î^eto 1895.
547
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos LXIV. — Izdan in razposlan dné 20. avgusta 1895.
Neblna: Št. (121.—125.) 131. Ukaz o prejemanju Löfflerjevega mišjega bacila iz inozemstva. —122. Ukaz 0 carinskem postopanju z umetalno svilo iz celuloze in z blagom iz nje. — 123. Zakon o državnih ugodnostih, ki se dodeljujejo posojilom mestnih občin Levôv, Tešln in Novi S%cz. — 124. Zakon, da se podaljšuje rok za vračilo brezobrestnih naprednin, dovoljenih vsled povodenj leta 1882. in stiske leta 1889. deželi tirolski. — 125. Ukaz, s katerim se dopolnjuje in deloma izpreminja ministerski ukaz z dné 24. aprila 1895. 1., govoreč o dovoljevanju obrtnega dela ob nedeljah pri posameznih vrstah obrtov.
131.
jftaz ministerstev za finance, nošnje stvari in trgovino z dné 13. julija 1895. 1.
0 Ppeiernanju Löfflerjevega mišjega bacila iz ino-
zemstva.
Na podstavi člena VI. v carinskem zakonu . 25. maja 1882. 1. se v porazumu z vdeleže-T !' ^uljevimi ogrskimi ministerstvi prejemanje
tenPVorrn	Kortîlo ® Î7	o norrnr
kub erjeve£a mišjega bacila“ iz inozemstva, s čegar Ca ,Urarni je po številki 64. carinske tarife postopati lne prosto, navezuje na to, da se donese posebno Zn° dovolilo političnega oblastva na I. stopinji.
„„ , ukaz stopi v moč z dnéin, katerega s Oglasi.
Kiel
mansegg s. r.
Wittek s. r.
Böhm s. r.
(Slovenlsch.)
133.
Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dné 1. avgusta 1895. 1.
o carinskem postopanju z umetalno svilo iz celuloze in z blagom iz nje.
Porazumno z vdeleženima kraljevima ogrskima ministerstvoma se ukazujejo nastopna dopolnila uradnega abecednega blagovnega spiska :
Na novo je vzprejeti iskalnice :
„Celulozna svila, gl. Umetalna svila.“
„Lesena svila, gl. Umetalna svila.“
„Umetalna svila (lesena svila iz celuloze) in blago iz nje, kakor svila in svileno blago.
Beli svili, oziroma rumeni surovi svili po barvi podobno umetalno svilo je ocarinjati kakor svilo pobeljeno ali barvano (t. št. 1066) s 50 gl. (po pogodbi 35 gl.).
Opomnja. Umetalna svila se nareja iz nitro-vane celuloze (piroksilina), katera se, v êterju ali octovi kislini raztopljena, pod visokim tlakom spravlja skozi zelo fina sita. Razpočnost, katero ima piro-ksilin, se pozneje odpravi s kemičnim ravnanjem.“
115
Na koncu opomnje 3. pri iskalnici „Svila in svileno blago“ je kot tretji odstavek vzprejeti kazal-nico: „Gl. tudi Umetalna svila“.
Bolim s. r.	Wittek s. r.
133.
Zakon z dné 10. avgusta 1895. 1.
o državnih ugodnostih, ki se dodeljujejo posojilom mestnih občin Levdv, Tešfn in Novi Sacz.
S pritrdilom obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Zadolžnice, začasnice in kuponi posojila, ki ga mestna občina Levöv vzprejme po gališkem deželnem zakonu z dne 7. februvarja 1895. 1. (Dež. zak. št. 16.) v znesku 10,000.000 gl., in pa zastavbe, izbrisne izjave, ki se po tem povodu napravijo, ter knjižni vpisi, ki se dosežejo, se gledé delnega zneska 8.700.000 gl. oproščujejo plačila kolkov in neposrednih pristojbin.
§• 2.
Zadolžnice v §. 1. oznamenjcnega posojila se smejo uporabljati za plodonosno nalaganje glavnic ustanov, v javnem nadzoru stoječih zavodov, potem sirotinskih, fidejkomisnih in pokladnih novcev in po borznem kurzu, vendar ne nad njih nominalno vrednostjo, za služabne in opravilne položnine.
