Nr. 3._Celje, 20. avgusta.__1882.
Kmetski prijatel.
_3>er gSttuernfremtb.
l'^LL^r™^	iRokopi"1 - «p™i!žiim.j°e<n,nko,"a pi,mi"ne
leta 80 krajcaijev.	j	z» omanila k plač« u nevadno rento 8 kr.
Denar aa mršilo kmetskega prijatelj» prosimo poiiljati t go»ponk« nlice iterilka « (Herrengaaae Nr. 6.)
Kmetskemu stanu treba je pomagati.
Če kmeta hočemo rešiti gotove pogube, moramo pomagati mu, naj si bo že kakor koli, to spozna vsak Avstrijanski deržavljan, .'e le hoče pravično soditi, in misliti pošteno. Cele tri leta že vladajo našo cesarstvo Cehi, Poljaki, klerikalci, za njim lazijo tudi naši pervaki, in misliti bi morali, da so vendar kaj polajšali težke bremena kmetskemu stanu, in so napravili kaj koristnega. Da, doveršili so precej veliko, pa če je to v blagor našim kmetom , to naj prevdaryo kmetje sami. Popravili so davek za zemeljska posestva, davek za hiše, vojaške takse, petrolejevi davek — zdaj pd več ne naštevamo, saj je že tako preveč, davek pa davek, in vedno le davek. Vse te nove davke pa čutijo kmetje nar bolj. Bogatin šteje svoje tavžentarje, kterih kmet še ni videl, in le sliši morebiti kedaj od njih, bogatin ne misli kaj drnzega, kakor kako bi se kratkočasil, in zapravljal denar, ki ga je pridobil brez truda, brez skerbi. Največkrat takemu bogatinu ni treba nič davkov plačevati, za hišo ali palačo če jo ima plača sicer, od svojega denarja pa, s kterim se bogati dan na dan, pa ne plača ne krajcerja davkov. Za blagostanje našega naroda slovenski poslanci niso l isto nič napravili. Kako bi se pač s takimi malenkostimi pečali, za to nimajo časa, skerbeti so morali, da dobijo Čehi svojo nniverzo, ali visoke šole, da se vpeljajo na gimnazijah v Ljubljani, v Kranju, in v Novemmestu slovenski razredi, kterih bi čisto nič ne bilo treba, in veljajo lepe denarje. Skerbeti jim je bilo treba, da se na Poljskem delajo železnice, skerbeti jim je bilo tudi treba, da naj plačajo planinske dežele več davkov, ko dozdaj, skerbeti so morali, da smo posedli Bozno in Hers govino, za ktere smo izdali že več miljonov, skerbeti jim je bilo treba, da ja nemee nikoli ne d"bi pravice. Če je kteri nemški poslanec govoril kaj, in če je bilo za kmeta še tako dobro, metal je bob v steno, zavergli so nje-predlage , samo zato , ker je nemec , in ne rakovo pot, kakor naši poslanci; zato pa nem-eem tudi ni bilo mogoč* pomagati revnemu kmetu, «o so ae še toliko trudili. Poboljšati vsaj nekoliko
$tm Mn«fi<|tn Stani« m*f aufotfrtft* »trkat!
@3 gibt roof)l roenig Seute mehr in Oefterrei$, bie nidjt einftfjen, daß für Den »auernftanb etroa« gegeben mug, roenn er nidjt ganj gu Sranbe gehen foU.
SJlan hätte fllauben unb erroarten jollen, bag roatproub bet 3 3af|tc, roo bie Sonjeroatioen, bie If^cd/en, 'Bolen unb ßlerifalen, mit roeldjen auef) unfere Kematen mitlaufen, ben Staat regieren, für ben Sauernftanb etroa« ®ute« erreicht rattben mürbe. 3a ei ift aud) 3)!and)e4 erreicht rootben, ob ei aber getabe für bie Säuern fetjt gut unb nütilidj ift, ba-rüber mögen unfere bauerlid)™ Sefet felbit u rti) eilen. ©runbfteuet'Ütegulirung, ©ebaubefteuergefeg, Slilitär. taje, ^etroteumjoll — mir jagen heute nicht mehr, benn bamit merben «lle genug boben, »de neuen Steuern, ohne Sluänahme treffen ben 'Sauern am hör« teften. Der teid»e Sörfenmann jdtjlt feine laufenbet, bie bet Sauer nur com §örenfagen her femtt, mit Stube, unb ftubitt nur roie er ft$ unterhalten mochte, benn ber ©elberroerb foftet it)m feinen Scbroeig unb feine grofje Sotge. 6t jahlt aud) oft feine Steuer. Öouyitonä roenn er ein §au« ober fonft einen Sefig bat, aber für fein: ©elbgefääfte, für ba# Spiel auf ber 9örfe jahlt er nidjt«.
