vsemi gospodarskimi problemi v občini.
Na vprašanje glede aktivnosti dosedanjega zbora proizvajalcev je tov. Svenšek dejal, da so bili odborniki v glavnem aktivni, razen nekaterih izjem. Najbolj živahne so bile razprave pri določevanju garancij gospodarskim organizacijam, pri čemer so se odborniki v zadostni meri zavedali odgovornosti.
Menim — je dejal tov. Svenšek ob koncu razgovora — da bo dvodomni sistem v občinskih ljudskih odborih omogočil predvsem večjo skrb za gospodarski razvoj našega podeželja. Poudarek te skrbi bo brez dvoma na kmetijskih zadrugah in kmetijstvu nasploh. Seveda, uspeh bo v veliki meri odvisen tudi od same aktivnosti odbornikov, tako na zasedanjih kot med volivci —.
-jm
Občinski LO Martjanci
Dobili so novo zemljiško knjigo
Pri zadnjih volitvah v občinske ljudske odbore so v sedanji občini Martjanci bili izvoljeni trije občinski ljudski odbori: Martjanci, Bogojina in Prosenjakovci. Njihovo delo pa kljub prizadevnosti ni moglo roditi zaželenih sadov, predvsem zato, ker so bile njihove pristojnosti zelo majhne, kakor tudi denarna sredstva dokaj pičla. Kljub temu pa lahko rečemo, da so ob danih možnostih naredili precej: popravilo cest, gradnja mostov in cest, gradnja gasilsko-kulturnih domov. nekje so začeli napeljevati elektriko, drugod so skrbno kovali načrte, kako bi prišli do elektrike. Pri tem pa moramo reči, da je vse to bilo narejeno v veliki meri s prostovoljnim delom. Borili so se s težavami, vendar ko je bilo delo opravljeno, so kaj kmalu pozabili na težave.
V kratkem želim navesti samo nekaj od tistega, kar je bilo narejenega v tem obdobju: cesta Tešanovci—Vučja gomila ni bila majhna stvar, saj znaša vrednost prostovoljnega dela in prevozov nad 3 milijone din. Prav tako je omembe vredna gradnja ceste Sebeborci—Krn-
ci; žal pa ti svojega dela niso dovršili. V tem obdobju je dobila Vučja gomila električno luč, v Gornjih Moravcih in Andrejcih pa so zgradili lepa gasilsko-kulturna domova. Ne smemo pa reči, da v tem času niso delali tudi drugod. Pri nekaterih občinskih ljudskih od-
borih so že takrat imeli vaške odbore, ki so jim znatno pomagali, predvsem pri opravljanju
neštetih del. V prosenjakovskem kotu so bile priprave za napeljavo elektrike, kakor tudi v bivši križevski občini. Pričeli so graditi domove tudi v Čikečki vasi. Bogojini in drugod.
Občinski ljudski odbori so že tudi takrat imeli svoje svete; v našem okolišu sta bila svet za
gospodarstvo in svet za prosveto in kulturo. Da sta bila ta sveta aktivna, o tem ni nobenega dvoma, saj se to jasno kaže prav v tem, da sta pri sedanjem občinskem ljudskem odboru najbolj aktivna in sta že našla svoje mesto,
saj imata že tudi dokaj izkušenj.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Martjanci
NAŠ PRAZNIK
Ni zgolj naključje, da je izšla 5. oktobra 1934 v Prekmurju prva številka »Ljudske pravice«, marveč je bil to eden prvih znakov naraščajoče moči revolucionarnega gibanja slovenskega delovnega ljudstva, ki je tedaj že pričelo prebijati okove nelegalnosti in si s silo utirati pot iz zaostalosti. Ideja »Ljudske pravice« je našla prav v naši pokrajini najbolj ustrezajoča tla, saj je postajalo demokratično gibanje ljudskih množic tudi pri nas iz dneva v dan silovitejše. Ne
le, da je takratna »Ljudska pravica« tesneje povezala Prekmurje z ostalo Slovenijo, temveč je postavila tudi dovolj močan temelj rasti naprednega tiska nasploh.
Pomurski tisk je v nekem smislu naslednik »Ljudske pravice«. Naslednik kot ves naš napredni tisk. Razlika je le ta, da je naš domači tisk — v ožjem pomenu besede —- nosilec prav istih idej, ki so oblikovale pred dobrimi dvajsetimi leti značaj in miselnost ljudi Ravenskega, Dolinskega, Goričkega in vsebino »Ljudske pravice« same.
Od tistih časov, ko je pričela izhajati »Ljudska pravica«, se je marsikaj spremenilo. Ideje, ki jih je sejala »Ljudska pravica«, so se razrasle v močan, živ organizem, ki mu mora dajati življenjski zagon v prvi vrsti tisk.
Torej ni zgolj naključje, da si je izbral delovni kolektiv Pomurskega tiska prav 5. oktober za svoj praznik. To je posledica globoke idejne povezanosti, kajti prav kolektiv, ki je tu zato, da ohranja in oplaja pridobitve revolucionarne preteklosti, mora pokazati dovoljno mero politične zrelosti. In to je ob drugi obletnici obstoja našega podjetja, kakor tudi v bodoče, naša največja naloga.
OPTIMIZEM
kih vaseh vse tja do madžarske meje: dobili so jo v Andrejcih, Krncih, Ivanovcih, Selu, Prosenjakovcih, Berkovcih, Ivanjševcih, Središču, Lončarovcih, Ratkovcih, Kančevcih in delno v Fokovcih. V najkrajšem času bodo zasvetili še v Ivancih in Motvarjevcih.
Iz okrajnega investicijskega sklada je bilo za elektrifikacijo v naši občini izdanih 15 milijonov din posojila, iz občinskega pa 3,250.000 din. Precej milijonov pa je prispevalo prebivalstvo. -
Zadružni domovi že služijo svojemu namenu — kulturnemu življenju naših delovnih ljudi. Lep je dom v Andrejcih, za njim pa prav nič ne zaostaja dom v Gornjih Moravcih, niti v Spodnjih Moravcih. Tak dom stoji tudi v Čikečki vasi, Lončarovcih, Sebeborcih, Mlajtincih in Noršincih. V kratkem bo pod streho tudi dom v Vučji gomili. Prav tako so začeli delati na gradbišču v Tešanovcih. Vrednost vseh domov, znaša okrog 50 milijonov din, vse pa je bilo opravljeno s pomočjo ljudske oblasti in z napori domačih ljudi.
Omeniti je treba tudi gradbeno podjetnost naših ljudi. Leta
1955	je bilo v občini Martjanci zgrajenih 56 novih stanovanjskih poslopij v skupni vrednosti 52.420.000 din in 38 gospodarskih poslopij v vrednosti 17,783.000 dinarjev; skupna vrednost vseh zgrajenih privatnih poslopij v letu 1955 znaša 70,293.000 din. Leta 1956 so zgradili 19 stanovanjskih poslopij v vrednosti 46,306.000 din in 27 gospodarskih poslopij v vrednosti 26.946.000 din. Letos je bilo do junija zgrajenih 9 stanovanjskih poslopij v vrednosti 18,421.000 din in 2 gospodarski poslopji v vrednosti 3,165.000 din. Tako so zasebniki v dveh letih in pol investirali v svoja poslopja 165,000.000 din.
V občini Martjanci je nad 200 km medkrajevnih cest, za katere skrbi občina in krajevni odbori. Na te ceste so leta
1956	navozili 5.200 kub. gramo-
Na straneh našega dnevnega časopisja vidimo zadnje dni zanimive karikature iz zunanjepolitičnega življenja, ki nam često veliko več povedo kot pa najresnejši komentarji. Ena izmed njih prikazuje štiri velike za okroglo mizo, pogled skozi okno kaže dirigirane projektile v poletu, veliki pa naroča po telefonu: »Pošljite nam nov predlog, ker je razprava zastala.« To se povsem ujema s spopadom ZSSR in ZDA na XIII. zasedanju Generalne skupščine OZN, kjer je ameriški zunanji minister Dalles v svojem dolgem govoru frontalno napadel Sovjetsko zvezo pri obravnavi Srednjega vzhoda z večno lajno obrambe pred »prodirajočim komunizmom.«
Sovjetski zunanji minister Gromiko ni ostal dolžan za obdolžitev in je kot protiutež sprožil nov predlog za razorožitvene razgovore. Ti razorožitveni razgovori pa so vedno taki, da je njihov obojestranski zaključek: raje nič, kot na primer razdor na Zahodu ali pa negotovost na Vzhodu. Je pač še mnogo kompleksnih političnih in gospodarskih vprašanj, ki, jih bo potrebno poprej rešiti. Med temi vprašanji pa je odnos Amerike, Britanije in Francije do Severne Afrike, kjer bi naj Amerika dobavila orožje za Tunizijo proti vdorom Francozov iz Alžirije, istočasno pa naj bi zagovarjala Amerika stališče Francije do Alžirije. Oboje je hkrati, v danih razmerah, mogoče.
Podobno kot v Severni Afriki, je tudi s položajem na Srednjem vzhodu, kjer Američani izpodrivajo vpliv Britanije s takozvano Eisenhowerjevo doktrino. To pod strogo demokratično krinko pomoči v gospodarstvu in orožju tistim, ki si to »sami želijo«. Hkrati pa opažamo, da je ameriški vpliv usmerjen v krepitev tistih sil, ki so ji naklonjene in so proti vladajočim silam, ki se doktrini upirajo. To je jasno izraženo v zaostrevanju odnosov okrog Jordanije in Sirije ob izjavah Saudske Arabije in drugih.
Vse to bore malo koristi stabilizaciji razmer v svetu, pomiritvi in mirnemu reševanju spornih vprašanj, kar bi naj bila osnova za začetek razorožitve. Težnja k miru bi omogočila tudi rešitev problema dveh Nemčij, ki naj se združita, toda tudi tukaj čutimo po absolutni zmagi Adenauerja nasprotno težnjo, namreč k
oboroževanju, k zahtevam po uvajanju nuklearnega orožja in podobnem. Zavest moči, »ki jo je treba krepiti« sploh fascinira Nemce, ki jim standard zaradi močno okrepljenega gospodarstva, ki ga ne bremenijo izdatki za vojsko, ne dela preglavic. Od tod tudi izvira bojazen pred razmahom klerofašizma, bojazen pred nagnjenjem k totalitarizmu, ki ga uradni krogi sicer demantirajo, vendar je nevarno že to, da je nekaj treba zanikati.
Govoriti o vsem tem je vsekakor neprijetno, predvsem pred tako tribuno kot je Organizacija združenih narodov, ki obravnava v tem času probleme, ki so središče zanimanja svetovne javnosti in kjer obravnavajo pravzaprav, vsaj
do neke mere, javno mnenje. Da bi nekako zaveli ostre obsodbe in strogo kritiko v odnosu do razmer na Srednjem Vzhodu in v Afriki, so morali na Zahodu iznajti nek motiv, ki bi deloval zavirajoče. To pa je tako imenovani »problem« Madžarske. V kolikor je Madžarska s svojimi razmerami res problem, ki ga je potrebno nekje - obravnavati, je to pravzaprav že star problem, ki je izgubil na aktualnosti in se po vrstnem redu oddaljuje od trenutno res aktualnih in rešitve potrebnih problemov.
Včasih se prav resno sprašujemo, ali so na zasedanjih takšnih forumov, kot je Generalna skupščina, res potrebne borbe z mlini na veter in kako dolgo bodo vplivali na razpravo še interesi posameznih skupin, ki so v tem ali onem oziru, kakor kdaj, v politični ali kakšni drugačni vplivni premoči. Nagnjenja pač ne morejo koristiti pri ocenjevanju nastalega položaja, prav tako škodijo objektivnosti interesi, ki spravljajo v skupnost tiste, ki sicer nimajo medsebojnih nagnjenj, toda dokler bodo odločujoče skupine blokov, bo ravnovesje še vedno več ali manj blokovsko, navidezno miroljubno in oboroževalno. Čas bo seveda prinesel svoje, kot prinaša vedno številnejšim malim narodom svobodo in neodvisnost, zdaj delno, zdaj popolno in tako postopoma jemlje pravico odločanja o svetu iz rok velikih, ki se tega seveda trmasto otepajo.
Kot torej vidimo, se položaj v svetu giblje v nekako enaki krožni poti od zasedanja do zasedanja Generalne skupščine, toda če pomislimo na poraz britanskega imperija in francoske republike ob Suezu pred letom dni in na spremembe, recimo, na Poljskem, prav tako lanskega oktobra, in na sožitje med narodi, ki se je vendarle na neki parlamentaren način le okrepilo, spoznamo, da se le gibljemo naprej in da je optimizem umesten, čeprav Kitajske še vedno ne morejo spraviti v članstvo Organizacije združenih narodov, toda tudi temu bo slej ko prej čas zdravilo.
BELTINSKA OBČINA PRAZNUJE
Od 4. do 6. oktobra praznuje beltinska občina svoj praznik, ki je povezan z obletnico prvega prihoda partizanske patrulje v vas in težkimi oktobrskimi dnevi 1941. leta. ko je okupator skušal uničiti narodnoosvobodilno gibanje v Prekmurju.
Danes lahko občani ob tem prazniku s ponosom pregledujejo uspehe svojega dela. Njihov občinski praznik ni več samo obujanje spominov na najpomembnejše dogodke NOB, marveč pomeni tildi obračun dela občinskega ljudskega odbora in oceno splošnega napredka in razvoja občine. Danes lahko tudi ugotavljamo, da se je v minulih dveh letih obstoja občine močno poglobilo sodelovanje med občinskim ljudskim odborom in občani in to predvsem v krajevnih odborih, na zborih volivcev in v organih družbenega upravljanja. Uspehi takega dela so vidni povsod. Krajevni odbori so uspešno urejevali razne komunalne probleme, letos je bila končana tudi elektrifikacija občine, z znatnimi zneski so bili ublaženi tudi pereči zdravstveni, socialni in drugi problemi.
Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos v času praznovanja razne kulturne prireditve. Danes 4. oktobra zvečer bo »Kmečki večer«, na katerem bodo sodelovali razni pevski zbori in kmečka godba, jutri, 5. oktobra bo »Veseli večer«, a v nedeljo ob 8. uri zjutraj bodo odprli kmetijsko razstavo, dopoldne bo pa pred zadružnim domom slavnostno zborovanje.
DVE NOVI OTROŠKI
POSVETOVALNICI
V	Tednu otroka bodo v radgonski občini sodelovale vse množične organizacije, posebno pa še društva prijateljev mladine, ki bodo v tem tednu poročala o svojem delovanju v preteklem letu.
Po šolskih središčih bodo v začetku ali pa ob zaključku tedna roditeljski sestanki, povezani z občnimi zbori DPM; ne zborih se bodo pogovorili tudi o delovnem programu za bodoče leto.
V	tem tednu bodo pregledali vse šolske kuhinje v občini, saj hočejo doseči, da bo vsak otrok dobil malico v šolski kuhinji. DPM v Radencih bo poskrbelo, da bo dobila šolska kuhinja tudi svoj štedilnik. Poživeli bodo delo v otroških posvetovalnicah in ustanovili novi posvetovalnici v Stogovcih in na Janževem vrhu.
Sveta za socialno varstvo in varstvo družine bosta priredila za starše razna predavanja, vsa podjetja pa bodo prispevala primerne denarne zneske v sklad za varstvo otroka.
Ika
Nerazumljive razlike
○ BILANCA LETOŠNJEGA ODKUPA ŽIVINE: 3770 TON GOVEJE ŽIVINE. 940 TON TELET, 1658 TON SVINJ ○ NERAZUMLJIVO RAZMERJE ODKUPNIH IN MALOPRODAJNIH CEN ○ KDO RIBARI V KALNEM?
Kmetijske zadruge in odkupna podjetja so odkupila letos precej več živine kot prejšnja leta. Letos spomladi se je močno povečal tudi izvoz goveje živine, predvsem v Italijo. Izvoz je seveda močno vplival na cene domačega tržišča. Zadnje čase se je izvoz sicer nekoliko zmanjšal, toda tega ni čutiti na domačem trgu. Meso se na splošno ni pocenilo, celo nasprotno, zadnji mesec je bila zabeležena podražitev pri govedini povprečno za 10 dinarjev pri kilogramu. Odkupne cene so ostale v glavnem še nespremenjene. Govejo živino plačujejo kmetijske zadruge po 60, 110, 135 in 150 dinarjev za kilogram. To so seveda povprečne cene. V soboških in tudi ostalih mesnicah v okraju je govedina po 250 dinarjev. Podobno je pri svinjini in pri teletini. Za podražitev teletine so po mnenju trgovinske zbornice upravičljivi razlogi, ker v jesenskih mesecih ni dovolj velike ponudbe. Tega pa ni mogoče trditi za goveje meso.
Kje so torej vzroki za nesorazmerje? Živino kupujejo po kakovostnih razredih od 1 do 4. Tem razredom so določene tudi cene od 60 do 150 dinarjev. V mesnicah prodajajo goveje meso trenutno po 250 dinarjev (v Mariboru po 180!). Kot trdijo potrošniki, pa velja klasifikacija goveje živine samo pri odkupu, v maloprodaji pa to premalo upoštevajo, zato so pritožbe potrošnikov v večini primerov tudi upravičene.
-jm
DBČINSKI LO MARTJANCI
Elektrifikacija napreduje
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	začetku so šolski odbori menili, da je njihova poglavitna naloga samo materialna oskrba šol, ne pa tudi vzgoja otrok. Šolski odbori in tudi svet za prosveto in kulturo pri ObLO so precej razpravljali o šolski reformi, ki pa je v naši občini ni bilo moči uresničiti. Predlagali so namreč, da bi naj ukinili šolo v Ivancih, ustanovili osemletko v Fokovcih in združili osnovno šolo Bogojina in nižjo gimnazijo v osemletko
V	že naštetih organih pri ObLO sodeluje 434 državljanov. Iz 'te številke je moči videti, kako široko je sodelovanje državljanov pri ljudski oblasti in družbenem upravljanju v novem komunalnem si-
stemu, saj deluje vsak 21. državljan ali vsak 15. volivec.
Elektriko je dobila Vučja gomila, drugod pa so se skrbno pripravljali in kovali načrte, kako bi prišli do nje. V zadnjem času je zasvetila električna luč tudi po naših gorič-
za, za mostove in propuste je bilo lani izplačanih 310.000 din. Letos je bilo navoženih že 2.800 kub. metrov gramoza, za mostove pa so dali 280.000 din. Pri popravilu cest je bilo opravljenega mnogo prostovoljnega dela, saj so bili vsi prevozi izvršeni udarniško. Kljub temu pa s sedanjim stanjem cest niso zadovoljni in je za njihovo popravilo potrebnih še mnogo sredstev in prostovoljnega dela.
Pri komunalnem delovanju omenjajo veliko delo v Ivancih pri kopanju kanala; strokovno osobje je dala Vodna skupnost, ostalo delo pa so vaščani opravili prostovoljno. Vodna skupnost pripravlja tudi načrte za izkop odvodnega kanala v Martjancih, kjer bodo prav tako dali vaščani prostovoljno delovno silo, VS pa strokovnjake. Z odvodnim kanalom bodo znatno izboljšali nad 20 ha obdelovalne zemlje.