§. 3.
Posojilu, katero vzprejme z dovolilom sleškega deželnega odbora z dné 26. junija 1894. 1. mestna občina Tešin v višini, potrebni za nabavo gotovinskega zneska 950.000 gl., dalje posojilu, katero vzprejme po povodu ognja v letu 1894. mestna občina Novi S^cz v znesku 200.000 gl., se dodeljuje prostost od kolkov in pristojbin gledé dolžnih listin, prejemnih potrdil in izbrisnih listin, katere se izdadö, potem za knjižne vpise, ki se dosežejo.
§. 4.
Ivzršitev tega zakona,'ki stopi v moč z dném razglasitve, se naroča Mojima ministroma za finance in pravosodje.
V Išlu, dné 10. avgusta 1895.
Franc Jožef s. r.
Kielmansegg s. r.	Bolim s. r.
Krall s. r.
124.
Zakon z dné 11. avgusta 1895. U
da se podaljšuje rok za vračilo brezobrestnih na* prednin, dovoljenih vsled povodenj leta 1882. in vsled stiske leta 1889. deželi tirolski.
S pritrdilom obéh zbornic državnega zbor* ukazujem také:
§• 1.
Vlada se pooblašča, da za one naprednine, ki so bile po §. 9. zakona z dné 13. marca 1883. !• (Drž. zak. št. 31.), oziroma po cesarskem ukazu z dné 26. septembra 1882 1. (Drž. zak. št. 130.) skladbam, vodnim zadrugam, občinam in občanom na Tirolskem iz dovoljenega kredita za 1,500.000gl-brezobrestno podeljene, začetek vračila, ki je bil P° gori imenovanem zakonu postavljen na 1. dan janu* varja 1886. 1. in ki se je po zakonu z dné 7. julij8 1886. 1. (Drž. zak. št. 128.), po zakonu z dné 19. aprila 1889. 1. (Drž. zak. št. 74.), in po zakonu z dné 3. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 6. iz let8 1894.), mogel odložiti najkesneje do 1. dné janu* varja 1889. L, oziroma najkesneje do 1. dné janu-varja 1892. 1. in do 1. dné januvarja 1895. h, °z‘‘ roma nadaljevanje tega vračila gledé tistih prejem* nikov naprednin, ki so v gospodarski stiski, podalj^8 do 1. dné januvarja 1897. leta najdalje.
Taka podaljšba se smé dovoliti samö, ako za njo poprosijo vdcleženci, po meri poistinjene resnične potrebe.
Državna uprava naj, odločujoč o prihajajočih prošnjah za podaljšbo, postopa v porazumu z de* želnim odborom.
§• 2.
Prav tako in po istih pogojih se vladi daje oblasb da tudi gledé brezobrestnih naprednin, danih v znesku 160.000 gl. iz kreditov, dovoljenih v olajšilo stisk8
?s lnan^ na Tirolskem na podstavi zakona z dné Vr -;Prila ^889. !• (Drž. zak. št. 55.), pričetek po-la|ija, ki je bil z navedenim zakonom ustanovljen a 1 ■ dan januvarja 1890.1., oziromanadaljevanje tega jg^ra<-;|nja podaljša najkesneje do 1. dné januvarja
§. 3.
Za Čas po §§, 1. in 2. dovoljenih podaljšeb se dežele ne zahteva, da bi poroštvovala za vračilo
naPrednin.
§■ 4.
Za vloge, listine in uradne posle gledé po-Jbbe rokov, o katerih se bo razpravljalo po
pričujočem zakonu, ni plačevati kolkov in pristojbin.
§• 5.
Izvršiti ta zakon, kateri pride v moč z dném razglasitve, je naročeno Mojim ministrom za notranje stvari, poljedelstvo in finance.
V Išlu, dné 11. avgusta 1895.
Franc Jožef s. r.
Kielmansegg s. r.	Bolim s. r.
Blumfcld s. r.
135.
Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvom za no-tranje stvari in z ministerstvom za bogočastje in nauk z dné IL avgusta
1895.1.,
S	se dopolnjuje in deloma izpreminja ministerski ukaz z dné 24. aprila 1895. I. (Drž. zak.