Unfere flooenifdjen «bgeorbneten haben jur £>e> bung be« SolfžroohleS fo Diel roie nidjtč gelban. Sie baben aud) feine 3eit baju gehabt, benn fie baben ja forgen muffen, bag bie Ifaedjjen eine eigene Uni. oerfttät befommen, unb bog man in Saibad) unb 9in< bolfsroerth unb Ärainburg böchft überflügige unb foft-fp'elige flooenift^e Klaffen an ben Sijmnaften errichtet. Sie haben forgen müffen, Dag in 3$olen gifenbahnen gebaut roerben, unb fie haben forgen müffen, bag bie »eoölferung ber «Ipenlänbet höhn befieuett roirb, fie baben juetft bafüt forgen müffen, bag »oiirien unb bie §erjegoroina, üänber, bie un« js|t fdhon mehrere hnnDnt «Killionen »ulbe* foften, occupitt roorben ftnb, unb fie haben immer forgen müffen, bag bit 2)eutfd)<n roährenb breiet 3ahre niditž burd)-|e?en fennten. $at einer oon ben 2efcteten etroa« g»
nektere predloge, ktere eo bile očividuo škodljive kmetskemu stanu, to se jim je vender posrečilo. Naši slovenski poslanci toraj niso imeli časa, misliti na kmete, kteri so jih volili, da bi varovali njihov blagor. Prav lepo se obnašajo ti poslanci. Mislimo, da mora poslanec pred vsem misliti na blagor svojih v lilcev, da doseže to, kar je volilcem treba. Pa kaj je inar tem gospodom ta blagor kmeta, kterim je perva čast, da jih poYzdigujej.i si venski časniki, in jim .slav.." p.'jo in „živio" kričiji. Na kmeta misliti in na njegovo prašno skledo pa nimajo časa.
Če gospod d kt r Vošnjak in drugi poslanci
Sridejo vam rajteng» dajati, kar bi bila njihova olžnost, kaj da so za vas storili, ki ste jim zaupali in jih volili, prašajte jih zakaj so vam naložili davek za kavo, za petrolij L t. d., ne dajte se pa preslepiti s sladkimi besedami.
Kmetje ko vam pišemo tako, ne mislite da bi mi ne vedli, kako bi sc zboljšalo vaše sedanje slabo stanje. To nalogo rešiti sicer ni lahko, pa se rešiti vendar mora. Pred vsem je treba vašim poslancem , naj bodo SI..venci ali Nemci, gledati na perste, da vidite, kako se i bnašaj.., mi vam bomo pomagali, kolikor je le mogoče. Vsi slovenski časopisi, ktere uredujejo pervaki, ali kteri sploh samo za pervake delajo, so polni hvale in slave teh slovenskih poslancev, zakaj to že vedo, lonec pa kotelj očitati si ne moreta ničesa, ker oba sta černa.
Mi pa vam pisali bomo vedno resnico, in mislimo vam pomagati s tem nar več. Deset tisoč kmetov bere že zdaj našega „Kmetskega prijatelja" , to je tem gosp. d< m znano, toraj morali bodo radi ali neradi saj nekoliko skerbeti za blagor kmeta, za blagor voliieev, če ne, vedu že sami dobro, kaj jih čaka. Kmet ni tako slep, da bi ne razločil pravega prijatelja, cd tistih ki imajo sicer sladke besede, ali skerbijo samo za sebe, tem je čez vse biti v deržavnem zboru, da se saj govori o njih, naj bo že dobro ali slabo. — To bi bilo pervo, namreč gledati dobro, kaj delajo vaši poslanci.
Drugo pa je in prav zlo potrebno, da se ze-dinijo, ali združijo kmetje; ter sami malo gledajo, kaj se dela z denarjem, ki ga tako težko za davke plačujejo. Napredujoči kmetje na zgorqjem Štajarskem združili so se že v „kmetska društva" se zbirajo zdaj tu zdaj tam, ter prav podučno pogovarjajo se Kako lepo bi bilo, če bi se tudi pri nas kaki posestnik potrudil, zediniti kmete v tako društvo, samo to vam svetujemo n« jemajte v taka društva , ne advokata, ne duhovna, tudi mestjana ne, ostanite sami med seb j ; sami veste nar bolje, kje vas čevelj žuli, kaj vas tiši, kaj vam je potreba, govorite odkritoserčno, in vemo, da gotovo ne bo se govorilo v tem društvu o neumnem prepiru narodov, kteri velja toliko lepih denaijev, ki vam ne koristi čisto nič, plačati pa morate večidelj vi. Tako društvo kmetsko bi imelo veliko veljavo,
rebet, unb roenn e« nod) fo gut für bie Sauern mar, untfonft! fficil er ein SJeutfdjer unb fortfdjrittlich gc finnt mar, bat mau (einen üntrag oerroorfen unb nicht meiter beiüdfidjtiflt, be|roegen tonnten bie 2)eut-f$en je$t audj gar ni$t4 fdpaffen, unb e« ift ibnen nur mit Aroftter 3)!übe gelungen, mandje gar )u arge, gegen ba« Solfatuol)! gerichtete Slnträge roenigften« halbroeg« ju oetbeffern.