V	okraju bo prav martjanska občina imela med prvimi urejen nov kataster in zemljiko knjigo. Te posle že dokončujejo. Pri tem so precej pomagali ObLO in tudi krajevni odbori. Znano je, da -ta dela niso poceni in je bilo vloženih veliko družbenih sredstev. Občina je imela pri tem nad en milijon din izdatkov (za prostore, kurjavo, razsvetljavo, plačilo zamude časa itd.).
V	občini Martjanci deluje trenutno sedem kmetijskih zadrug, ki imajo 14 trgovskih poslovalnic. Delovanje zadrug je vedno uspešnejše. V kmetijske zadruge je včlanjenih 70 odst. kmečkih gospodarstev. Zadruge so lani odkupile za 204,4344.00 din raznih kmetijskih pridelkov; brez podatkov KZ Puconci, ki odkupuje tudi v Andrejcih in Sebeborcih. Promet naših zadrug je bil naslednji: odkup 204.434.000 din, trgovine 70 milijonov 858.000 din in ostalo 8 milijonov 903.000 din, skupno torej 284,196.000 din; povprečno na prebivalca znaša 30.500 din. Lani so zadruge imele 6,237.570 dinarjev dobička. ObLO je posvečal zadrugam precej pozornosti; večkrat so bila sklicana posvetovanja s predsedniki UO in upravniki. Upravni in nadzorni odbori pri kmetijskih zadrugah delujejo bolje z dneva v dan. Kmetijska zadruga Bogojina si gradi upravno poslopje, v katerem bo ena izmed najlepših trgovin v naši občini. V bližnji bodočnosti predvidevajo ločitev trgovine od kmetijskih zadrug. Ustanovili bodo dve zadružni trgovski podjetji.
Delovanje organizacij se je mnogo izboljšalo, posebno aktivna je mladina. Ustanovljena sta dva aktiva mladih zadružnikov pri KZ Martjanci z aktivom v Martjancih in Noršincih. Lani sta bili v novi občini dve kmetijski gospodarski šoli, predvidevajo pa še ustanovitev take šole v Fokovcih, vendar obisk v teh šolah ni zadovoljiv. V zadnjem času je mladina tudi zelo navdušena za strelstvo. Registrirane so štiri strelske družine, katerim je ObLO kupil zračne puške. Naši mladinci so dosegli precej dobre rezultate tudi na 14-dnevnem predvojaškem taborjenju v Ljutomeru, saj so bili med najboljšimi.
Zbor volivcev v Gančanih
Zadnjo nedeljo so imeli v Gančanih zadružniki predvolilni zbor in so izbrali kandidate za volitve v zbor proizvajalcev. Zboru je prisostvoval tudi zvezni ljudski poslanec Vanek Šif-
tar, ki so ga volivci spraševal' o najemanju kreditov za gradnjo zadružnih prostorov, pogovarjali pa so se še o vaški gramoznici.
šb
Novi izpadi proti črncem v ZDA
Eisenhower je moral poslati vojsko
,Mali kamenček‘-kamen spotike
Little Rock je mesto v ameriški državi Arkansas, o katerem sedaj govori vsa Amerika. Little Rock (po naše »Mali kamenček«) je povzročil po državljanski vojni v prejšnjem stoletju najtežjo notranjo krizo v ZDA. Prvič od takrat je predsednik ZDA izkoristil to svojo pravico in poslal v Little Rock vojaške enote.
Little Rock je namreč postal simbol pobesnelega rasizma, Vsako jesen, ko se začne vpis v ameriške šole, se v južnih državah začne velika gonja proti črnim učencem in dijakom, ki se hočejo vpisati v te šole kot belci. Čeprav zvezni zakoni izenačujejo črne in bele Amerikance, pa posamezne zvezne države na jugu še ved-
no	vztrajajo pri segregaciji — ločitvi belcev in črncev v šolah, prometu in celo cerkvah. Včasih pride do krvavih demonstracij, ki mečejo kaj slabo luč la ameriško demokracijo.
Tako daleč kot pa v Little Rocku, stvar doslej še nikdar ni šla od takrat, ko so se severne in južne države bojevale zara-
di	črncev — Severnjaki so bili za odpravo suženjstva, južnjaki pa so hoteli obdržati ceneno črno delovno silo na svojih
plantažah.
Štiriindvajsetega septembra so vse ameriške radijske postaje sporočile, da so redne vojaške trupe ZDA vkorakale v Little Rock v državi Arkansas. To so vojaki 101. ameriške padalske divizije, med katerimi so tudi črnci. Trupe so zasedle
ključne položaje v mestu.
Predsednik Eisenhower je v zvezi s tem naslovil poslanico na ameriško ljudstvo, v kateri pravi, da je moral storiti vse potrebne ukrepe, da bi zaščitil uresničevanje sklepov federalnih sodišč o ukinitvi rasne delitve, ker bi brez teh ukrepov lahko nastala v državi anarhija.
»Ne moremo dovoliti drhali, da bi teptala sklepe sodišč,« je rekel predsednik Eisenkower v svoji poslanici. »Če množice obstrukcionistov preprečujejo izvršitev sodnih sklepov, potem zakon in interesi naroda zahtevajo, da stopi v akcijo predsednik.«
Little Rock naj bi bil opomin vsem tistim, ki navzlic zakonom in sodnim sklepom trmoglavo vztrajajo pri svojem in skušajo to trmoglavost podkrepiti s terorjem. Teroristična organizacija Ku Klux Klan je njihov glavni adut. Tokrat pa so šli predaleč.
Odločitev predsednika Eisenhowerja je naletela v glavnem na odobravanje, le sedem guvernerjev južnih držav jo je ostro grajalo in predlagalo ustanovitev posebnega komiteja, ki naj bi s predsednikom ZDA poiskali možnosti za rešitev spora brez uporabe čet.
Člani teroristične organizacije Ku Klux Klan pri svojih obredih. Vsi so oblečeni o dolge bele plašče in maskirani z belimi kapucami, višek njihovega obreda pa je goreči križ
Črnci demonstrirajo za svoje pravice
POMURSKI VESTNIK, 3. okt. 1957
2
Soboško DPD »Svoboda«
v začetku sezone
Nekatere sekcije DPD »Svoboda« v Murski Soboti se že pripravljajo za nastope. Mešani pevski zbor bo imel v drugi polovici novembra, najbrž ob Dnevu republike, samostojen koncert, ki je bil prej predviden za proslavo 40-letnice oktobrske revolucije, toda zaradi odsotnosti dirigenta bo kasneje. Tudi orkester je pričel vaditi in pripravljati program za snemanje Radia Ljubljana, sodeloval bo pa še na proslavah ob Dnevu republike in drugih. V orkestru imajo trenutno težave zaradi treh violinistov, ki so odšli v vojsko in jih ni lahko nadomestiti. Godba na pihala bo nastopila na občinskem prazniku, Dnevu JLA in drugih svečanostih.
Dramska sekcija pa v nasprotju z glasbeno še ni zaživela. Predvidena je samo ena dramska uprizoritev. Režiser Vlado Kukanja se še ni odločil, katero delo bi izbral, z vajami bo pa pričel predvidoma decembra. Pri tej dejavnosti spet nastaja stari problem; prostori. Zaradi pomanjkanja primernih prostorov je režiserjevo delo izredno težavno, ker mora ves čas vaditi nekje drugje, na odru pa prvič vidi igralce navadno že pri generalki, ko pa tudi več ni mogoče ničesar popraviti in izboljšati. To pa močno vpliva na kvaliteto upri-
zoritev, kakršna bi lahko bila v primernih pogojih. Težko pa je zaradi tega tudi dobiti režiserje, ker v takih razmerah ne morejo ustvariti tistega, kar želijo in bi tudi lahko naredili. Drugi znani soboški režiser Jože Zrim pripravlja »Veseli večer«, ki bi naj bil decembra. Za »Veseli večer« se je društvo odločilo zaradi pomanjkanja tovrstnih domačih prireditev, režiser pa zato, ker pri tem delu ne bo tako ostro občutil težave s prostori.
Društveni odbor je na zadnji seji tudi razpravljal o povezovanju dela dramske sekcije z mladinskima kulturno-umetniškima društvoma gimnazije in ekonomske srednje šole. Začetki takega povezovanja so nastali že v prejšnjih letih, sedaj so pa še bolj nujni za vsaj nekoliko enakomerno razporeditev gledaliških prireditev. Za lutkovni oder, ki bi najmlaj-
šim veliko pomenil, pa društvo tudi ne more dobiti prostorov.
V prosvetni dejavnosti pripravlja društvo tečaje tujih jezikov in nekatere razrede večerne nižje gimnazije. Za ljudsko univerzo še tudi ni sestavljen program, ker je potrebno prej dobro razmisliti o smernicah in nalogah splošnega prosvetnega dela in temu prirediti tudi predavanja. 	Š. Balažic
Otrok in tehnika
(Razstava ročnih del v Tednu otroka)
Kako vzbuditi v otroku ljubezen do tehnike? To je problem, s katerim se je organizacija Ljudske tehnike pehala vrsto let. Po osvoboditvi je bil namreč pouk o ročnem delu,
v smislu tehnične vzgoje, dokaj zanemarjen. Učitelji o osnovah tehnike praktično niso mnogo vedeli, zato je moral glavni odbor Ljudske tehnike urediti tak pouk najprej za učitelje.
Uspeh tega prizadevanja smo videli na lanski razstavi, kjer so razstavljali samo učitelji. Letos razstavljajo tudi šolarji — polovico razstavnega prostora v mali dvorani hotela Zvezda zavzemajo njihovi izdelki.
Ob otvoritvi razstave »Otrok in tehnika« so dobili najboljši razstavljalci praktične nagrade: rezbarski pribor, žoge in drugo od okrajnega odbora Ljudske tehnike, društva prijateljev mladine in okrajne zvez društev prijateljev mladine.
Razstavljeni so predmeti iz lesa, usnja, lepenke, žice, gline, storžev, lubja in drugega. Prevladujejo okrasni	predmeti,
med katerimi izstopa keramika, med slikami, ki so tudi barvane in sestavljene iz papirja in slame, so najprivlačnejše sestavljenke iz slame v raznih odtenkih. Te sestavljenke so že prave male in privlačne umetnine.
Razstava bo odprta do nedelje.
Na pomlad bodo pričeli
V opekarni Križevci — Boreci pripravljajo načrte za novo opekarniško poslopje v Lukavcih, ki ga je pred nedavnim uničil požar. Opekarniški obrat v Lukavcih bo nekoliko večji in bolj mehaniziran, saj bo letna proizvodnja — kot predvidevajo — za okrog 25 odstotkov večja od proizvodnje v prejšnjem obratu. Prav tako bodo izdelovali odslej v Lukavcih več vrst opeke, medtem ko je bil prejšnji obrat primeren le za izdelovanje navadne strešne in zidne opeke.
Novo opekarniško poslopje bodo pričeli zidati najbrž že prihodnjo pomlad.
-j
Veržej
V nedeljo predpoldne je predavala v Veržeju dr. Cirila Špindlerjeva iz Križevec o otroški ohromelosti. Predavanje je poslušalo okrog 60 ljudi.
-j
OPOZORILO
Obveščamo prebivalce Murske Sobote in vseh ostalih krajev Pomurja, da je od 3. do 17. oktobra brezplačen obisk v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. Skupinske obiske je treba predhodno javiti.
Uprava muzeja
Potreben in koristen seminar
Podmladek RK ni samostojna organizacija, temveč je sestavni del RK. V pomladku vzgajajo pionirje in jih navajajo k zdravemu načinu življenja, k pravilnim odnosom do sotovarišev, invalidov, bolnih in starih, k sodelovanju pri raznih socialnih akcijah, kar vse oblikuje v njih čut za človeške odnose. Z dopisovanjem pa utrjujejo med člani tudi idejo mednarodnega prijateljstva.
*
Pred dnevi je bil v Murski Soboti seminar za vodje pomladka RK, katerega se je udeležilo 68 prosvetnih delavcev in ga je priredil okrajni odbor RK z namenom, da bi v bodoče izboljšali delovanje podmladka RK na šolah.
Na seminarju so razpravljali o vlogi PRK na šolah in njegovem pedagoškem pomenu, o zdravstveni vzgoji in prvi pomoči, o borbi proti alkoholizmu in kajenju, osebni higieni, o privzgajanju socialnega čuta med šolsko mladino in o šolskih kuhinjah.
Predavali so ugledni domači zdravstveni in prosvetni delavci, zato bo seminar prav gotovo obrodil rezultate. Navzoči so se dokaj zanimali za predavanja, škoda je le, da ni bilo med njimi še več prosvetnih delavcev.
TRGOVINA NA VASI
(Z razprave v petrovski občini)
Izločitev trgovine iz pristojnosti kmetijskih zadrug je problem, o katerem razpravljajo domala povsod. Ta reorganizacija pa je problem zgolj zategadelj, ker je mnogim ljudem nejasna. Splošna ugotovitev trgovcev je, da je trgovina v sestavi kmetijskih zadrug nazadovala in je takšna, kot jo pri zadrugah poznamo, zadrugam samo balast.
Mnogi člani kmetijskih zadrug se sprašujejo, ali bo njihovo jamstvo za kmetijsko zadrugo razširjeno tudi na novo ustanovljena trgovska podjetja. Če bodo ustanovitelj kmetijske zadruge ali občinski ljudski odbori, bo novo ustanovljeno podjetje izročeno v upravljanje delovnemu kolektivu, jamstvo za rentabilnost podjetja pa daje družba, torej občinski ljudski odbori, zato zadružniki ne jamčijo za nova trgovska podjetja. Zaradi prenosa osnovnih sredstev, ki obstajajo, je najbolje, če so ustanovitelji novih trgovskih podjetij zadruge, kajti tako je omogočen brezplačni prenos osnovnih sredstev — starih polic, ki itak niso za zadrugo kakšne omembe vredne vrednosti.
Mišljenje, da kmetijska zadruga brez trgovine ni zadruga, je še vedno močno ukoreninjeno. Mnogi se sprašujejo, ali bo mogoče poslovati kmetijski zadrugi brez kakršnekoli trgovine. Pri tem mislijo na odkup, na prodajo umetnih gnojil in podobno. Jasno je, da bodo v takšnih primerih morali nadomestiti trgovino s prodajnim skladiščem. Hkrati s temi ugotovitvami pa izražajo spoznanje, da bodo novo oblikovane zadruge zares za-
druge, seveda ko se bodo prebivalci nanje navadili. To pa terja nekaj potrpežljivosti.
Tudi mnenje, da bo poslovanje trgovskih podjetij, ustanovljenih iz dosedanjih trgovskih odsekov pri kmetijskih zadrugah, združeno z večjimi režijskimi in drugimi stroški, ni umestno. Po izračunih je reorganizacija izvedljiva ob istih cenah blagu, posebno zato, ker ga ne bo bremenila kotizacija. Reorganizacija pa je sprožila tudi vprašanje razširitve trgovine v pravilnem odnosu na potrebe potrošnikov odnosno posameznih okolišev, kar kmetijske zadruge niso upoštevale iz različnih vzrokov.
Novo ustanovljena trgovska podjetja bodo imela z zadrugami le toliko skupnega, koliko jih enači vpis v zadružni register, toda s tem vpisom je opravljena zgolj formalnost. Odločilna beseda o tej reorganizaciji pa je pri kmetijskih zadrugah, pa tudi na drugih pristojnih mestih, neobhodno potrebna, kajti o tem je dobro spregovoriti o obliki sklepa že na polletnih občnih zborih kmetijskih zadrug, ki so ravno v tem času.
Nekatere podrobnosti, kot je morebitni prevzem delnega drobnega odkupa, komisionarno trgovanje tam, kjer so poslovalnice s premajhnim prometom in podobno, bodo reševala bodoča podjetja samostojno in pogodbeno, tako da o tem ne bodo odločali občinski forumi, kot mislijo nekateri, niti kdo drugi.
Vsekakor bo potrebno pojasniti še mnoga vprašanja, ki so vezana na problem zadrug in trgovin, predvsem pa novih zadrug, toda o zadrugah pripravljajo nov zakon, ki bo znova opredelil pristojnosti, okrog katerih so še nejasnosti.
Zbori volivcev in proizvajalcev v lendavski občini končan
Letos tudi kmečke žene - kandidati
V minulem tednu so v vaseh lendavske občine bili zadnji zbori volivcev. Mnoge vasi pa so to opravile že predzadnji teden, kajti volivci so se v velikem številu udeležili zborov. Najboljše obiskani zbori so bili v lendavskem naselju Nafte, Banuti in Genterovcih.
Na zborih je bilo mnogo govora o komunalnem delovanju. Volivci pri Nafti so upravičeno kritizirali, da je v mestu zapostavljena obrtno-uslužnostna dejavnost. Razen tega bo potrebno v Lendavi končno urediti razne komunalne naprave: tržnico, javno stranišče itd., kar je bilo v zadnjih letih neštetokrat na dnevnih redih zborov volivcev. Posameznim svetom in komisijam pri občini bo potrebno omogočiti samostojno odstranjevanje raznih problemov brez vmešavanja upravnih organov.
Zelo živahni so bili zbori volivcev v lendavskem kotu, kjer so razpravljali predvsem o elektrifikaciji, za katero se je zavzelo tudi podjetje Proizvodnja nafte, ki gre občanom vsestransko na roko. O elektriki so razpravljali tudi v gaberskem kotu in upravičeno kritizirali, da ima Lendava floroscenčno razsvetljavo, čeprav so drugi komunalni problemi
mnogo akutnejši. V bodoče bo potrebno tudi več sodelovanja med volivci in poslanci.
Na zborih volivcev so bile večinoma sprejete kandidature, ki jih je predlagala SZDL. V Mostju in Kamovcih pa sta bila predlagana kandidata tudi po volivcih. Izgleda, da volivci zelo dobro ocenjujejo delovanje dosedanjih odbornikov, saj so v mnogih primerih dolgo razpravljali, preden so sprejeli predloge za kandidate.
Posebno veliko zanimanje za zbore je v skupini proizvajalcev, kar potrjujeta zelo dobra udeležba na zborih in izbira kandidatov. Pri podjetju Nafta že dolgo niso imeli tako dobro obiskanih in plodnih sestankov. Živahno je bilo tudi na zborih kmetijskih proizvajalcev, kjer so se letos zavzemali tudi za to, da naj pridejo na kandidatne liste tudi žene.
VNETO SE PRIPRAVLJAJO NA VOLITVE
V videmski občini so na sestankih SZDL živahno razpravljali o novem dvodomnem siste-
mu in z zadovoljstvom ugotavljali njegove prednosti.
Vaškim sestankom SZDL so sledili zbori volivcev, na katerih so se pomenili o kandidatih za
novi občinski odbor. Sestanki in zbori volivcev so bili domala povsod dobro obiskani.