št. 58.), govoreč o dovoljevanju obrtnega dela ob nedeljah pri posameznih vrstah obrtov.
V	dopolnilo in delovito izpremembo ministerskega ukaza z dné 24. aprila 1895.1. (Drž. zak. št. 58.), re«ega o dovoljevanju obrtnega dela ob nedeljah pri posameznih vrstah obrtov, se ukazuje to-le:
Člen I.
V	§. 2. omenjenega ukaza naj točka 17., 19. in 22. slove takö:
17. Narejanje lesenine, lepenke in papirja.
Dot ^e<^etjsko delo je z omejilom na neobhodno *°bne delavce dovoljeno:
. Za sušenje in nadziranje belilnih izeb;
Za obrat priredov za brušenje lesa, drobno-noelov in kotalnikov, toda še le v nedeljo od ure zvečer počenši.
Kakor pri 4. a) in b).
Vsako drugo nedeljo 24 ur.
19. Žitni mlini.
. Nedeljsko delo je z omejilom na neobhodno reune delavce dovoljeno:
'0 mlinom na veter in ladje:
a) za nadziranje strojev, prenosov in mlinskih priredov;
ß) za nasipanje mlinskih priredov;
ï) za polnitev mččnih vreč z meljo;
za razkladanje žita, dovedenega v malin, *n za nakladanje moke, ki se iz mlina odvaža, do 10. ure zjutraj, amö ali večinoma na neposredni obrat z vodno suo opravljenim mlinom v istem obsegu.
Vsako drugo nedeljo 24 ur, ako se ravno pretekli teden vsled prestankov, ki se pokažejo iz svojstva obrata, ni delavcem dodelil že počitek 24 ur najmanj.
Razen tega je tem mlinom dovoljeno :
e) razpošiljati moko in kruh v svojih vozo- Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak vih ob nedeljah ob urah, določenih za delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu, trgovino z živežem, in ob ponedeljkih od 3. ure zjutraj.
c) Samö ali večinoma za parni obrat opravljenim mlinom za dela, navedena pri a) pod a), ß) in Y) pak še le v nedeljo od 6. ure zvečer.
Vsako drugo nedeljo 24 ur.
22. Narejanje cukra.
Nedeljsko delo je dovoljeno:
a)	pri izdelovanju surovega cukra: za dovažanje pese iz kleti prav blizu fabrike, v pesnici, pri difuziji, saturaciji, vapneni postaji, filtraciji, iz-hlapljalni postaji, v polnilnici s centrifužno postajo, na cukrovih kaščah, izvzemši pakovanje, naposled za obrat sušilnic za zrezke;
b)	v čistilnicah cukra; za razkladanje surovega cukra, kadar bi se obrat moral pretrgati, če bi se razkladanje opustilo, pri afinaciji, razpušče-valni postaji, filtraciji, izhlapljalni postaji, v spo-dijišču, v polnilnici s centrifužno postajo, v sušilnih izbah in na cukrovih kaščah, izvzemši pakovanje, toda vštevši vlivanje na postaji kockastega cukra;
c)	pri razcukrovanju melase: za ozmozovanje, za narejanje in razkrajanje kalcijevih in stron-cijevih saharatov in za obrat žgalnih peči, pre-kapnih, hladilnih in polnilnih priredov, ki je s tem združen.
Kakor pri 4. a) in b).
Člen II.
V §. 2. navedenega ukaza je na koncu pristaviti:
49. Preskrba z vodo.
Nedeljsko delo je dovoljeno z omejilom na de-	Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak
lavce, ki so neobhodno potrebni za vzdržavanje delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu, obrata strojev za vzdiganje in porazdeljevanje vode.
Nedeljsko delo je dovoljeno.
50. Godcevski obrt.
Počitek 24 ur prvo prihodnjo nedeljo ali kak delavnik ali pa počitek šestih ur dva dni v tednu.
Člen 10.
V §. 7. navedenega ukaza naj točki a) in d) sloveta: a) Pletači prirodnili cvetic in trgovci ž njimi, potem narejalci umetalnih cvetic; d) slaščičarji, kolačarji in mandoletarji, potem medarji (strdeničarji).
Člen IV.
Pričujoči ukaz stopi v moč z dnčm, katerega se razglasi.