V novi občinski ljudski odbor bodo volili 33 odbornikov: 19 v občinski odbor in 14 v zbor proizvajalcev. V zboru proizvajalcev bo 1 član zastopal industrijsko skupino.
Tako je v Pomurski tiskarni vsako sredo, ko se »rodi« naš Pomurski vestnik. Velik tiskarski stroj, ki ga vidite na sliki, je služil tudi partizanskim tiskarjem, pa je kljub temu tudi nam vedno naréd . . .
HUMORESKA

Kako je odbornik Jaka „razpravljal“ o standardu
Jaka je bil eden tistih odbornikov, ki so najraje zasedli med sejo zadnje klopi v konferenčni sobi. Tam je bilo najbolj prijetno; podobno kot včasih v šoli, v zadnjih klopeh, kamor ni več segla učitelju šiba.
Jako je imel poleg uradnega dnevnega reda še en dnevni red: ob četrtkih je prebiral »TT«, če pa je naneslo zasedanje na katerikoli drugi dan v tednu je listal po Ljudski pravici, Večeru itd. Kako tudi ne: odbornik ljudskega odbora pa se ne bi zanimal za vso »tekočo« problematiko, o kateri so pisali časopisi. Bil je tako dosleden, da je v Tedenski tribuni prebral tudi zanimivo zgodbico o Trdonji, Zvitorepcu in Lekotniku. Še več. Kljub svoji vnemi pri branju časopisov ni nikoli pozabil dvigniti roke, ko je predsednik zaklical: »No, tovari-
ši odborniki, se strinjate?« Tako niso sprejeli nobenega odloka brez njegovega zakonitega pristanka.
Potekali so dnevi, tedni in meseci. Jaka ni zamudil niti ene seje ljudskega odbora. Skratka, bil je discipliniran odbornik.
Nekoč, bilo je v pasjih dneh, so bile stene konferenčne dvorane razbeljene od vročine, ki je migetala nad golimi glavami odbornikov. Jaka je z zadovoljstvom brskal po časopisih. Spredaj za govorniškim pultom se je mučil poročevalec s števil-odstotki in indeksi. Že je prebral vse uvodnike — Jaka namreč — drobna poročila o nesrečah, toda poročevalec tam spredaj ni in ni hotel prenehati. Jaka je nekajkrat globoko zehnil in glava mu je počasi kinknila na prsi, da so se mu mišice na vratu izrazito nategnile.
Še jo slišal poročevalcev glas, ki je neutrudno našteval in analiziral. »O standardu govori, da o standardu«, je pomislil Jaka, »toda kaj se to mene tiče. Ne kupujem niti krompirja, niti mleka, kruha, zelenjave ali mesa,« Še bolj se je zguzil v dve gubi in zadelo se mu je, da sliši le še rahel odmev poročevalčevih besed, on pa, odbornik Jaka da stoji na govorniškem odru in govori o tem preljubem standardu. Vse bolj in bolj se je izgubljal poročevalčev glas in vso bolj in bolj se mu je zdelo, da govori on, odbornik Jaka. Jaki je postalo — v sanjah namreč — silno nerodno. Toda premagal je nerodne občutke in se ojunačil. Spregovoril je o standardu tako lepo, da so odborniki doli v dvorani kar zazijali od presenečenja. Tu in tam je porabil še kok mičen iz-
rek, ki ga je pobral po neštetih sestankih, kjer. so dan za dnem govorili o standardu. »Tako je tovariši, pljuniti bo treba v roke in stroji se bodo. morali zavrteti še vse hitreje. Hm, če ne bo šlo drugače, bomo morali vsaj od začetka mulo zategniti tudi pasove«, je krilil z rokami in udarjal ob pult. Jaki se je zazdelo da govori mnogo dalj kot prej poročevalec, toda lepih misli ni in ni hotelo biti konec. Takrat pa, ko se je pripravljal, da bi končal, se mu je zazdelo, da ga razumejo odborniki čisto drugače. In bolj ko je krilil z rokami in govoril, bolj se mu je zdelo, da mu odborniki kar z oči bero: »zredili si svinje, jih nisi hotel prodati zadrugi, ker ti je ponudil privatni mesar deset dinarjev več pri kilogramu. Tvoja stara še vedno priliva
vodo k mleku in tako »farba« potrošnike od prvega do zadnjega . . .«
Jaki je zlezla glava čisto med kolena, pesti je krčevito stisnil, srajca se mu je prilepila na hrbet in debele kaplje znoja so mu padale z obraza na zaprašena tla.
Takrat pa je poročevalec za pultom res končal. Desetero odbornikov se je na široko in na dolgo razgovorilo v razpravi o poročilu. Ko je predsednik končno »dal poročilo na glasovanje«, Jaka ni dvignil roke. Osvestil se je šele takrat, ko ga je administratorka spoštljivo potrkala po rami in mu izplačala sejnino.
Tako je odbornik Jaka »prešvical« razpravo ljudskega odbora o življenjskem standardu . . .
-jm
OD TU IN TAM...
liza, ki jo bo opravil ustrezni institut v Ljubljani, bo mnogo koristila pri nadaljnjem pridelovanju poljščin na tem posestvu m tudi pri poskusih z žitaricami.
*
Ziščitno cepljenje proti poliomolitisu bo 7. oktobra pri Vidmu in v Bučkovcih. Za to akcijo so izbrali posebno komisijo in v obeh krajih priredili več predavanj o otroški ohromelosti.
Stroški za cepljenje bodo precejšnji in jih nekateri starši ne bodo zmogli, zato je pripravljalni odbor priporočal kmetijskim zadrugam v občini, naj prispevajo primerne zneske, nekaj bo pa za kritje stroškov primaknila tudi občina, tako da bo čim več otrok zaščitenih pred to nevarno boleznijo.
SOBOČANCI!
V počastitev 23-letnice izhajanja »Ljudske pravice« in 2. obletnice delavskega samoupravljanja v podjetju bo sindikalna podružnica ČZP »Pomurski tisk« priredila pod pokroviteljstvom Obč. odbora SZDL M. Sobota v ponedeljek, dne 7. oktobra, ob 20. uri v soboški kino dvorani
USTNI ČASOPIS
Razen članov domače novinarske podružnice bodo sodelovali še nekateri člani mariborskega Poverjeništva Novinarskega društva Slovenije in Radia Maribor.
Na programu bodo aktualni prispevki z vseh področij družbenega delovanja in tudi o lokalni problematiki.
Vstopnine ne bo.
Vljudno vabljeni!
POMURSKI VESTNIK, 3. okt. 1957
3
PRED VOLITVAMI
NA JANŽEVEM VRHU
Ena izmed volilnih enot v radgonski občini je tudi na Janževem vrhu. Nekoč so na tem prelepem vrhu, ki se dviga iznad Radgone, gospodarili oholi gospodarji, ki so bili tuji našemu rodu in so vsako jesen odpeljali čez Muro sto in sto sodov soka naše zemlje. Prav na vrhu hriba stoji še danes mogočna stavba bivše lastnice Kodolitscheve, ki so ji tlačanili naši viničarji in pripogibali pred njo svoje zmučene hrbte in ponižno jemali iz njenih rok drobtinice, ki so ostajale od bogatih pojedin neusmiljene gospode. Zdaj gospodari v tem gradiču naš človek, bivši viničar. Ni mu treba več pripogibati hrbta, ni mu treba več pobirati suhih drobtinic, njegovo čelo je sedaj jasno in njegov pogled se smelo upira v bodočnost . . .
Topel in mehak je bil jesenski večer na Janževem vrhu, ko je zboroval vaški odbor SZDL. Na sestanek so prišli vsi odborniki, saj so se zavedali važnosti razgovora. Razpravljali so o kandidatih, ki jih bodo predlagali za občinske volitve. Preudarno so gledali odborniki predse in čakali še na aktivista, ki naj bi prišel iz Radgone. Ko je že ta prisopihal s svojim kolesom v neusmiljeni breg, so pričeli. Sejo je vodil izkušeni politični delavec tov. Medvešček, ki je tudi predsednik vaškega odbora na Janževem vrhu. Po splošnem razgovoru o volitvah, ki so to leto še posebno važne, saj bodo izbrali proizvajalci letos prvič tudi zbor proizvajalcev, se je pričel razgovor o kandidatih. Nikomur ni hotela beseda na dan, saj imajo na Janževem vrhu več ljudi, ki bi bili vredni, da bi jih predlagala Socialistična zveza za kandidate na občinskih volitvah. Toda med sejo so vaščani še prihajali. Prav od dela jih je prignala skrb za bodoče kandidate. Tudi ti so hoteli prisostvovati razširjeni seji vaškega odbora SZDL. Tiho so sedli nekam v kot in prisluškovali razgovoru.
Pa so le prišla na dan imena: Medvešček, Tone Elbl, Korošec Alojz — tovariši, ki so najbolj vredni zaupanja janževskih volivcev. Pa naj ti trije kandidirajo! Toda trije kandidati so za to volišče malo preveč, dva bi zadostovala.
Odborniki so prišli zopet v zadrego. Katera dva naj bosta? Alojz Korošec je mali kmet, politični delavec, član odbora že nekaj let. Tovariš Tone Elbl, še mladenič, žuljavih rok, močnih ramen; ni ga dela, ki bi se ga odrekel. Tovariš Medvešček, duša političnega in kulturnega dela na tem zlatem vrhu, ki ga je sama trta in klopotcev in čričkov.
Pa so se odborniki le zedinili. Tovariš Medvešček bo moral najbrž že v novembru na drugo delovno mesto, zato naj ostaneta kandidata tor. Elbl in Korošec.
Tam zadaj so se kar nekako oddahnili, saj so bili tudi oni nekako za to, da naj bi se ta dva tovariša merila na bližnjih volitvah. Odborniki vaškega odbora so dobro izbrali, le pri volitvah bo nerodno, ker bi bilo najbolje, če bi izvolili kar oba.
Že čez nekaj časa se je razvil med navzočimi živahen razgovor o kandidatih, o volitvah, le tovariš Elbl je postal resen, kajti na ramena si je naložil hudo breme: kandidat bo. Se bolj se bo moral gnati z delom, posebno sedaj, ko bodo volitve. Z delom mora opravičiti kandidaturo pred zborom volivcev, ki bodo končno odločili. Verjetno je postal zaskrbljen tudi tov. Korošec, ki ga je ustavilo nujno delo, da ni mogel priti na ta sestanek. Toda vsa skrb bo odveč, oba tovariša sta znana po svojem delu in pred volivci jima ne bo težko utemeljevati svoje kandidature.
Med ljudmi je potekal pogovor dalje. Kaj je le s to kooperacijo? Bo prinesla kmetovalcem kaj prida dobička, da tudi zadruga ne bo na škodi? Tovariš iz Radgone je pojasnil tudi to zadevo. Bodočnost našega kmeta je v sodelovanju z zadrugo, ki pa je ne sme imeti za molzno kravo, ki bi le dajala, sprejemala pa ničesar. Preudarni kmetje so se tega sodelovanja že oprijeli in to z uspehom, ki ga niso pričakovali.
Pogovor je nanesel na elektriko, ki je še nimajo po bregu navzdol proti Okoslavcem. Pa se bo tudi zadeva z elektriko kmalu uredila, tako jim je odgovarjal aktivist iz Radgone.
Tovarišico upravnico janževskega otroškega vrtca je zopet prevzela skrb za vodnjak, kajti kar na lepem se
je pokazalo, da bo treba za dograditev studenca od nekod primakniti še 20.000 dinarjev.
Pogovor se je zasukal zopet na volitve. Vsake volitve so potekale do sedaj v najlepšem redu in udeležba volivcev je bila domala stoodstotna. Kaj pa letos? Takrat bo trgatev na višku. Vse bo ta dan gomazelo po vinogradih, saj so letos obrodili, kot že leta ne. Kaj bo treba ukreniti, da bo Janžev vrh obdržal svoj ugled? Navsezadnje so se le tako domenili, da bo šlo vse kot namazano!
Pri razgovoru o kandidatih za zbor proizvajalcev so menili ljudje, da ne bi bilo prav, če bi bili med kandidati le tisti, ki sedijo v pisarnah v teh in teh podjetjih, pač pa naj pridejo v zbor proizvajalcev tudi tisti, ki so neposredno udeleženi pri proiz-
vodnji, to so delavci. In verjetno bo treba o tem res razmišljati!
Ko so se začeli polagoma razhajati, je nanesel pogovor še na ceno krušne moke, ki se zdi našemu delavcu predraga. Nekateri so malo pogodrnjali o visokih davkih, kar je skoraj obvezno za vsak sestanek
Ko je tovariš iz Radgone zopet sedel na svoje škripajoče kolo, je bila že pozna ura Mesec je bil že visoko in cesta je bila tako svetla, kot bi jo polil mesec s srebrom. Vse naokrog pa so klopotali klopotci in muzicirali črički, da ga je spremljala njihova pesem še daleč v dolino. Zadaj pa je ostajal Janžev vrh, kjer so najbrže Janževci še dolgo v noč kramljali o volitvah in o svojih kandidatih.
KAKO PA V ODRANCIH?
Zadnji zbor volivcev za volitve v občinski ljudski odbor v beltinski občini je bil v nedeljo v Odrancih. Sklican je bil že tretjič in opravljen ob minimalni potrebni udeležbi. V vasi je nad 1200 volivcev, od katerih pa jih je domala 400 na delu v drugih krajih. Najbrž je tudi to vplivalo na udeležbo. Toda skoraj bi se zgodilo, da bi tako velika vas ostala brez svojih odbornikov — zastopnikov v novem občinskem ljudskem odboru.
Ah volivci ne čutijo, da lahko svoje krajevne probleme
uspešno odstranjujejo le skupno z ostalimi občani? Teh problemov pa ni malo, saj mora vsako leto približno 300 vaščanov na razna sezonska dela, občina pa je v minulem času tudi mnogo prispevala k ublažitvi raznih socialnih in zdravstvenih težav. Volivci bi se mo-
rali zavedati, da so te težave največja ovira za napredek vasi, odstraniti jih pa je možno le s pomočjo vse komunalne skupnosti.
Na zboru je poročal o delu občinskega ljudskega odbora predsednik Ivan Horvat, nato so si pa volivci izbrali pet kandidatov. Takoj po tem zboru so še zadružniki sestavili kandidatno listo za zbor proizvajalcev.	šb
Uspel zbor
volivcev v TMP
Pretekli četrtek je bil zbor volivcev kolektivov Tovarne mlečnega prahu M. Sobota in Časopisno-založniškega podjetja »Pomurski tisk«. Oba kolektiva sestavljata eno volilno enoto.
Po krajših poročilih predsednika upravnega odbora tovarne mlečnega prahu in predsednika sindikalne podružnice »Pomurski tisk« o uspehih in nalogah obeh podjetij je zbor soglasno predlagal za kandidata v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora tor. Janeza Örija, člana kolektiva tovarne mlečnega prahu.
Prvi rezultat zbliževanja obeh kolektivov je dobro organiziran izlet obeh kolektivov v Jeruzalem, ki so ga preredili preteklo soboto.
Kandidirali so delavko,
ki „dela selekcijo“
To nedeljo so imeli delavci Vinogradniškega gospodarstva iz G. Radgone svoj praznik. Že pred deveto uro, ko je bil napovedan volilni sestanek, so prihajali od vseh strani zagoreli možje, fantje in dekleta; od daleč so se pripeljali volivci-delavci celo s kamioni v radgonsko kino dvorano, da bi zbrali kandidate, ki naj bi jih zastopali v bodočem ljudskem odboru, v zboru proizvajalcev. Dvorana ki je sicer velika, je komaj sprejela vse zborovalce. Zbor je pričel tov. Štampar, predsednik upravnega odbora, ki je pozdravil med delavci tudi člana okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Joška Slaviča in tov. Pavlico, poslanca v republiški skupščini .
Tov. dr. Orel, direktor, je poročal o opravljenem delu na vinogradniškem posestvu v tem letu. Na posestvu, ki meri nad 1550 ha, je stalno zaposlenih 1346 delavcev, s priložnostnimi pa jih je 2692. Čeprav ne obsegajo vinogradi največje površine, so delali v njih najbolj intenzivno. Vzgledno tudi skrbijo, da bi čimprej obnovili kar največ starih, iztrošenih vinogradov; trenutno obnavljajo 56 ha vinogradov, rodi pa že 27 ha mladih goric. Na njivah je pridelalo posestvo okrog 40 vagonov žita in je bil plan žetve precej prekoračen. Tudi v ži-
vinoreji so zadovoljivi uspehi. O vinskem pridelku še ni moči govoriti, ker se trgatev še ni pričela, z izjemo ranine, ki je letos obrodila nad pričakovanjem. Vsekakor računa podjetje, da bodo dale tudi gorice nad 10 % več, kot je bilo predvideno. Letos so napolnili kletarji nad 22.000 steklenic šampanjca; povpraševanje po tej žlahtni kapljici je sicer večje, toda: da bi lahko napolnili več steklenic, bi bili potrebni novi stroji, ki so hudo dragi, tako da bo podjetje še počakalo nekaj časa.
Vse kaže, da se bo posestvo še povečalo za okrog 800 hektarov gozda, tako da se bo moralo ukvarjati tudi s to kmetijsko stroko.
Po podanem poročilu je bil razgiban razgovor o delu vinogradniškega kolektiva. Posebno vneto so delavci razpravljali o bodoči razprodaji viničarskih hiš, ki bodo z minimalno odškodnino postale trajna last vinogradniških delavcev. Zborovalci so se tudi pogovarjali o ukrepih za povečano storilnost in o mehanizaciji dela, ki bi
vsekakor prispevala k povečanju delovne storilnosti. Še in še so govorili in živahno komentirali poročilo svojega direktorja.
Ker pa je bil sestanek namenjen tudi kandidatom bodočega občinskega odbora, so morali govoriti tudi o njih. Tu naj bi končno izbrali tiste, ki naj bi bili izvoljeni na bližnjih volitvah. Kandidatna komisija je kar dolgo razpravljala o predloženih kandidatih in se končno odločila za naslednje: tov. Stanko Prajndl, mlad delavec, Leopold Rožman, delavec, Anton Štajner, delavec, dr. Miran Orel, direktor podjetja.
Zborovalci so burno pozdravili tudi kandidaturo tov. Micke Novak, delavke, ki »dela selekcijo«, kot so dejali predlagatelji, kar zahteva veliko natančnost in vestnost, saj traja ta selekcija 5 let.
Ob koncu zborovanja je pozdravil delavce še tov. Joško Slavič, član OO SZDL, ki je apeliral na delavce, naj z dobrim gospodarstvom povečujejo ugled svoji domovini širom po svetu in naj bodo kažipot tistim narodom, ki so še komaj na začetku borbe, ki smo jo mi že končali z zavidljivimi uspehi.«
-ar
Apače
Presiški rudarji
si gradijo dom
Julija letos so v Presiki pri Ljutomeru začeli graditi rudarski dom. Poslopje bo enonadstropno in bo po predračunu stalo 9,5 milijona dinarjev. V teh dneh bo že pod streho, nato pa bodo nadaljevali z obrtniškimi deli in nameščanjem hišnih naprav.
Težave pa bodo imeli predvsem z vodovodnimi napravami, saj je dobra užitna voda oddaljena blizu 200 metrov. Zaradi tega bodo morali urediti nov bazen, ki bo dajal dovolj vode. Tako ne bodo prišli do užitne vode samo rudarji, temveč tudi 11 družin, ki stanujejo v neposredni bližini rudnika.
V novem rudarskem domu bo menza za zaposlene, točilnica in kopalnice, ki bodo služile vsemu kolektivu. V domu bo tudi 20 samskih stanovanj za rudarje in eno družinsko stanovanje za hišnika.
Pobudo za gradnjo rudarske-
ga doma je dalo strokovno vodstvo rudnika. Rudarji so ponosni na to svojo nastajajočo pridobitev, zato so na svojem sindikalnem sestanku sklenili, da bodo tudi s prostovoljnim delom pomagali pri dograjevanju doma.
Dom bodo predvidoma odprli 29. novembra 1958 — torej drugo leto ob Dnevu republike.
-f.
ZBOR VOLIVCEV V LJUTOMERU
Pretekli teden je bil zbor volivcev za Ljutomer. Navzočih je bilo 212 volivcev in volivk.
Zbor je otvoril podpredsednik tov. Ivan Horvatič, nato pa je bil predlagan delovni odbor, ki ga je vodil tov. dr. Janc.
Tov. Horvatič je medtem pozdravil navzočega zveznega poslanca tov. Ivana Krefta in rep. poslanca tov. Pirherja.
Volivci so med drugim izbirali kandidate in predlagali naslednje tovarišice: Pirherjevo Mileno, Zacherlovo Marico, Vilarjevo Marico, Horvatovo Elzo in Veseličevo Danico. Od moških pa so predlagali tov. Toneta Trudna in dr. Slavkota Janca.
Volivci so tudi mnogo razpravljali o poročilu. Določili so tudi volilne enote, ki bodo štiri v Ljutomeru. Končno so sprejeli volivci tekmovanje za čimprejšen in uspešen zaključek volitev. Tekmovanje so napovedali volivci z Jeruzalema, ki imajo terensko najtežavnejše poti.
V. P.
Lani 13, letos 14
milijonov steklenic
Proizvajalci industrijske skupine v radgonski občini bodo volili v zbor proizvajalcev 10 odbornikov. Med najmočnejšimi v občini je slatinsko in gostinsko podjetje, ki bo imelo v novem občinskem ljudskem odboru tri odbornike.
Na zboru volivcev, ki je bil zelo dobro obiskan (kavarniška dvorana je bila povsem polna), so predlagali šest kandidatov, vsakemu odborniku po enega protikandidata.
Slišali smo tudi o uspehih delovnega kolektiva. Proizvodni plan so presegli za 82 odst., predvidevajo pa da bodo letos natočili 1 milijon več steklenic. Lani so napolnili 13 milijonov steklenic mineralne vode, letos pa računajo na 14 milijonov steklenic.
Delavce in uslužbence podjetja je zelo razveselila vest, da bodo drugo leto končno le pričeli graditi novi obrat v Borečevi. Obrat jih bo veljal okrog 200 milijonov din.
Na zboru so še razpravljali o perečem stanovanjskem problemu. Mnogi delavci imajo neprimerna stanovanja. Poskrbeti bo treba za primeren stanovanjski blok, še pred tem pa popraviti že obstoječa stanovanja. Za njihovo vzdrževanje in popravilo bodo. potrebovali 10 milijonov dinarjev.
Ika
JOHN KNITTEL: AMADEUS
Izgleda, da namerava založba Obzorja v Mariboru izdati celotno zbrano delo Johna Knittla, saj je »Amadeus« že tretji roman d izdaji te založbe na našem knjižnem trgu. (Pred tem sta izšla romana »Via Mala« in »Tereza Etiene«, v pripravi pa je še »El Hakim«.)
Johna Knittla ne prištevajo med velikane svetovne književnosti, čeprav so njegovi romani po vsem svetu zelo brani. Knittlove odlike so dobro poznavanje človeka (predvsem okusa povprečnega bralca), ter zanimivo in napeto pripovedovanje, ki pa mestoma prehaja v naturalizem, sentimentalnost ali romantiko. Kljub temu pa je Knittlovo pisanje večini bralcev všeč, posebno še nežnemu spolu.
Amadeusa, sina Tereze Etiene in Gotfrida Miillerja spoznamo o romanu kot graditelja rozmerške elektrarne. Amadeusova desna roka je Pavlina, ki je pobegnila svojemu malomeščanskemu možu, zavrgla lagodno, brezciljno življenje ter ob Amadeusu in njegovih delovnih tovariših spoznala pravi smisel življenja. Med njo in mladim inženirjem se razvije ljubezen, ki je ne morejo uničiti nobeni družbeni predsodki, Pavlina se dolgo bori za Amadeusovo ljubezen, vmes mora prestati vrsto preizkušenj, toda slednjič vendarle zmaga.
Če primerjamo »Amadeusa« z »Vio malo« ali »Terezo Etiene«, nas tokrat Knittel bolj razočara, kakor je bilo pričakovati že od začetka. Sentimentalna in romantična ljubezenska zgodba je mestoma prav dolgočasna in je popolno nasprotje že prej omenjenima romanoma. Razen tega je knjigo precej površno prevedel Janez Dolinšek.
WALTER SCOTT: QUENTIN DURVARD
Angleškega romantičnega pisatelja Walterja Scotta poznamo pri nas bolj po imenu, kakor pa po njegovih delih, posebno zato, ker njegovo ime često omenjajo z našim Jurčičem, ki se je pri Scottu učil pisateljevanja.
Svetovnoznano Scottovo delo je roman »Ivanhoe«, ki smo ga dobili že o dveh izdajah in ga videli na filmskem platnu. Razen tega romana je pred leti izdala Cankarjeva založba še roman »Starinar«, temu pa se je pred dnevi pridružil tretji Scottov roman o slovenskem prevodu »Quentin Durvard«. Delo je izdala založba Mladinska knjiga, prevedel pa Ivan Černigoj.
Scott nas s svojim delom popelje v petnajsto stoletje, med fevdalne borbe v Franciji. Pripoveduje nam o pogumnem škotskem vitezu Quentinu Durvardu, ki mora pred dednimi sovražniki zbežati z rodne grude in se zateči v Francijo. Kot vojščak kralja Ludvika doživi pregnani vitez vrsto zanimivih in napetih dogodivščin.
Čeprav večina bralcev romantičnih storij ne ceni preveč, češ, da v atomski dobi ni mesta za romantiko, bo doraščajoča mladina kljub temu z zanimanjem segla po tej Scotovi knjigi. Njej pa je knjiga tudi namenjena.
V radgonski občini
pripravljeni na volitve
V radgonski občini je 43 volilnih enot; 26 za občinski zbor in 17 za zbor proizvajalcev. To nedeljo so bili zbori volivcev končani v vseh volilnih enotah za občinski zbor in zbor proizvajalcev.
Zbore so vodili občinski odborniki in poročali o svojem delu v zadnji mandatni dobi, o delovanju svetov in občine kot celote.
Volivci so se zlasti zanimali za komunalne zadeve: za stanovanjska vprašanja, za. popravilo cest, za gradnjo vodnjakov in vodovodov.
Še letos bo občina zgradila v radgonskem zadružnem domu sedem družinskih stanovanj s kopalnicami in pritiklinami, drugo leto pa podoben stanovanjski blok v Apačah.
Kmetje so povsod zahtevali doslednejše ukrepe pri zatiranju koloradskega hrošča, ki grozi, da bo uničil krompirišča. Posebno ogrožena sta Apaška kotlina in negovski kot.
Za kandidate so se volivci zelo zanimali. O njih so razpravljali na razširjenih sejah in množičnih sestankih, tako
da so prišli na zbore že dobro pripravljeni. Na nekaterih zborih pa so posamezni kandidati manifestirali častihlepje; vprašanje je, če bodo tudi pozneje toliko prizadevni pri izvrševanju svojih odborniških dolžnosti. V glavnem pa so se volivci pri izbiranju kandidatov zavedali pomembnosti odborniške funkcije.
V volilnih enotah, v katerih so žene posebno aktivne, so predlagali tudi nje za kandidate: v Zbigovcih Ireno Svetec, v Radgoni Slavico Fekonjovo, v Stavešincih Emo Benko itd.
Udeležba na zborih volivcev je bila v splošnem zadovoljiva, razen v Negovi, Radvencih, Lokavcih, Ivanjševcih in Lomanoših. V teh krajih so bili zbori sklicani po dvakrat, a se
jih je udeležilo samo od 10 do 38 ljudi. Zato bodo v teh krajih vložili kandidatne liste po listi državljanov.
To so pač kraji, v katerih vaški odbori SZDL delujejo slabo ali pa sploh ne. Sem spadajo predvsem Lomanoši pri Radgoni. Odkar so bili ukinjeni viničarski odnosi in je bil določen zemljiški maksimum, se
ljudje ne udeležujejo sestankov. To velja tudi za Šratovce. Med zunanjimi volilnimi enotami pa so zbori najboljše izpadli v Črncih, na Policah in Kapeli, v Radencih itd.
Splošno razpoloženje pred volitvami je v radgonski občini ugodno, kajti ljudem ni vseeno, kdo jih bo zastopal v bodočem občinskem ljudskem odboru.
Ika
POMURSKI VESTNIK, 3. okt. 1957
4
OB LETOŠNJEM TEDNU OTROKA
VELIK NAPREDEK,
A KLJUB TEMU...
Vsako leto v »Tednu otroka« osvežujemo družbeno zavest za zdravstveno zaščito otroka. Naš okraj je zastran obolevanja in umrljivosti otrok med prvimi v Sloveniji. Vzrok takemu stanju je nezadostno število zdravstvenih ustanov in strokovnih delavcev, predvsem zdravnikov in medicinskih sester, težko delo, ki ga opravljajo naše žene, gospodarsko nezadostno zaščitene družine z velikim številom otrok, pa tudi težke posledice zaostalosti in zdravstvene neraz-
gledanosti velikega števila prebivalcev.
Po novi razdelitvi je zdravstvena služba v zvezi z zaščito matere in otroka domala povsem v pristojnosti občinskih ljudskih odborov.
Osnovna zaščita matere in otroka je v zagotovitvi pogojev za pravilen telesni in duševni razvoj otrok od spočetja do zrele osebnosti.
Zaradi tega moramo zdravstveno in socialno delovanje približati neposredno že-
ni-materi in otroku ter prodreti z vsemi varnostnimi ukrepi v okolje naših varovancev.
Skrb družbe za zdravstveno zaščito matere in otroka se v občinski skupnosti razvija po družbenih organih — svetih za zdravstvo in svetih za varstvo družine.
Osnovna naloga svetov je med drugim v tem, da čimbolj razvijajo družbeno skrb za zdravstveno zaščito matere in otroka, posredujejo množicam razne oblike te za-
ščite in organizirajo široko omrežje ustanov in služb zdravstvenega, socialnega in vzgojnega značaja.
Socialistična družba je dala zaščiti matere in otroka vidno mesto v temeljnem zakonu in vrstah uredb z izredno velikimi olajšavami za zdravstveno pomoč matere in otroka. Delovanje zdravstvene zaščite matere in otroka kot specialne stroke zdravstvene službe je bilo vpeljano v našem okraju takoj po osvoboditvi.
Šele po osvoboditvi:
velik korak
naprej
Če pogledamo tedanje razmere, predvsem močno prizadeto zdravstveno stanje mater in otrok iz vojnih razmer in težavno gospodarsko stanje v povojnih letih, potem lahko smelo ugotovimo, da je bilo opravljeno ogromno delo. Na novo smo ustanovili zdravstvene in •socialne ustanove za zaščito matere in otroka (preventivno-kurativnega značaja) kot so otroške posvetovalnice, posvetovalnice za zaščito noseče žene, šolske ambulante, dispanzer za žene, gineko-porodniški oddelek pri Splošni bolnišnici v Murski Soboti, šolske mlečne kuhinje, otroški vrtci, dijaški domovi, otroška igrišča (v Ljutomeru), počitniška letovanja itd. Nameščenih je več zdravstvenih delavcev, zlasti še medicinskih sester in babic.
Omenjene ustanove, kakor tudi večje število strokovnih delavcev -je delovalo ob podpori višjih strokovnih institucij (porodniško-ginekološke klinike) in družbenih organizacij, zlasti Antifašistične fronte žena in Glavnega odbora RK. Krajevni činitelji zdravstvene službe pa so bili takoj usposobljeni za samostojno vodstvo.
Svet za zdravstvo pri OLO vodi zaščito matere in otroka na podlagi analize zdravstvenega stanja na tem področju in na podlagi priporočil in sklepov, ki jih sprejmejo od republiškega sveta za zdravstvo. •Sklepi, ki' jih svet za zdravstvo pri OLO sprejme in priporoči občinskim ljudskim odborom in upravnim odborom samostojnih zdravstvenih zavodov, uresničujejo ali pa tudi ne, Na  sejah svetov za varstvo družine pri občinah so obravnavali organizacijo in stanje šolskih mlečnih kuhinj, počitniška letovanja, največ pa socialne podpore — materialno pomoč socialno ogroženim družinam.
Enajst posvetovalnic za noseče žene
Število žena v starosti od 15 do 45 let, to je v dobi, ko so rodile po enega ali več otrok, je v Pomurju okrog 16.970. V okraju imamo 11 posvetovalnic za noseče žene (Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Gornja Radgona, Apače, Videm ob Ščavnici, Križevci v Prekmur-
ju, Grad, Cankova, Lendava, Dobrovnik, Beltinci). V teli posvetovalnicah je bilo leta 1956
opravljenih skupaj 1454 prvih pregledov in 867 ponovnih pregledov nosečih žena. V primerjavi z živorojenimi obiskuje posvetovalnice za noseče žene 53 odstotkov bodočih mater. To je dobra polovica. Od teh je nekaj socialno zavarovanih, ki prihajajo na pregled zaradi dodatka za novorojenčke. Večina žena pride na pregled v visoki nosečnosti, ko je zaščita organizma žene zaradi komplikacij, ki jih povzroča nosečnost, zmanjšana. Prav tako je
zmanjšana zaščitil novorojenčka zaradi nepravilne prehrane nosečnice, težkega dela in morebitnih obolenj nosečnice.
Strokovna pomoč pri porodu znaša okrog 99,39 odst. Od tega je v bolnišnici rodilo 35,1 s pomočjo babice 64,16, s pomočjo zdravnika na domu 0,22, brez strokovne pomoči pa 0,52 odst
Umrljivost porodnic v primerjavi s številom porodov v letu 1956 je 2 (0,09) na 100 porodov. Število smrtnih primerov porodnic se je zmanjšalo in doseglo evropski minimum. Nekdaj težki porodniški primeri so se umaknili novim, ki koreninijo v nezadostno razviti predporodni skrbi. Sem spadajo nedonošenčki, katerih je pri nas veliko, saj jih odpade 20 na 100 živorojenih. Poleg tega imamo še več primerov vrojenega rahitisa, ki pa še statistično ni obdelan. Otrok, rojenih z malo porodno težo, nimamo registriranih.
Problem, ki ga pri nas ne kaže zanemariti, je veliko število rojstev (četrti ali še večkratni porod), zlasti v občinah Cankova in Beltinci. Občine z veliko rodnostjo so v našem okraju Gornja Radgona 23,91, Petrovci-Šalovci 22, Cankova 21,94 na 1000 prebivalcev. Najmanjšo rodnost ima občina 'Martjanci: 15 na 1000 prebivalcev. Družin, ki imajo več kot štiri otroke, je največ v občini Cankova (19,88 odst.), Beltinci
(18,75 odst.) in Grad (17,31 odstotkov).
Pogoj za dobro zaščito nosečnice in bodočega otroka je uveljavljanje naših prizadevanj na nosečničinem domu — s patronažno službo, v konkretnih ukrepih nosečnice na domu: nosečnice vabimo v zdravstveno ustanovo na pregled, ureditev delovnih pogojev, ob potrebi posredovanje materialne pomoči, skratka urejevanje njenih osebnih, družinskih in socialnih razmer.
Dispanzer za žene v M. Soboti
Pri zdravstvenem domu v Murski Soboti je bil s 1. majem 1957 ustanovljen dispanzer za žene, v katerem sta zaposlena zdravnik ginekolog in zdravnik specializant za ginekologijo in porodništvo. Oba zdravnika sta zaposlena kot honorarna uslužbenca. V dispanzerju je zaposlena tudi babica, ki je nameščena stalno. Pod okriljem dispanzerja posluje posvetovalnica za predporodno zaščito, ginekološka ordinacija, posvetovalnica za porodno zaščito, kontracepcija, materinska šola in šola za porod brez bolečin.
Dispanzer je opremljen dobro (oprema UNICEF), žal pa za sedaj posluje v zelo skromnih prostorih, tako da ni moči redno namestiti vsega inventarja.
Poseben socialno-medicinski problem, zlasti v nekaterih občinah (Ljutomer), je vprašanje splavov. V letu 1956 smo zabeležili 331 splavov. Seveda je ta številka nepopolna, ker so to samo registrirani splavi v bolnišnicah, od terenskih babic in zdravnikov.
Več otrok pod zdravstveno zaščito!
V Pomurju imamo 19.246 otrok do 6. leta starosti, medtem ko se letno rodi 2800 živih otrok.
Za zdravje teh otrok skrbi 51 otroških posvetovalnic. Večina posvetovalnic posluje samo enkrat mesečno.
Čeprav je v otroških posvetovalnicah bilo leta 1956 več obiskov otrok, ne moremo trditi, da imamo večino naših otrok pod zdravstvenim' nadzorstvom. Posvetovalnice so v glavnem zajele dojenčke in
otroke do 3. leta starosti. To je tudi pogojeno z dojenčkovo biološko, še labilno kondicijo. Manj je zajetih otrok od 3. do 6. leta starosti. Za to starostno obdobje otrok se tudi zdravstveni delavci nismo preveč zavzeli, delno zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra. Vzroki so tudi v slabi zdravstveni in moralni zavesti nekaterih staršev, ki odklanjajo sleherno kontrolo nad zdravjem svojega otroka, čeprav je ta brezplačna.
Delovanje v posvetovalnicah
V zadnjih letih, odkar je osvojena teamska oblika dela — zdravnik, sestra, babica — se je v mnogočem izboljšalo. Zdravnik klinično pregleda otroka, ordinira zdravilo, dietno prehrano, vodi delo posvetovalnice, sestra vodi tehnično delo in zdravstveno prosvetljuje mater o pripravljanju otroške hrane, babica tehta in meri otroka in skrbi za čimvečji obisk otrok iz svojega okoliša v posvetovalnici.
Umrljivost otrok:
dokaj nad republiškim povprečjem
Za veliko obolevanje in umrljivost otrok se v glavnem zanima večina zdravstvenih ustanov v okraju.
Umrljivost dojenčkov pred vojno (od leta 1931 do 1935) je bilo:
v lendavskem srezu 17,5 odstotkov,
v ljutomerskem srezu 16,6 odstotkov,
republiško povprečje LRS je bilo 12 odstotkov.
V letu 1946 je bila umrljivost dojenčkov:
v ljutomerskem okraju 12,4 odstotkov,
v radgonskem okraju 17,7 odstotkov.
Če primerjamo po letu (od leta 1950 do 1956) nam pokaže naslednjo sliko:
		Bivši okraj	
Leto	LRS	M. Sobota	Ljutomer
1950		9,29	9,9
1951		9,56	11,8
1952		7,7	6,7
1953		7,6	6
1954		7,2	6,9
1955	5,58	 8,7	8,5
1956	4,94	 6,53	
Umrljivost dojenčkov do 1. leta starosti v letu 1956: Videm 9,16; Beltinci 5,95; Cankova 7,95; Grad 9,61; Lendava 7,21; Ljutomer 5,89; Martjanci 2,74;
Murska Sobota 5,41; Petrovci 6,04; Gornja Radgona 7,38.
Umrljivost dojenčkov in malih otrok se je od predvojne dobe pa do danes zelo zmanjšalo. Uspehe je v glavnem pripisati delovanju posvetovalnic, hitremu zdravniškemu posredovanju in sodobni medikamentozni terapiji.
Kljub zmanjšanju pa smo še vedno nad republiškim povprečjem. Ne moremo trditi, da je vzporedno z zmanjšanjem umrljivosti zmanjšano tudi obolevanje dojenčkov. Se vedno imamo starše, ki ali zaradi neznanja ali zaradi malo-
marnosti ne iščejo zdravniške pomoči.
V našem okraju umre največ otrok zaradi življenjsko prirojene slabosti, infekcije gornjih dihal (pljučnica) in črevesnih obolenj. Po starosti jih umre največ v prvem mesecu življenja, zaradi nezadostne predporodne zaščite oziroma zaradi okolja, v katerem se otrok rodi. Pljučnico in črevesna obolenja povzroča nepravilna nega in prehrana.
Problem v otroški morbiditeti pri nas je tudi rahitis, ki ga povsod ne registrirajo kot obolenje. Krivuljo velike smrtnosti otrok držijo na višini tu-
di družine alkoholikov (teh je pri nas, žal, še vedno veliko). Tudi družine, katerih očetje odhajajo na sezonska dela, niso zaščitene dovolj, niti materialno niti socialno. Žene so primorane kljub nosečnosti opravljati težka dela, posledica tega pa so predčasni porodi, neodpornost dojenčkov in malih otrok.
Kožne in druge bolezni, slabi zobje . . .
Zaščita šolskih otrok je usmerjena v glavnem na sistematske preglede otrok, vendar, pa v vseh občinah ni zadovoljiva, delno zaradi prezaposlenosti zdravnikov in pomanjkanja ostalega zdravstvenega kadra. Odstotek sistematskih pregledov je dokaj visok. Ugotovljene zdravstvene pomanjkljivosti pa po sistematskih pregledih bolj malo odpravljajo.
Število sistematskih pregledov mladine zavzema 56 odst. V šolskem letu 1955/56 znaša odstotek pregledanih otrok v raznih vrstah šol: osnovne šole 44 odstotkov, srednje šole 12 odst.
Statistični podatki o obolevanju šolskih otrok (po podatkih šolskih ambulant preteklih let) pa prikažejo naslednje:
Na prvem mestu so obolenja kože (23 odst.), bolezni dihal (22,6 odst.), poškodbe (18,6 odstotkov), bolezni prebavil (8,3 odst.), infekcijske bolezni (6,6 odst.), obolenja ušes (3 odst.). To so rezultati tistih otrok, ki se zatečejo v šolsko ambulanto.
Pri sistematskih pregledih šolskih otrok ugotavljajo, da ima 40 do 60 odst otrok kariozne zobe, nadalje je 11 do 20 odst. slabo hranjenih, 10 do 15 odst. slabokrvnih.
Šolska deca se zdravi v splošnih ambulantah s popustom, v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru pa tudi brezplačno.
Za izboljšanje ali dopolnitev deficitne otroške prehrane se nam je posrečilo organizirati mlečne kuhinje domala na vseh šolah. Na teh šolah dobiva malico enkrat dnevno večina socialno in zdravstveno ogroženih otrok. Povsod pa niso primerno urejeni prostori, primanjkuje tudi kuhinjske opreme in posode. V šolskih mlečnih kuhinjah pa je premalo zastopana prostovoljna iniciativa prosvetnih delavcev in tudi staršev, ki bi s svojim delovanjem lahko več prispevali k boljši organizaciji in delu šolskih mlečnih kuhinj.
*
V borbi za zmanjšanje obolelosti in umrljivosti naših najmlajših moramo sodelovati vsi, če hočemo v tej borbi imeti tudi uspehe. Ob izpolnjevanju te velike naloge pa uspehi ne bodo izostali. Nas pa, ki bomo sodelovali v tej borbi, bo prav gotovo prevzela ona prava življenjska radost, ki jo mora občutiti predvsem mati, ko se ji rodi normalen in zdrav otrok.  Eržika Vereš
Lokalna železnica
in nesrečen potnik
Železniška proga v smeri Ljutomer—Gor. Radgona je lokalnega značaja in kljub temu poznana tudi oddaljenim prebivalcem naše domovine in tujcem, ki tod potujejo v znano zdravilišče Slatina Radenci. Z vlakom se po tej progi vozijo naši delovni ljudje na svoja službena mesta; tudi dijaki se, zlasti v zimskih mesecih, poslužujejo tega prometnega sredstva.
Kakor rečeno, je to lokalna proga in je razumljivo, da je vozni red vlakov odvisen od vlakov na progi Murska Sobota—Maribor. Na progi Ljutomer—Gornja Radgona pa tudi ni posebnih tovornih vlakov. Vse blago, od opeke, lesa do živine, prevaža potniški vlak. Potniki-domačini so že vajeni zamudam, ki nastajajo s priklapljanjem in odklapljanjem vagonov na vsaki postaji in na ta račun marsikaj oprostijo, čeprav jih včasih slišimo nergati.
Mnogi naši ljudje, zaposleni v Ljutomeru se iz oddaljenih krajev vozijo, zlasti poleti, rajši s kolesom, čeprav imajo zvezo z vlakom; neredko se Zgodi, da v deset kilometrov oddaljeni kraj prideš s kolesom prej kot z vlakom, če se upošteva zamuda, ki jo napravi »Radgončan« s čakanjem za pol ure ali še več zakasnelega »Mariborčana«. Tedaj te mine vse veselje do potovanja na tej pro gi, saj v negotovosti čakaš rešitve in si z zadovoljstvom oddahneš, ko prisopiha največkrat »lačna«
lokomotiva iz Maribora. Šele, ko jo v Ljutomeru brez naglice »nasitijo«, se mogočno zaleti v tiste štiri vagone za Radgono. Še nekaj minut in že previdno leze proti severozahodu.
Zgodi pa se, da delavca, kolesarja, ki se vrača iz službe iz Ljutomera, višja sila prisili, da s kolesom vred želi stopiti na vlak. Na železniški postaji v Ljutomeru vidi kompozicijo Radgončana še brez lokomotive, to mu pove, da ima zamudo, kajti vlak bi po voznem redu že moral odpeljati. Hoče izkoristiti zamudo in stopiti na vlak, s tem na-
menom se s korajžo napoti do potniške blagajne. Potrpežljivo malo počaka, nato pa se zbere in potrka na okence in čez trenutek že prosi prometnika za vozno karto do Bučečovec, pa tudi kolo želi dati na vlak. Prometnik pa mu pove, da je že prepozno, da bi vlak že moral odpeljati. »Drugič pridite prej!« Nič ne pomaga pojasnjevanje potnika, da je še čas, ker še ni niti lokomotive pri »Radgončanu«, okence potniške blagajne se zapre. Trenutno se niti ne zave, tako hitro se je vse to zgodilo, šele enakomeren dež ga zdrami. Počasnih korakov gre proti izhodu, vzame kolo in začne kolesariti po mokri cesti, ne glede na dež, proti domu v 12 km oddaljeno Vučjo vas. Še enkrat se ozre na postajo m na tiste vagone brez lokomotive, ki ga bodo vsak čas prehiteli. Toda komaj pred Križevci ga dohiti vlak, to je najmanj 20 minut po tem, ko ga je prometnik v Ljutomeru poslal na cesto in dež namesto na vlak. Zaman se do kože premočen nesrečnež jezi in grozeče stiska pest za drvečim vlakom. Nikakor ne more odpustiti prometniku, najrajši bi šel nazaj in ga postavil pod kap. Ob lepem vremenu pa je zopet pozabil na vlak in na prometnika. Toda nesrečno naključje nanese, da se je napisana zgodbica istemu potniku ponovila . . . Tedaj pa ni mogel več molčati, povedal jo je ljudem s vprašanjem: »Ali je tudi to dovoljeno in upravičeno na račun lokalne proge?«
POMURSKI VESTNIK, 3. okt. 1957
5
KMETIJSKA ZADRUGA VELIKA POLANA
Kmetijski stroji, zadružna hranilnica
in še kaj
Kmetijska zadruga Velika Polana je bila ustanovljena kot NAPROZA v letu 1946. V času ustanovitve je obsegala vasi Veliko Polano, Malo Polano, Brezovico, Hotizo, Kapco, Gaberje, Črensovce, Gornjo, Srednjo in Dolnjo Bistrico, Odrance, Trnje in Žižke. Pozneje so zaradi ustanovitve samostojnih kmetijskih zadrug ostale v zadružnem okolišu še vasi V. Polana, Mala Polana in Brezovica.
Zadruga v Veliki Polani se je sprva v glavnem bavila le s trgovino, kar je trajalo vse do leta 1948, ko so člani in ostali prebivalci njenega okoliša, posebno iz Velike Polane, sklenili, da bodo s prostovoljnim delom začeli graditi nov zadružni dom. Tako je bil zadružni dom leta 1949 dozidan v surovem stanju. Ustanovljeni so bili posamezni kmetijsko-pospeševalni odseki, ki so se bavili posebno z živinorejo. Pred bližajočo se proslavo 20. obletnice Ljudske pravice so na zadružnem občnem zboru sklenili, da bo do tega časa treba dograditi zadružni dom in nabaviti kinoprojektor. Pri tem so bile težkoče zaradi finančnih sredstev.
Po tem času je začel pri naši zadrugi delovati kulturno-prosvetni odsek. V letih 1954—1956 je zadruga imela dobre uspehe, kakor pri dohodku tako tudi pri pospeševanju
kmetijstva in živinoreje. Kmetovalci so začeli v teh letih zelo segati po umetnih gnojilih in sami preizkušati svojo zemljo pri doseganju večjih hektarskih donosov. Sprva so bile težkoče pri uporabljanju umetnih gnojil, ker niso poznali umetnih gnojil in njihovega delovanja. To se je zadnje čase izboljšalo.
Naša zadruga ne more kupiti strojev, ker mora odplačati še
precej investicijskega posojila za dograditev zadružnega doma in nabavo kinoprojektorja. Letos je zadruga sestavila investicijski program za leto 1958. Program predvideva tudi nakup kmetijskih strojev in prevoznih sredstev za potrebe našega okoliša. Predvidevamo, da bo v najkrajšem času začela delovati tudi zadružna hranilnica.
Pri Vidmu sušijo čebulo
Videmsko sadno sušilnico so toliko preuredili, da lahko sedaj v njej sušijo gobe, zdravilna zelišča in zelenjavo.
V občinskem okolišu letos skorajda ni sadja, zato uporablja sušilnico ljubljansko podjetje »Alpa«, ki suši v njej čebulo.
Vsak dan posušijo okrog 400 kilogramov čebule, ki jo podjetje potem razpošilja po vsej državi.
F. L.
Nov stanovanjski blok
so dokončno uredili pred kratkim. V novi stavbi je več stanovanj, ki so bila pri Vidmu že nujno potrebna. V pritličju enonadstropnega poslopja pa je nova zdravstvena postaja.
Strelec Kučinac najboljši
V počastitev »Tedna strelca«, je soboški Občinski strelski odbor priredil veliko nagradno strelsko tekmovanje. Polfinale je bilo v prejšnjem tednu.
Predtekmovanja so bila v skupinah. Najprej so tekmovali v vsaki strelski družini posebej. Tekmova-
lec je moral doseči 70 krogov od 100 možnih, če se je hotel plasirati v finale.
Malo število finalistov pa dokazuje, da v M. Soboti posvečamo premalo pozornosti strelskemu športu,
čeprav so se domači strelci že večkrat dobro izkazali na marsikaterem tekmovanju in imajo v svojih vrstah tudi republiškega prvaka društev »Partizan« — Dragota Kolmaniča.
Finalno tekmovanje je bilo v prostorih bivšega kluba JLA. Prvo
nagrado je dobil Adam Kučinac (84 krogov od 100 možnih), drugo Karl Turner z eno točko manj in tretje Števančec. Diplomi pa bodo podelili tudi strelcema Norčiču in Činču.
R. B.
ENO IZMED ŠTEVILNIH STRELSKIH TEKMOVANJ
YU3DBC . . . M. Sobota
Klub radioamaterjev v Murski Soboti je aktiven že dokaj časa. Odkar so dobili v ta klub radioamaterja prve klase, tov. Pipa (YU3IG), je perspektiva mladih radioamaterjev soboškega kluba mnogo bolj rožnata.
V kratkem nameravajo izšolati vsaj pet radioamaterjev — operatorjev pripravnikov. Nekaj operatorjev pa že neumorno deluje in imajo že tudi potrjene zveze z radioamaterji iz Jugoslavije in tudi iz tujine.
Ta uspeh jim je omogočil kupljeni primopredajni radij-
ski aparat pred približno pol leta.
Ob skromnih razmerah, v kakršnih živijo radioklubi na podeželju, in v tako tesnih prostorih je to vsekakor uspeh, trdoživost radioamaterja pa nazorno kaže zgornja risba.
Res ne gre drugače ?
Brez dvoma trpijo kolesarji, ki se vozijo iz Radenc proti Murski Soboti ali obratno, prave muke. Domala po vsej dolžini od Sobote do petanjskega mostu je posuta cesta od roba do roba z ostrim kamenjem, ki grozi vsak hip, da ti preseka plašč in da jo lahko potem mahaš peš do svojega cilja.
Sicer nisem cestar, toda zdi se mi, da bi bilo mnogo bolj primerno posipavati cesto s takim
kamenjem tam nekje v pozni jeseni, ko so ceste mokre in blatne in bi se ostro kamenje rado dalo stisniti v cestišče. Tako razmetano kamenje ne more kdovekaj koristiti cesti.
To svojo modrost sem hotel tudi razodeti kakšnemu cestarju, pa kaj, ko ni bilo po vsej dolžini ceste nobenega pri delu. Le tam nekje blizu Sobote se je pehal cestar s svojim orodjem; ker pa me je pogledal tako črno, sem ohranil to svojo modrost še dalje zase.
Mislim pa, da je cesta, ki vodi iz Radgone do Radenc, boljša od tiste, ki vodi od Mure dalje proti Soboti, pa ne zaradi kakšnega lokalpatriotizma. Na cesti sem videl tudi avstrijskega motorista, ki je na vse mile viže preklinjal cesto in iskal luknjo v zračnici svojega vozila. Prav nič se mu nisem nasmehnil, ker bi se lahko zgodilo to kaj kmalu tudi meni in še marsikateremu drugemu.
-ar
V Martinju imajo lep gasilski dom
V mali vasici ob madžarski meji — v Martinja — so že pred enajstimi leti ustanovili gasilsko društvo. Do te odločitve jih je privedla potreba, saj so imeli doma in v soseščini vedno dosti požarov in drugih
nesreč, vendar pa si sami niso mogli dovolj pomagati. Kmalu po ustanovitvi društva so si postavili tudi majhen gasilski dom.
Društvo je precej napredovalo, saj so člani uspešno opravili izpite za izprašane gasilce. Prirejali so igre in predavanja. Imajo tudi pionirsko desetino. Društvo šteje sedaj 14 starejših članov in 10 pionirjev.
Ob vedno večjem uveljavljanju društva pa je postal gasilski dom premajhen. Zato so se že pred leti
odločili za dozidavo potrebnih prostorov. Vsa leta sem so zbirali gradbeni material, lani marca pa so izpeljali nabiralno akcijo tudi po okoliških vaseh. Z nabranimi sredstvi in z izdatno pomočjo vaščanov so si gasilci dokončno uredili svoj dom, ki so ga svečano odprli 18. avgnsta.
Martinjsko gasilsko društvo je po svoji aktivnosti med najboljšimi v občini in je lahko v ponos ne samo članom, marveč vsej vasi.
K. J.
KAKO SE UVELJAVLJATA
krojaštvo v Beltincih
V Beltincih že imajo dalj časa obrtno delavnico socialističnega sektorja »Krojaštvo«, ki pa v minulem času ni zadovoljevala ljudi. Zaradi ne najbolj kvalitetno opravljenih del ni imela tudi dovolj naročil. Zato je občinski ljudski odbor podjetje reorganiziral, kar je že v prvem mescu pozitivno vplivala na delo. Predvsem se je zboljšala kvaliteta storitev in s tem povečalo tudi zaupanje med ljudmi. Cene imajo konkurenčne in enake cenam krajevnih privatnih krojačev.
Delavnica ima vse pogoje za dober razvoj in tudi za razširitev dejavnosti. Po reorganizaciji se je tudi povečalo število kolektiva, v katerem so trije visokokvalificirani pomočniki z mojstrskimi izpiti, imajo pa tudi tri vajence. Zaenkrat je še ves. inventar in tudi šivalni stroji privatna last, ker si delavnica doslej ni ustvarila toliko sredstev, da bi lahko kupila te stvari, kar ji bo pa čez čas z dobrim delom možno.
Predračuni in računi pri „GRADITELJU“
V Beltincih imajo tudi obrtno gradbeno podjetje socialističnega sektorja »Graditelj«, ki pa s svojimi predračuni in računi dela investitorjem precej preglavic, kajti ob prevzemanju del sestavlja navadno predračune, po katerih bi dela stala čestokrat za polovico manj, kakor pokaže dokončni račun, ki ga mora plačati investitor. Navedem naj samo najnoveiši primer take »solidne in točne« ocenitve: za ureditev stanovanjskih prostorov v Nemščaku je podjetje sklenilo s stanovanjsko skupnostjo pogodbo za 17.000 dinarjev, a pred dnevi poslalo račun, po katerem so dela stala 36.000 din. Torej dvakrat več, kot so prej ocenili. Razumljivo je sicer, da je adaptacijska dela težko oceniti, vendar bi pa bila dolžnost podjetja, da bi stanovanjsko skupnost obvestilo o povečanju stroškov.
Podobni primeri se dogajajo
skoraj vsem investitorjem, ki jim izvaja dela »Graditelj«. Zgodilo se je pri žagi. ključavničarstvu. gimnaziji itd. Da pa ti računi tudi niso realni, potrjuje tale primer: predračun za dokončno dograditev dveh stanovanjskih prostorov v zadružnem domu v Dokležovju je znašal 126.013 din, a račun 232.253 din (!), toda zaradi nesoglasja investitorja, ga je podjetje znižalo za 26.000 din! Kako je to možno, vedo le pri »Graditelju«!
Iz vsega tega bi lahko sklepali, da se podjetje verjetno namenoma poslužuje takih varljivih predračunov pri najemanju del, toda do n jih ne čuti nobene obveznosti in jih brez investitorjeve vednosti samovoljno spreminja. Zato tudi nič čudnega ni, da mu ObLO ni zaupal gradnje novega šeststanovanjskega bloka, zaradi česar se pri »Graditelju« razburjajo.
Cigarete s „špricarjem”
Slišal sem že prej, da. v nekaterih gostilnah dobite cigarete le takrat, če kaj popijete, toda to sem prvič doživel v nedeljo v Odrancih pri gostilničarju Vinku Škafarju. Ko sem stopil v gostilno in zaprosil
za cigarete, me je vprašal »katere« in ko sem mu povedal, je še dodal »S špricarjem?« Začudeno sem ga pogledal in odvrnil, da ne. »Pri nas pa drugače ne dobite cigaret«, mi je pojasnil in ko sem temu protestiral,
Letošnja gradbena dejavnost v Ljutomeru:
Precejšnja suša
Na splošno so zgradili Ljutomerčani letos zelo malo. Trenutno zidajo skladišče pri trgovskem podjetju »Merkur«. Glavni vzrok za neaktivnost na komunalnem področju je predvsem pomanjkanje načrtov. Iz tega vzroka niso pričeli graditi večje stanovanjske hiše na Glavnem trgu in obnavljati tovarne usnja. Trenutno gradijo v občini le rudarski dom v Presiki in prenavljajo stanovanjska poslopja v opekarnah Ljutomer in Križevci-Boreci.
Za prihodnja leta je ostal še kup nalog. Tako bodo morali že v najkrajšem času urediti v Ljutomeru javno stranišče, občinski ljudski odbor predvideva tudi razširitev mestnega vodovoda, tlakovanje še nekaterih mestnih cest in pločnikov ter ureditev zimskega kopališča.
O teh komunalnih problemih zadnje čase precej živahno razpravljajo na zborih volivcev.	-j
NAŠA OBRT IN GOSTINSTVO
mi je dejal, da jih on pač lahko proda, komur hoče in da jih ima samo za svoje goste. Zahvalil sem se za tako ljubeznivost in odšel.
Naslednjega dne sem se glede tega pozanimal na Gostinski zbornici, kjer so mi povedali, da so priporočili vsem gostilničarjem, naj imajo na zalogi tudi cigarete, ker so ob nedeljah trgovine in trafike zaprte, da pa se s takim, dejal bi veza-
nim trgovanjem, tudi ne strinjajo.
Zase vem, in zdi se mi, da bo enako ravnal tudi marsikdo dragi, da me nikoli ne bo mikalo vstopiti v tako gostišče, kjer dobiš cigarete le s »špricarjem«. Taka »uslužnost« pa je tudi v popolnem nasprotju s socialistično moralo in tudi ni v korist tistim gostilničarjem, ki tako delajo.
Razveseljiv napredek pri „Mizarstvu“
Beltinsko mizarsko obrtno podjetje je več let životarilo v leseni baraki, brez kreditov, v slabih prostorih in večni negotovosti, s tremi ali štirimi delavci, ki so pa večkrat ostajali brez plač tudi tri mesece, ker niso mogli sprejemati nobenih večjih naročil. Toda letos je podjetju ob pomoči ObLO in z delno reorganizacijo uspelo prebroditi te težave. Od selekcijskega posestva so dobili v najem nekdanji svinjak, ki so ga pa delno sami s prostovoljnim delom lepo preuredili in tako sedaj že dva meseca delajo v novih prostorih. Tudi glede števila zaposlenih se je stanje zboljšalo, saj se-
daj dela v podjetju 10 pomočnikov in 3 vajenci. Delo je normirano, nekateri tudi presegajo norme za 10 do 15 odstotkov, zaslužek pa se giblje povprečno okrog 10.000 din.
Kako je podjetje napredovalo samo v primerjavi z lani, lepo kaže porast prometa, ki se je od 2,5 milijonov povečal letos samo v prvih šestih mesecih na 3 milijone, imajo pa sklenjenih pogodb za dela v vrednosti 4 milijonov. Zaradi tega so tudi krediti postali že prenizki. Večji so potrebni tudi zato, ker se spreminjajo cene lesa, kar povzroča podjetju težave. Opravljajo pa največ stavbenih del.	Š. B.
Novih knjig si želijo
V cankovski občini so v zadnjem času posvetili precej pozornosti ljudskim knjižnicam; v Cankovi in Rogaševcih so knjižnicam priskrbeli primerne pro-
store, ki lahko služijo tudi za čitalnice.
Kupili so tudi nekaj novih knjig v vrednosti nad 20 tisoč din. Bralci pa si vse bolj želijo novejših knjig, saj so si že v prvih dneh po prejemu izposodili vse novitete. Knjižnica v Rogaševcih ima tudi precej mladih izposojevalcev, ki se ne zanimajo samo za leposlovne knjige, marveč tudi za tehnične, ki pa jih v knjižnici pogrešamo.
Strelska družina tudi v Rogaševcih
Že pred nekaj leti je bilo v Rogaševcih ustanovljeno strelsko društvo, ki pa je kmalu prenehalo delovati. Na svojem zadnjem sestanku pa so mladi vaščani sklenili, da bodo društvo spet obnovili, saj je za strelski šport precej zanimanja v kraju. Do sedaj se je že prijavilo nad 70 članov in članic.
V kratkem bodo imeli ustanovni občni zbor, na katerem bodo izvolili društveno vodstvo in sprejeli pravila.
Za uboj očeta - pet let zapora
V	juniju smo poročali, da je Ivan Nemec pred šestimi leti, tedaj komaj 19 let star, ubil svojega očeta Ivana Nemca, gostilničarja v Serdici in ga mrtvega vrgel v bližnji zapuščen vodnjak, kjer je okostje po naključju odkril neki vaščan.
V	minulem tednu se je s tem žalostnim primerom ukvarjalo mariborsko Okrožno sodišče. Mladi Nemec se je zagovarjal s tem, da je bil oče pogosto pijan in zelo grobijanski ter je pretepal njega in mater, ki je imela večkrat modre podpludbe po obrazu. Ob takih prilikah sta morala oba pobegniti od doma in noč prespati po sosednjih hlevih ali šupah, tu in tam celo kar na njivi. Večkrat jima je grozil, da ju bo ubil. To so potrdile tudi priče, ki so bile povabljene na razpravo.
Usodnega večera sta bila s sinom sama doma. Oče se je v
sosednji sobi kot običajno napil žganja in z nožem v roki navalil na sina, češ da ga bo ubil. Sin pa ga je s težkim ključem udaril pod brado, da se je oče zgrudil na tla, na kar mu je z nožem, ki je očetu padel iz roke, prerezal vrat in ga zanesel v vodnjak.
Sodišče je upoštevalo vse te okoliščine ter obsodilo Ivana Nemca na 5 let strogega zapora.
Otroci so zanetili požar
Mali otroci mnogokrat povzročijo hude nesreče s svojim nepremišljenim igranjem. Tako so se tudi sredi minulega tedna malo pred poldnevom v Gorici v bližini velike oslice slame, last kmeta Štefana Banfija, igrali z vžigalicami. Oslica se je nenadoma vnela in zgorelo je 6.000 do 7.000 kg slame, kar je že precejšnja škoda. K sreči so ljudje z velikim naporom obvarovali pred ognjem v bližini stoječo hišo in gospodarsko poslopje.
Žrtev železniške
nesreče
pri Žerovincih
Na prehodu poljske ceste čez železniško progo pri Žerovincih je v minulem tednu osebni vlak, ki pelje po 9. uri ponoči iz Ormoža v Ljutomer, pregazil kmetski dvovprežni voz, na katerem so je peljal lastnik Alojz Lipovec, 50-letni kmet iz Mekotnjaka pri Žerovincih. Vračal se je na svoj dom in je zelo čudno, da ni slišal vozečega vlaka, niti videl luči na lokomotivi, čeprav je svet na tem mestu daleč naokoli odprt brez grmovja in drevja.
Lokomotiva je voz razbila na dva dela in vsakega vrgla na svojo stran.
Lipovec pa je pri karambolu dobil tako težke poškodbe, da jim je kmalu podlegel na vlaku, kamor so ga spravili nezavestnega, da bi ga prepeljali v soboško bolnišnico. Konja sta se pri nesreči utrgala od voza in prišla sama nepoškodovana domov.
Proga na tem mestu ni zavarovana z zapornicami, ampak je na obeh straneh opozorilo »Pazi na vlak!«
POMURSKI VESTNIK, 3. okt. 1937
6
SOBOŠKA KRONIKA
Rojstva in smrti od 21. do 28. septembra 1957.
Rodile so: Nada Sedonja iz M. Sobote, dečka; Marija Bukvič iz Puževec, dečka; Ana Mešič iz Dolenec, dečku; Angela Tkalec iz D. Bistrice, deklico; Marija Pintarič iz Sebeborec, deklico; Gizela Fridrih iz Trdkove, dečka; Kristina Kovačič iz Pečarovec, deklico; Ema Perš iz Murske Sobote, dečka; Gizela Horvat iz Krplivnika, deklico; Kristina Zadravec iz Renkovec, deklico; Jožefa Obal iz M. Sobote, deklico; Helena Donfrid iz Markovec, dečka; Alojziju Pozvek iz Krplivnika, deklico; Marija Rojnik iz Radenc, deklico; Katarina Mihalič od Grada, deklico; Marija Ozmec iz Ilovcc, dečka; Julija Sabo iz Radmožanec dve deklici; Terezija Antolin iz Mostja, deklico; Marija Peterka iz M. Sobote, dečka; Katarina Mundžar iz Dolge vasi, deklico; Emilija Horvat iz Črnelavec, deklico; Marica Korošec iz Radenc, deklico; Marija Horvat iz Gradišča, deklico; Zvonka Sovič z Cvena, dečka; Iva Klepec iz Črensovec, dečka in Marija Banfi iz Dankovec, dečka.
Umrla sta: Zoltan Kerčmar iz Rakičana, star 38 let in Marija Filo iz Rakičana, stara 83 let.
Gospodarske organizacije vseh vrst. opozarjamo na novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo propagirala organizacijo in moderno tehniko pisarniškega poslovanja. Revija bo pomemben prispevek k izboljšanju administracije do sodobne stopnje, potrebna in koristna bo vodilnemu osebju in vsem pisarniškim uslužbencem. Odpošljite nam naročilnico. Če nimate prospekta, pišite ponj! Uprava revije »Sodobna pisarna«, Ljubljana, Gosposka 12. O-866
NESREČE IN NEZGODE
Na domačem pragu je padel 10-letni Ladislav Sarjaš iz Gaberja in si močno poškodoval levo koleno.
Kobila je brcnila 62-letnega Ludvika Kovača iz Moravec in mu zlomila levo roko.
Pod voz je padel 5-letni Alojz Mesarič iz Bakovec in dobil hude poškodbe na prsnem košu.
Na stroju za skoblenje si je močno poškodoval prste desne roke delavec pri Vrbi, Štefan Zorko iz Bakovec.
Zadrugam vseh vrst priporočamo, da naročijo novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo znatno pripomogla k izboljšanju tehnike pisarniškega poslovanja. Vsi vaši uslužbenci jo bodo z zanimanjem brali. Pišite po brezplačni prospekt, če ga še nimate.
Uprava »Sodobne pisarne«, Ljubljana, Gosposka 12.
0-866
POMURSKA NOGOMETNA LIGA V tretjem kolu pomurske nogometne lige se bosta srečali v nedeljo, dne 6. oktobra 1957 moštvi Turnišče : Nafta II Igrišče NK Turnišče Pričetek tekme ob 15. uri Sodi: Varga
Službujoči: Jože Horvat Rezultati tekme iz drugega kola: Nafta II : NK Sobota II 1:4
Okrajne in občinske ljudske odbore še posebej vabimo, da naročijo za svoje pisarniške uslužbence in vodilno osebje novo zanimivo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«. Revija bo znatno pripomogla k izboljšanju pisarniškega poslovanja. Odpošljite nam naročilnico, ki ste jo prejeli s prospektom.
0-866	Uprava
VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS OD 4. DO 14. OKT.
Nekako do 11. oktobra nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami, zlasti okoli 11. oktobra je računati z močnimi neurji. V nadaljnjem poteku bo prevladovalo lepo vreme, sprva hladno (slana), pozneje postopno topleje.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7	—
Telefon 53. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7, Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Komunalni v M. Soboti št. 64-KB-1-Ž-365
—	Tisk Pomorske tiskarne
v Murski Soboti.
ČESTITKA
Dne 10. septembra t.l. je promoviral na medicinski fakulteti v Zagrebu dr. Franc Kous iz M. Sobote.
Čestitamo!
DOBER ZAČETEK SATAHOVSKIH GASILCEV
Pred nekaj tedni so se na mladinskem sestanku v Satahovcih raztovarjali o ustanovitvi gasilskega društva v vasi in se pozneje tudi odločili za njega.
Po tem razgovoru so pridno vadili. Ko pa so se tretjo nedeljo v avgustu zbrali v novih uniformah na sektorskih vajah v Tropovcih, so se dobro izkazali, saj jim je pripadlo prvo mesto med tekmovalci. Od tedaj se v vasi vse bolj pogosto sliši gasilska tromba.
LEDENIKI V SZ IZGINJAJO
Znanstveniki v Sovjetski zvezi so se znašli pred novim problemom: ledeniki na planinskem vencu Tuan Chan se naglo manjšajo. To bi lahko imelo neprijetne posledice, ker imajo tudi reke, ki jih napajajo ledeniki, vedno manj vode. Skupina strokovnjakov je odpotovala na Tuan Chan, da bi tam ugotovila vzrok temu nenavadnemu pojavu.
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. SOBOTI obvešča
Volitve v občinske ljudske odbore:
V drugi polovici tega meseca bodo volitve v ljudske odbore in zbore proizvajalcev. Vabimo vse člane ter njihove družinske člane — volivce, da se volitev polnoštevilno in že v jutranjih urah masovno udeležijo, da s svojo točnostjo in zavednostjo dajo vzgled ostalemu prebivalstvu.
Prireditve:
Dne 6. t. m. priredi Občinska gas. zveza Grad »gasilski festival« s pestrim sporedom. Okoliška društva in prijatelje gasilstva vabimo, da se te prve prireditve v občini Grad polnoštevilno udeleži.
PGD Križevci v Prekmurju, prevzema dne 6. okt. t. l. novo motorno brizgalno. Vabimo društva in občinstvo, da se te prideitve
udeleži!
Srečolov Obč. gns. zveze Beltinci: Na gasilskem dnevu Obč. gas. zveze Beltinci dne 8. sept. t. 1. so bile izžrebane značke in so zadele: štev. 3444 din 1.000.—, 3822 in 3888 po din 500.—, štev. 3798, 37, 3828, 1568, 3746, 3486, 2144 po din 200.—, štev. 345, 1898, 828, 3237, 1474, 2598, 122 632, 1622 in 1143 po din 100.—. Vabimo dobitnike, da izžrebane dobitke čimprej dvignejo na ObGZ Beltinci.	Iz pisarne OGZ
Tekstilna trgovina »Moda« Murska Sobota
sprejme v službo
BLAGAJNIČARKO
Nastop službe s 1. 11. 1957. Prošnje poslati na upravo trgovine.	D-858
Kvalificirano ali nekvalificirano
KUHARICO
s prakso išče Dijaški dom Murska Sobota, Grajska 2.
Plača po uredbi. Nastop službe s 15. 10. ali 1. 11. 1957. Pismene ali ustmene prošnje pošljite na upravo doma.
D-867
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 6. oktobra 1957
Dr. Anica Gregorc —Kastelic, stanuje na cesti Stefana Kovača.
Ordinira od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju.
PROSTOVOLJNI
KRVODAJALCI
od 25. do 29. septembra 1957.
Jožef Kovač iz Lendave, drugič; Zvonimir Tanc, Josip Slamek, Milica Pušenjak, Milica Brumen, Jožica Kelar, Rozika Sajher, Marija Hafner, Angela Balažič, vsi iz Apač; Rudolf Peternel, Stane Čeh, Valentin Peternel, Mirko Bogataj, Vinko Peternel, Franc Faršek, Jurij Galčič, vsi iz Žepovec.
Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka 12.
0-866
Na podlagi 160. člena Uredbe o izvrševanju proračunov in računovodstvenem poslovanju državnim organov in zavodov (Ur. list FLRJ št. 35/55) in po odobrenju Okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota št. 16/3-4752/2 z dne 22/8-57, Uprava za ceste pri OLO Murska Sobota razpisuje
JAVNO USTNO LICITACIJO
za odprodajo tovornega avtomobila Schevrolet, prekucnik s 3-tonsko nosilnostjo, registrska številka 6913. Vozilo ima tudi rezervni motor št. 26145, ki je tudi predmet licitacijske odprodaje. Licitacija bo dne 15/10-1957 na dvorišču skladišča uprave za ceste v Murski Soboti — Lendavska cesta 22 z začetkom ob 9. uri. Komisijsko ugotovljena vrednost oziroma izklicna cena navedenega vozila znaša din 250.000. V smislu 156. Člena zgoraj citirane uredbe se licitacije lahko udeležijo tudi zasebniki. Vozilo je plačljivo takoj po prevzemu v gotovini ali po banki. Interesenti si lahko do dneva licitacije med uradnim časom ogledajo vozilo v garaži uprave za ceste, kjer lahko dobijo tudi vsa natančnejša pojasnila.	D-868
Z A H V A L A
Ob britki izgubi nam vsem dragega moža, očeta
Zoltana Kerčmarja
gradb. delavca
se najtopleje zahvaljujemo dr. Kastelcu, ki mn je olajševal njegove bolečine, vsem sorodnikom za darovano cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi čč. duhovčini in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Gizela, sin Stanko, oče, mati in sestra z družino.	0-865
KRVODAJALSKO
AKCIJO
bodo pri Vidmu začeli uresničevati 22. oktobra. Odziv ob lanski takšni človekoljubni manifestaciji je bil zelo velik in se bodo Videmčani prav gotovo izkazali tudi letos.
Akcijo pripravlja Okrajni odbor RK Murska Sobota in jo bodo izpeljali v sedmih pomurskih občinah.
fl-
TRGATEV GROZDJA

Trgatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljena pred dnem, ki ga za to določi svet občinskega ljudskega odbora, pristojen za kmetijstvo.
Kakovost in dobrota vsakoletnega vinskega pridelka je odvisna od mnogih okoliščin, kakor so: podnebje, lega vinograda, zemlja, sorte, obdelovanje in posebno trgatev; z njo se začenja kletarstvo.
Do trgatve grozdje dozoreva; pridobiva sladkor, zgublja kislino in krepi sortni značaj. Le iz popolnoma zrelega grozdja je mogoče dobiti polna, harmonična vina z izrazito cvetico.
S popravljanjem mošta in vina, s slajenjem in z razkisanjem se to ne da doseči.
Grozdje je zrelo, ko je grozdni pecelj olesenel ali ko so postale pri belih sortah jagode prosojne, pri barvanih pa vse jagode lepo barvane, jagodni sok pa sladek, da se sprijemajo prsti.
Grozdje dobro dozori, če je jesen topla in suha. Vsak lep in sončen jesenski dan poveča količino sladkorja v grozdju za okoli ¼ %. V naših razmerah bi se splošna trgatev nikjer ne smela začeti pred 10. oktobrom.
Trgajmo le ob lepem vremenu. Prezgodaj zjutraj, dokler je še rosa ali celo slana, ne začnimo s trgatvijo, da z roso ne pride v mošt nepotrebna voda; če je pa slana, dobimo iz ohlajenega grozdja prehladen mošt, ki ne začne vreti ob pravem času.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kmetijska inšpekcija D-859	Murska Sobota
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 6. oktobra — Vera
Ponedeljek, 7. oktobra — Marija
Torek, 8. oktobra — Simeon
Sreda, 9. oktobra — Abraham
Četrtek, 10. oktobra — Danijel
Petek, 11. oktobra — Samo
Sobota, 12. oktobra — Maks
KINO
MURSKA SOBOTA — od 3. do 6. oktobra francoski barvni film: »Lukrezia Borgia«; od 8. do 10. okt. ameriški film: »Da zarja ne vstane«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 5. in 6. okt. indijski barvni film: »Mangala hči Indije«; 9. in 10. okt. ameriški barvni film: »Ujetnik dvorca Zendi«.
LENDAVA — od 4. do 6. okt. italijanski film: »Scampolo«; od 8. do
9.	okt. ameriški film: »River Strit 99«.
GOR. RADGONA: 2. in 3. okt. avstrijski film: »Strup v zoološkem vrtu«; 3. in 4. okt. domači film: »Kekec« (izredno); 5. in 6. okt. ameriški film: »Ne bodo mi verjeli«; 9. in 10. okt. ameriški film: »Jajce in jaz«.
VERŽEJ — 3. okt. nemški film: »Tromba«; 5. in .6. okt. ameriški barvni film: »Veselo izkrcavanje«;
10.	okt. argentinski film: »Žena morja«.
VELIKA POLANA — od 6 do 10. oktobra angleški film: »Bagdadski berač«.
MALI OGLASI
FINANČNI KNJIGOVODJA s 13-letno prakso v industriji išče s 1. novembrom zaposlitev v M. Soboti. Naslov v upravi lista. M-871 LESENO HIŠO, MLIN s priborom, 5 arov ohišnice, Prosenjakovci, ugodno produ Agencija Sobota, Titova 11.	M-870
NOVI ELEKTROMOTOR, znamke »SIMENS«, 6,5 KS, 18 m kabla, slikalo in vtikalo, prodam. Cena 100.000 din. — Lukač, Krog 143.
M-869
STABILNI MOTOR na lesni plin, 40—50 HAPE, prodam. Ogled pogoni. Anton Vučak, Vadarci, p. Bodonci.	M-851
NJIVO pri rakičanskem pokopališču prodam v nedeljo popoldne dne 6. oktobra.	M-852
PRENOSNO VISOKO PEČ v dobrem stanja prodam, Franc Poredoš, Ključarovci, p. Križevci pri Ljutomeru.	M-861
2.3 ha ORNE ZEMLJE IN GRADBENI MATERIAL za novo hišo prodam. Morija Nemec, Banovci, p. Veržej.	M-862
PEČ NA ŽAGOVINO v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-863
STAVBENO PARCELO v središču M. Sobote ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-864
SOBO opremljeno ali pa tudi prazno v M. Soboti išče soliden vodilni uslužbenec. — Naslov v upravi lista.
SEDLARSKO-TAPETNIŠKI POMOČNIK išče službo v državnem podjetju ali pri privatnem mojstra. Franc Jaušovec, Ivanjski vrh 13, p. Sp. Ivanjci.	M-873
V stalno ali honorarno službo sprejmemo takoj
KOREKTORJA
za tiskarno »Pomurskega tiska«
Pogoj: dobro obvladanje slovenščine
Ponudbe poslati upravi ČZP »Pomurski tisk«, M. Sobota najkasneje do 15. oktobra 1957
RAZPIS
Zavod za komunalne posle pri ObLO Ljutomer razpisuje na osnovi pravilniku o oddajanju gradbenih objektov in del (Uradni list št. 13/57)
prvo javno licitacijo
za oddajo gradbenih in obrtniških del glavnega projekta za stanovanjsko zgradbo z poslovnimi prostori za pošto Ljutomer.
Proračunska vrednost razpisanih del znaša din 18,601.310.
Rok za izgradnjo objekta v surovem stanju je do 31. XII. 1957.
Ponudbe je oddati v pisarni Zavoda za komunalne posle v Ljutomeru do 10. X. 1957. Licitacija bo dne 12. X. 1957 ob 10. uri v prostorih Zavoda za komunalne posle Ljutomer, soba št. 6, pritličje.
Projektni elaborat dobijo interesenti v pisarni Zavoda za komunalne posle proti kavciji din 5.000. Ta znesek je treba vrniti ob vrnitvi elaborata.
Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15 in 16 citiranega pravilnika.
Ponudbi je treba priložiti priloge po razpisanih pogojih v skladu s čl. 17 cit. pravilnika.
Varščina znaša 1 % od predračunske vrednosti, t. j. din 186.013 in jo je treba položiti z garancijskim pismom banke, pri kateri ima ponudnik žiro račun.
Občinska taksa za oddajo ponudbe znaša din 3.000 za 1,000.000 din in 0,015 % za znesek ponudbe nad 1,000.000 din, ki se plača v občinskih taksnih znamkicah.
LAJOS ZILAHY:
SMRTONOSNA POMLAD
Mrak je že legel na mesto. Nebo je bilo en sam velik, zlat ogenj. Izza otoka je priplul po Donavi navzgor majhen, bel parnik, nenadoma močno zapiskal in ta glas je bil takšen, kot smrten, divji krik. Piskanje belega parnika je udarjalo ob Gellertov hrib in se v nevidnem loku izgubljalo proti nebu. Tam zgoraj je utihnilo.
S hriba, ki se je kopal v pomladanskih barvah, so prišli v mraku mlade ženske in moški. Ženske so medlo vlekle za seboj po tleh svoje sončnike, moški so molčali.
Na obali je stal gologlav človek in s prekrižanimi rokami na prsih negibno gledal vodo. kjer so se prelivali bakrenastobarvni valovi. Povsod na obali so tako stali ljudje, sprehajajoči se stari gospodje, priletne dame, mlada, tesno objeta dekleta in služinčad, ki je za minuto, dve pobegnila na obalo. Gledali so vodo.
Nenadoma se je pričelo mračiti in noč je prinesla rahel, mrzel dež. Mladi človek se je še vedno sprehajal med dvema drevesoma. Včasih je utrujeno sedel na klop.
Potem je prišel na peštansko stran in zavil proti hotelu »Griff«. Odšel je v sobo in zaklenil vrata za seboj. Sedel je na rob postelje in prižgal cigareto. Cigareta je z dolgim trepetajočim dimom sama od sebe zgorela do konca med njegovimi negibnimi prsti.
Prižgal je namizno svetilko s širokim senčnikom in sklonjen globoko v svetlobo pričel pisati pismo.
Pisal je:
Dragi prijatelj, oprosti, ker te nadlegujem s tako dolgim pismom. Tu sedim v svoji hotelski sobi, zaklenil sem vrata za seboj, sklanjam se nad mizo in tako nisem to nismo. Samo nisem, nisem in gledam, kako drvijo druga k drugi črne črke na belem papirju. Moje srce piše to pismo, srce drži in premika pero.
Kdor te je danes pozdravil na hotelskem stopnišču s tihim »servus« in potem izginil, še preden si se bil zavedel, kdo je bil na pol znan, na pol neznan mladi človek — sem bil jaz. Ne vem, zakaj sem zbežal, zakaj nisem obstal in te vprašal: kako si, kod si hodil, si srečen ali morda nisi?
Samo zbežal sem, prišel sem sem v hotel, padel v blazinjak in dolgo časa gledal v strop. Preplašeno sem poslušal, kako mi kipijo, razbijajo in drug drugega napadajo spomini, misli, kot plošče ledu v narasli reki.
Povej, se me še snominjaš? Se še spominjaš  široke ulice majhnega mesta, nekdanjih večerov, zbirke hroščev, Beöthyjeve zgodovine književnosti. Boncoševe hiše, majhne sobice polne cigaretnega dima, latinskih imen rastlin, dušeče razburjenosti pri urah fizike, nadčloveške oblasti in nepričakovanih obiskov gospoda glavnega ravnatelja, ki je nosil dvojne naočnike in bil tako brezkončno velik gospod, da je trepetal pred njim celo profesor fizike, prekucevanja na telovadnem drogu, lebdenja orla na horizontu, se spominjaš opojnosti prvih pijanosti, srnjih nožic mladih deklet, skrivnostnega vonja kodrov njihovih spuščenih rjavili las, barvi kruha podobne brade gospoda ravnatelja Šimona, misterija zloglasne hiše ob koncu mesta, južin pri Beniczkyjevih v večernem soncu pod starimi, resnimi javori, katerih listi so skrivnostno šepetali v rahlem vetru, lepega pisanega namiznega prta iz damasta — se spominjaš najinega dijaškega življenja, polnega dvomov, bolečih razburjenj, divjih upov in omamnih slasti?
Povej, se me še spomniš? Še veš, da sva midva, petnajstletna moža — smatrala sva se namreč za to — sklenila resno in sveto prijateljstvo, da ne zapustiva drug drugega niti v slabem niti v dobrem? Roko. v roki. globoko razburjena sva s tajnimi, velikimi slutnjami stala pred vrati življenja, katerih velikanska krila so se takrat zveneče in grmeče odprla pred nama, razširjajoč slepečo svetlobo in vročino?
Kaj bo z nama, kaj iz naju, ko odrasteva?
Odrastla sva. Tu sva torej. Petnajst let te nisem videl in sedaj, po petnajstih letih ti priznam, da sem takrat tudi jaz bil malo zaljubljen v Benizckyjevo dekle. Takrat s petnajstletno glavo sem se sramoval te majhne slabosti. Od takrat je minilo mnogo let, od takrat sem se naučil, da je največji vihar človeškega življenja ljubezen. Priznam ti, da sem pri tridesetih letih ponoči včasih kriknil na blazini in stokal, kot bi mi porinil nož v srce.
Vedno sem tajil pred teboj, da sem zaljubljen v Beniczky-jevo dekletce. Odmahnil sem z roko in se zviška nasmehljal, ti pa si s preplašenim začudenjem strmel vame, kot bi bil nadčloveško bitje. Nisi mogel razumeti, kako je mogoče, da nekdo ni zaljubljen v Beniczkyjevo Mali, kako je mogoče, da ta mladenič — to se pravi jaz — v katerega je Mah zaljubljena, ne vpije od nepopisne sreče od jutra do večera.
Kajti Mali je bila zaljubljena vame. Prosim te, pusti, poslavljajočemu se in zlomljenemu človeku to zadoščenje! Vame
je bila zaljubljena, vsa bleda in preplašena, polna grenkobe, kakor zna biti zaljubljeno le štirinajstletno dekle v lepega in ošabnega dijaka, ki tega noče opaziti.
V četrtek popoldne sva bila pri njih. Po kavi smo sedeli na hodniku in igrali družabno igro. Oče Beniczky je sedel v javorovi senci in z dolgo pipo v ustih bral peštanski list. Včasih je dvignil čelo iznad časopisa, nas premeril preko svojih ozkih naočnikov in zavpil na hodnik:
— Paglavci! Ne divjajte tako glasno!
Ni maral vpitja, če je bral. Njega ljubezen ni več zanimala.
Igrali smo se s pokrovom kuhinjskega lonca. Nekdo ga je zavrtel na tleh in zaklical ime. Poklicani ga je moral takoj dvigniti s tal. Da, toda vsakemu so dali drugo ime, da bi bila zmešnjava čim večja. Ko so zavpili moje, si moral ti za pokrovom, ko so zaklicali tvoje, sem bil jaz na vrsti.
Neumna igra.
Kdor je izgubil, je dal zalog. Dekleta lasnico, frak, tanek zlat prstan; fantje nož, beležnico, svinčnik. Zalog smo dobili nazaj samo za ceno različnih kazni. Jaz sem moral svoj žepni nož, okrašen z biseri, rešiti tako, da sem dvakrat poljubil roko Beniczkyjevemu paradnemu kočijažu Andreju.
Mali je vselej zaklicala tvoje ime, ko je zavrtela pokrov. Ti si ves srečen segel po njem, toda ko je klicala tebe, je mislila name. Desetkrat, petnajstkrat, drug za drugim. Vse, vse to je bilo plašno in ponižno priznanje ljubezni meni, tebe pa je mučila takšna ljubosumnost, da ti je pot stopil na čelo.
RAZGLAS
Občinski ljudski odbor v Murski Soboti v smislu 1. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada Splošnega ljudskega premoženja (Ur. list FLRJ, št. 17/53) in odločbe o pogojih javne dražbe št. 3116 z z dne 10. avgusta 1953 in 14. novembra 1956 razpisuje
javno dražbo
na dan 16. oktobra 1957 ob 8. uri dopoldan v prostorih občinskega ljudskega odbora v M. Soboti, I. nadstropje, soba št. 18 za naslednje stanovanjske hiše:
1/1 stanovanjsko hišo v Tropovcih št. 15 za izklicno ceno din	776.000
1/1 stanovanjsko hišo v Črnelavcih št. 2 za izklicno ceno din	160.000
1/10	stanovanjske	hiše	v	Črnelavcih	št.	46	za	izkl.	ceno	din	    13.000
1/1	stanovanjsko	hišo	v	M. Črncih	št.	33	za	izkl.	ceno	din	 270.000
1/1	stanovanjsko	hišo	v	Satahovcih	št.	7	za	izkl.	ceno	din	33.000
1/2	stanovanjske	hiše	na Tišini št.	72	za	izklicno	ceno	din	248.000
1/1 stanovanjsko hišo v Predanovcih št. 21 za izkl. ceno din 1,192.000 1/1 stanovanjsko hišo v Murski Soboti, Lendavska ulica
št. 55 za izklicno ceno din	1,442.000
Kmetijsko gospodarstvo v Murski Soboti bo istočasno tudi prodalo na isti stavbni parceli stoječe gospodarsko poslopje za izklicno ceno din	650.000
Kupci-ponudniki morajo 5 minut pred javno dražbo položiti 5 % varščine od izklicne cene.
Vse ostale dražbene pogoje izvedo interesenti na odseku za finance pri tukajšnji občini.
Predsednik ObLO:
Jože V e l n a r
POMURSKI VESTNIK, 3. okt. 1957
7
M
E
D
L
J
U
D
M
I
Koliko srečanj, koliko različnih, nepričakovanih ljudi spoznamo o življenju — različnih po njihovi zunanjosti in značajih, po barvi njihove polti in duše; glede na to, kaj so, kdo so, kakšni so in odkod prihajajo. Mnoge spoznamo po šolah, na novih službenih mestih, pri vojakih, pri športnih in raznih družabnih prireditvah — vsepovsod, kadarkoli.
Mi smo se srečali ob bolniških posteljah, pozneje smo se srečavali že na hodnikih in balkonih bolnišnice, dokler se nasmejani nismo razšli z veselim: »Na svidenje!« (seveda ne na tem kraju!?). Prišli smo od vsepovsod: iz Hodoša, Gančan, Kroga, M. Sobote, Ljutomera, Nunske grabe, iz rudnika Presika in iz mnogih drugih krajev. Med nami je bil celo neki begunec iz Madžarske. Torej kar čedna družba različnih tudi po dialektih! Kako dolge so noči brez spanja! Kaj jih torej ne bi krajšali z razgovori . . .
Besedi je sledila beseda, vprašanju odgovor in spet vprašanja! Prisluhnil sem šele takrat, ko je begunec pripovedoval o slabem odnosu njihovih učiteljev do učencev, ko so le-ti, kljub dobremu znanju, slabo ocenjeni, oziroma nasprotno pri onih, katerih starši znajo kupiti ocene z raznimi naturalnimi dobrinami. Na videz je bila to nedolžna, vsakodnevna izjava in takšna bi tudi ostala, če ne bi izzvala med nami živahnega pogovora. Na tako pripoved sem odločno reagiral z izjavo, češ da pri nas takih primerov ni. To ni bila nobena prisiljena, zlagana hvala naših razmer, temveč spontana beseda, ki jo je izzvalo moje prepričanje! Toda kmalu sem se znašel za trenutek v neljubem položaju, ko so ostali sobesedniki kar povprek negodovali in negirali mojo trditev: »Tudi v naši vasi sprejemajo učitelji razne poklone, da laže pogledajo skozi prste . . . šunka, jajca, mleko, sir, solata . . .! Naštevanja, oziroma oštevanja dolgo ni bilo konec. Proti številnim pričam sem moral utihniti, čeprav sem le s težavo lahko verjel, da niso bile »mite« zadnji pojav v stari Jugoslaviji, ampak da še sedaj »dičijo« nekatere naše redovalnice.
Sedaj se mi ne zdi potrebno, da bi razmišljal o bistvu teh izjav, da bi skušal ugotoviti, koliko je resnice v tem, oziroma koliko je zlaganega — to je predmet drugih. Zaenkrat se mi zdi važna ugotovitev, da govorice krožijo in delujejo! Ljudem je treba namreč povedati, da pri vsem tem obstoja še drugi, glavni krivec: to so oni sami! Zakaj dovolijo, da sploh lahko pride do takih napak? Pri tem jih ne bo rešila niti trditev, da se šolski sveti grejejo, ker so pač blizu peči.
Ne! Saj odločajo pri vsem tem prav vsi. O različnih možnostih njihove kritike menim, da ni potrebno še posebej pisati. Gotovo je za to ravno sedaj najprimernejši čas, ko se odpirajo šolska vrata . . .
Spanec še zmeraj ni hotel na oči in pogovor se je nadaljeval — tokrat o oddajah Radia M. Sobote. Predmet takšnega pogovora me ne bi začudil, če ga ne bi začela 70-letna ženica iz Hodoša, ki poleg »dober dan« še črhniti ni znala po naše. Čeprav teh oddaj ni razumela, še omenila ni tega, marveč samo hvalila, kako lepo, kako zelo lepo je slišati »domač glas po radiu« iz Sobote. (Ne vem, če ga je lahko slišala vse do Hodoša!?). Poznala je celo enega od napovedovalcev . . . in glasbo . . . in vse se ji je zdelo tako domače, prijeno. Na koncu je še dodala, da že dolgo ni ničesar slišala ... Nisem hotel greniti njenega veselja s pojasnilom, da oddaj ni več. Ne bi ji znal razložiti, zakaj jih ni več. Da, zakaj jih ni več!? O tem se ljudje mnogo sprašujejo, čeprav morda mnogi vedo, da oddaje še niso bile kakovostne, da niso bile sistematično izbrane, da je marsikdaj zapel kakšen akcent čisto po naše — preveč po naše; čeprav mnogi vedo za take in podobne napake naših amaterjev, vendar pa vedo tudi to, da bi čez nekaj časa zmogli tudi boljše programe. Si lahko zamišljate danes Pomurje brez našega glasila? Ravno tako ali še bolj priljubljen in potreben bi postal oddajnik za Pomurje.
Toda nikar ne mislite, da smo bili zbrani samo resni možakarji. Nikakor ne! Tudi smeha je bilo dovolj — eni sc peli, drugi se šalili; tudi dovtipov in krepkih »vicov« ni manjkalo — vse je govorilo, pelo, vse se je mešalo — res pravi čebelnjak, ki pa je kmalu utihnil — prekinil ga je namreč jok nekega fanta ... Bolničar je bil takoj pripravljen. Dogodek je tudi nas razgnal. Mnogi so kmalu zaspali, le bolničar je prečul noč ob fantkovi postelji. Mislil sem na vse one, ki sem jih mnogokrat slišal tožiti, da gredo rajši k zdravniku in sami plačajo stroške, čeprav imajo zdravstveno izkaznico in z njo ugodnost brezplačnega zdravljenja, ker pač tako »boljše« pozdravijo... Po nekaj dneh pa se je naši družbi pridružil tudi omenjeni fant, ki je že tudi skoraj ozdravel, pa ne vem, če se ni »zdravil na zdravstveno izkaznico!?« (kot mnogi drugi seveda).
Čas je še hitro mineval. Prišla je tudi nedelja in z njo tradicionalna tombola nogometnega društva Sobote.
Dan je bil lep in dogodek je privabil toliko ljudi, da svojim očem nismo verjeli, ko smo opazovali, kako so se ljudje naravnost valili v mesto. Cena tombolskih kart je bila sicer višja od »tradicionalne«, vendar pa ljudi to ni motilo, saj so biti dobitki res lepi — vse od mopeda in Murinih srajc pa vse do najrazličnejših sponk in podobnih rekvi-
zitov. Kaj hočem s temi vrsticami? Nič! Pa vendar: sanjal bi rad o podobni tomboli z enakim finančnim učinkom, vendar v priredbi kakega kulturnoumetniškega društva z namenom, da bi šel ves dobiček v sklad za gradnjo gledališča oziroma kulturnega doma — če bi seveda razne tovarne, podjetja in ustanove hotele odriniti tudi z tako tombolo svojo pomoč: dobitke —, tako da bi končno z nabranim denarjem vendarle enkrat pestreje pobarvali dokaj bledo podobo našega kulturnega središča. Malo več dobre volje in pomoči, kakršno dajejo podjetja temu klubu v omenjeni obliki ali pa v drugi, nič manj donosni — omenim naj le eno: reklamni oglasi na nogometnem igrišču (npr.: Tovarne perila, Potrošnika, Hotela Zvezda, Slatina Radenci idr.). Nisem nasprotnik športa! Nasprotno, veseli me skrb vseh onih, ki podpirajo fizično krepitev mladih ljudi, vendar pa naj ne zanemarjajo skrbi za duhovno (Asociacija omenjenega »razumevanja športnega življenja« me je nehote spomnila na članek v Ljudski pravici, ko pisec z republiškega tekmovanja za prvenstvo toži ob pogledu na soboške plavalce, ki si po napornih tekmah ne morejo privoščiti tople jedi...!?). Čudim se namreč žalostnemu dejstvu, da morajo biti šolarji oni, ki zbirajo iz svojih skromnih prihrankov — kulturni dinar ...
Nič slabše ne bi bile sanje o koncertni glasbi Sobočanov ati Ljutomerčanov, o pevskih nastopih številnih pomurskih zborov, o recitacijskem nastopu soboških gimnazijcev ali o nastopu bralnega gledališča KPA, o priredbi domačih novic in problemov, vendar pred zvočnikom Radia M. Sobote na valovni dolžini...
*
Kdaj se nam bodo uresničile te sanje? To niso želje posameznikov, ampak želje nas vseh!
H. J.
Iz male delavnice veliko
obrtno podjetje
Na severnem koncu lendavlavnica s povprečno 14 zaposleniske nižine je bila pred nekaj leti samo mala mehanična demi, ki pa ni zmogla več vseh storitev in naročil mehaničarske, ključavničarske in avtomehaničarske stroke. Po razmahu delavskega samoupravljanja pa se je naposled leta 1955 odločil tudi kolektiv in začel urejati prostore in povečevati zmogljivost delavnice, tako da se je do sedaj že razvila v večje socialistično podjetje.
»Mehanika« v Lendavi ima povprečno do 80 ljudi in je eno izmed največjih obrtnih podjetij v lendavski občini. V tem podjetju opravljajo uslužnostne posle, razen tega pa izdelujejo tudi manjše stroje za obrtniške delavnice in vse kovinske dele za dežnike. S svojimi kakovostnimi izdelki zalagajo vse tovarne in druge proizvajalce dežnikov v državi (poleg lendavske dežnikarne tudi ljubljansko, va-
raždinsko, somborsko in celo prizrensko tovarno dežnikov). Te tovarne so morale poprej te potrebščine v glavnem uvažati iz inozemstva.
Razvoj tega podjetja je zelo pomemben — tako za občino kot za družbeno skupnost. V podjetju so povečali promet približno za desetkrat, z njim pa prav toliko tudi narodni dohodek. Zaposlili so nad 60 ljudi, potrebnih dnevnega zaslužka, in omogočili domači tovarni dežnikov, da sedaj obratuje s polno zmogljivostjo in tako zaposluje veliko
več dela potrebnih ljudi in ustvarja tudi večji narodni dohodek. Še pred dvema letoma in poprej so morali večkrat prenehati proizvajati zaradi pomanjkanja surovin ali materiala.
Največ proizvodnih sredstev za razširitev proizvodnje so izdelali v svoji delavnici. Preuredili in razširili so delovne prostore ter uredili druge zaščitne in higienske naprave, za katere so najeli samo 2 milijona din investicijskega posojila. Vse to so naredili z malimi sredstvi, ki pa se zelo hitro vračajo, saj so jih banki domala že povsem vrnili.
Za vse te uspehe je treba dati priznanje prizadevnim ljudem, predvsem upravniku in takratnemu kolektivu, ki ni klonil pred težavami, porajajočimi se v času naglega razvoja podjetja. Te težave so prebrodili brez večjih posledic in kaj kmalu zabeležili pričakovane uspehe. Delovni prostori podjetja so lepo urejeni in proizvodnja uspešno napreduje. S povečanjem storilnosti polagoma tudi pocenjujejo svoje proizvode in storitve. Podjetje je prebrodilo tudi vse finančne težave.
Podjetje upravlja ves kolektiv. Delavski' svet so v podjetju prvič izvolili že spomladi leta 1956. Delavsko upravljanje se iz dneva v dan bolj uveljavlja, čeprav si mladi kolektiv šele pridobiva izkušnje.
Š. F.
Morje V PUŠČAVI
Za 200 milijard dinarjev bi lahko po mnenju francoskih strokovnjakov spremenili severnoafriške puščave v plodna polja.
Na meji med Alžirom in Tunisom, med kraji Biskra in Touggourt, se razprostirajo tisoči kilometrov izsušenih slanih jezer. Imenujejo jih »chotts« in ležijo v glavnem pod gladino Sredozemskega morja.
Francoski strokovnjaki so izdelati zanimiv načrt, po katerem bi lahko peščeno Saharo spremeniti v plodno zemljo. Predlagajo namreč, naj bi iz zaliva Gabes skopali 46 kilometrov dolg prekop, po katerem bi pritekala morska voda v nižino s slanimi jezeri. V tej kotlini bi potemtakem nastalo pravo morje. Za izvedbo tega načrta bi potrebovati približno 200 milijard dinarjev.
Kljub visokim stroškom pa ima uresničitev te zamisli mnogo dobrih strani. Morsko jezero na severu afriškega kontinenta bi namreč docela spremenilo podnebje v teh krajih. S tem pa bi postala Sahara plodna. Nove pomorske poti bi tudi
znatno olajšale transport nafte, kar je tem bolj pomembno, če vemo, da so v Sahari ogromna podzemeljska jezera nafte, ki po velikosti celo prekašajo nahajališča v Perziji.
Ekonomisti in finančni mogočniki po svetu menijo, da bi načrt francoskih strokovnjakov lahko uresničiti, kapital zanj pa bi moralo zbrati nekaj držav. Vendar za zdaj še ni znano, če bodo začeti z delom in kdaj se bo peščena, nerodovitna in neobljudena Sahara spremenila v bogato žitnico.

Čudna leta
Zgodovina nam je ohranila spomin na čase, ko se je zdelo, da je ves naravni red narobe. Leta 1186. je bila zima skoraj brez mraza. V januarju je že cvetelo drevje, februarja je začelo zoreti prvo sadje, v maju pa je bila žetev. Izbruhnila pa jo kuga in pokosila mnogo ljudi v Evropi. — Tudi v 13., 16. in 17, stoletju so večkrat izostale zime. Mile zime so bile tudi v drugi polovici preteklega stoletja, zadnji dve v letu 1895 in 1896. Najhujša zima jo bila leta 1740., ko je več kot dva meseca »držala« temperatura — 75 stop. C. Leta 1132. je bila največja suša. kar jo pomni zgodovina. Zemlja je pokala od vročine in tudi velike reke so usahnile. Od aprila do oktobra ni padla niti kaplja dežja.
50 let helikopterja
24. avgusta je minilo točno 50 let, odkar je poletel prvi helikopter, ki ga je konstruiral Francoz Louis Bregue. To, takrat precej pomanjkljivo napravo, so imenovati »žiroplan št. 1«, tehtala pa je 540 kg.
Prvi polet s helikopterjem je bil več kot skromen: obdržal se je v zraku samo eno minuto in še to na višini 60 cm.
Kljub temu pa so Francozi ponosni, ker je vsaj prvi helikopter bil njihov.
104 leta staremu možaku zrasli lasje
Arso Uzelac iz vasi Doljana v Bosni je kljub visoki starosti
—	ima nič manj kot 104 leta — zdrav in krepak. Samo las nima, saj je že postal popolnoma plešast, ko je imel 40 let.
Pred nekaj meseci pa so staremu možaku znova začeli rasti lasje. Arso ima sedaj novo skrb
—	prvič po 60 letih je moral k frizerju, da mn uredi »frizuro«.
Most čez Bospor
Turčija bo zgradila velikanski most čez ožino Bospor. Dela bo opravilo podjetje Krupp iz Zahodne Nemčije.
Kmetje, čebelarji in muhasta ajda ...
R
A
M
L
J
A
N
J
E
Cvetočo in opojno dehteča ajda je še pred nekaj leti v poznem poletju krasila ravninske poljane na levem in desnem bregu Mure. Kot strniščni posevek je dajala kmetom tudi lepe dohodke. Nič manj je niso cenili čebelarji, ki so iz raznih slovenskih krajev pripeljali čebele, da so na ajdi nabrale zadnje medene zaloge pred zimo. — Da, tako je bilo nekoč . . ., zdaj pa je drugače. Vsako leto so manjši na naših poljih beli pasovi ajdinih posevkov. Čebelarji jamrajo, da čebele zastonj obletavajo cvetje skrivnostne ajde, kmetje pa ugotavljajo, da je tudi pridelek iz leta v leto slabši; pravijo, do se pridelovanje ajde več ne izplača. Kaj je vzrok tej neljubi spremembi, je odprto vprašanje za marsikaterega kmeta in čebelarja.
Čebele se v skrbi za življenjski obstoj borijo z naravo. Tudi čebelarjev uspeh je odvisen od teh naravnih dobrin. Čebelarji so zelo dobri naravoslovci, poznajo vsak grm in vsako rožo, ki daje nektar. Hkrati so tudi meteorologi; spoznajo se na zračne tokove, zasledujejo spremembo temperature itd. in se poslužujejo sodobnih pripomočkov za merjenje zračnega pritiska in temperature. Brž ko čebele iztaknejo v naravi nekaj medičine, že opazi čebelar donos in tudi ve, kje so jo nabrale. Tedaj skrbno pazi na vremenske spremembe, ki bi utegnile vplivati na donos. Radijske in časopisne vremenske napovedi ve na pamet za en teden naprej. Vendar se na to ne zanese, rajši zaupa svoje-
mu barometru in toplomeru, medtem pa žalostno strmi v temne oblake in s skrito željo hrepeni po soncu. Ko je vreme ugodno in je donos v panjih zadovoljiv, je dobre volje, igra se z otroki in se postavlja pred že-
no s svojimi čebelarskimi sposobnostmi. Vremenska sprememba s padcem donosa pri čebelah pa deluje na njega kot injekcija na bolnika. Govori malo in je nervozen; vsaka malenkost ga razjezi. Starejši poba že ve, kaj se je zgodilo; neslišno se splazi do mame in ji šepne na uho: »Pritisk pada!«
Ajda je za medenje, kakor pravijo čebelarji, zelo občutljiva. Potrebne so tople noči in ne prevroči vlažni dnevi brez vetra z jutranjo meglo. Na sestanku sem slišal čebelarje, ki so že sklepali: »Letos zopet ne bo nič z ajdo, ne medi in tudi rodila ne bo nič!« »Premrzle noči so«, pravi drugi — »in vsak dan veter«, pristavi tretji. Tisti pa, ki je
letos zamudil ugodno gozdno pašo, strokovnjaško zaključi »ajdovo« debato s starim in nadvse važnim čebelarskim pregovorom: »Muha ne da kruha!«
Naši kmetijci čedalje bolj opušča-
jo ajdo zaradi slabih donosov. Nekateri celo pravijo, da je ajda plevel na njihovih njivah; to seveda zato, ker ne rodi. Posamezni kmetijski strokovnjaki »tolažijo« kmete z neko uvoženo ajdo. Če nam preostane to edino upanje, zaupajmo — škoda le, da še vremena ni moči uvoziti. Ko bo vse to doseženo, ajda ne bo več samo plevel in tedaj bo tudi čebelar skromno priznal: »No, neko malenkost so čebele nabrale.« Pomurske kmečke gospodinje pa bodo zopet zaslovele s priznanimi ajdovimi krapci in žganci. Na slabšem bodo edino oni, ki prodajajo »dragoceno« (za dragoceno) ajdovo kašo in »kšeftajo« z njo po vsej naši slovenski deželi.
Tone Slavič
Priroda nima meje  .  .  .
To nam stika, ki prikazuje del soboškega gradu, lepo prikaže: celo iz žleba gradu začenja poganjati drevesce. Ati hoče posnemati svoje okolje?
Š. J.
Elektronski kontrolor za pivo
V neki pivovarni v ZDA imajo električni stroj, ki pregleduje polne pivske steklenice, ugotavlja pravilno barvo piva in pazi, da ne plava v njem kakšna smet.
Pivske steklenice postavijo na ve-
liko kolo, ki se vrti, vrtijo pa se tudi steklenice. Ko pride kolo v določen položaj, se za hip ustavi, steklenico pa močno osvetlijo. Na nasprotni strani je majhna fotografska celica. Vsako nepravilnost v steklenici zabeležijo mali elektronski možgani. Ko se steklenica avtomatično pomakne s kolesa, »ukažejo« elektronski možgani, ki so si »zapomnili« nepravilno steklenico, posebnemu stroju, naj steklenico izloči.
Elektronski kontrolor lahko pregleda v eni minuti 150 pivskih steklenic.
Šola, stara 312 let
V Njegoših, rojstnem kraju Petra Petroviča Njegoša imajo šolo, ki je stara 312 let. Zgradili so -jo v času, ko je stekla cesta iz Kotorja do Cetinja preko Lovčena. Šola ima še dandanes staro obliko in jo bodo vaščani, ki sedaj gradijo novo šolo, ohranili kot znamenitost svojega kraja.
Človek in pes v pasti
Kmet Dobrica Kašič iz Biljanovca je krenil zgodaj zjutraj, da bi pregledal svoj vrt. Spremljal ga je pes, ki se je začel potikati po grmovju ob bližnjem potoka. Nenadoma je pes padel v past, ki jo je postavil lovec Radoš Češovič, da bi ujel vidro.
Gospodar je pohitel, da bi pomagal svojemu psu. Ko je poskušal razmakniti- železo, je sedel na tla. Takrat pa je nekaj škrtnilo — in druga, skrbno skrita past je zgrabila kmeta.
Lahko si mislite, kako presenečen je bil lovec Češovič, ko je našel v pasti dve tako čudni »zverini«.
Telica - mali fenomen
(V sedmem mesecu brejosti dajala dnevno 3 litre mleka)
Posestnik M. v Murskih Črncih ima telico, ki je bila letos junija stara dve leti. Tetico so umetno osemeniti februarja, ko pa je začela hoditi na pašo, ji je začelo nenavadno naglo rasti vime, ki je čez nekaj tednov zelo oteklo, postalo trdo in iz dojk je kar samo teklo mleko.
Tetica ni hotela žreti trave, niti se ni hotela pasti, dihala je težko in je imela vročino. Zato jo je lastnik dal pregledati. Živinozdravnik, ki je telico preiskal iti vzel tudi vzorec mleka, je dejal, da nima žival nobene napake in da jo je treba takoj začeti dojiti.
Avgusta je bila tetica v sedmem mesecu brejost in jo je lastnik že dva meseca prej redno vsako jutro podojil, mleka je imela do 3 litre dnevno in je bilo dobro, saj so ga dajati celo dojenčku.
Vaščani so se čuditi temu pojavu in ugibali, kakšna
molznica bo telica in ali to ne bo škodovalo teletu.
»EKSPEDICIJA«
N
A

I
S
L
A
N
D
Avstrijski učitelj dr. Kurt Filipic se je odpravil popolnoma sam v skalnate predele Islanda. Tam namerava raziskati ognjenik Grimsvoet, ki je blizu tečaja in je visok 2000 metrov. O svoji »ekspediciji« je dejal, da je to njegov skromni prispevek k raziskovanju v mednarodnem geofizičnem letu.
Strokovnjaki pravijo, da je tak podvig zelo nevaren, toda 35-letni učitelj zemljepisa je prepričan, da bo kos vsem težavam.
POMURSKI VESTNIK, 3. okt. 1957
8