Untere ]Iot>em(d)en Slbgeorbneten ijaben alfo für unfere Bauern nidjtS tfjun tonnen, — roeil He ja feine 3eit baju gehabt fjaben. Sine fd)ön» ffiirtf)fd)aft ba«! Sl<ir glauben, nenn bie Säuern oon Unteifteiennart einen Slbgeorbneten nähten, fo foll biefer bocl) juerft auf feine ©äbler, unb auf ba« roae biefe brausen, beuten, über biefe Herren, bie fich oon bett flooenifchen Slättern immer ju jubeln (äffen, oon benen ti immer liciftt: .Slava! Zivio!" bie boben anbete Sachen ju t!)un, al« auf ben Sauern ju benten, unb auf feine leere ©djüffel.
Söenn §err ®r. ißoenjaf unb bie übrigen $erren, meieren 3ht ®u't Sertrauen gefdjenft habt, ju 6ud) tonimen, unb Sud), roie e« ibre ffltdjt ift, Siechen' idjait barübet geben, roa« Tie gethan haben, bann f t a g t fi<- @>e foQen Sucb nur fagen, maši e« mit bot 'fSetroleumfteuer, bem Eaffeejoll u. bgl. ift. £a|t (Sud) aber nid)t mit einigen frönen SBorten abfpeifen! 9iuu aber füt beute genug baoon. ffleim mit in fol> d)cr Seife fdjreiben, fo roütben mit ouij fagen, auf ioe(d)e ffieife mir e « madjen möchten, ba| bem Sauernftanbe geholfen roerben mürbe. £>ie Aufgabe ift nicht leicht, aber gelöft tann unb muß fie roetben. Šot Videm heilt e$ ben Herren Slbgeorbneten, ob fit nun 3)eutf<he ober Elooenen finb, auf bie Pappe ju gehen. SBit motten ben Säuern ba reblich ju ® ienften flehen. Sitte flooenifchen 3c"un8cn haben nut Slava t uub Hvala! für bie Xijateu bet flooenifchen Hbge« otbnetcn, roeil alle Slätter miteinanber nut für bie Seroaten arbeiten. 3Bir abet roetben genau bie SBaljt' heit berichten, roa« fie thun, unb glauben fdjon bamit ben Sauem einen Dienft ju erroeifen. 10.000 Sauern lefen jegt fchon bell .Kmetski prijatel", unb bai roiffeu bie fetten feht gut, fte roetben fich alfo fchon hetbeilaffen muffen, auch C'R uienig füt bie Sauern ju arbeiten; roeil fie ja fonft fürchten müffen, nicht mehr gen>ät)lt ju roetben, unb an bet SReidj«rat«roahl liegt ihnen aUen unenblidj oieL ®a« roäre alfo Sine«, ßroeiten« ift e« bringenbft notbroenbig, ba| bie Sauem )ufammentreteu, unb fich felbft ein bi«d)en tümmeru roa« mit bem Steuergulben gefd)ieljt.
Die beutfehen fortfchrittlid} geftnnten Säuern in Oberfteiermart haben „Sauernoereuu" gegrünbet, bie oiele SUiitgliebet haben unb wo halb in einem balb in bem anbeten Orte lehrreiche Sorträge gehalten roetben ®ie fchön roäte e«, roenn ber eine ober anbete Saab» nit t h ftd) an bie (Stünbung eine« folgen Set eine« machen mürbe! Uber e«mü|tenSbootaten, Seiftlicbe, Sütger, ©itthe, £*h*n «• (• ®anj au«gefd)loffe8 fein. 9Jur üembroirthe foBten ben Seteiu bitten, ba mochte roenigften« ba* jum 9u«bruct tommea, na* bit Sauern braacheu, unb bie buuimen Siatioualitütt-
in pomagalo bi vam veliko. Vemo da društvo vstanoviti, kakoršnega mi mislimo je težavno, toraj pisati hočemo o tem še več, pisati vam hočemo prihodnK tudi kako dobimo denar, če ga je treba, kar je pri nas v Avstriji žalibg zmeram bolj in boli, dobili ga bomo ie kje, samo od kmeta ne, kakor se je godilo do zdaj vedno, da moral je plačala samo kmet.
fcritigteiten, bit nur viel (Selb toften unb gor feinen Üutien ^abrn, fleroifc bei Seite bleiben. Sin Dauern-oetein ift oom größten i)iu?cn unb oom größten Seltne, fflit roifjen molji, bog bie ©tünbung eine! folgen in unfetem Sinne fdpoierig ift. fflit mer-beti b«rüber jdjon nod) fdjreiben, unb anä) barüber, no man ba« Selb fjernetimen foll, nenn man fo siel brauet, al« ei leibet Sötte« in Cefterteid) ber 5aff ift Som Bauern auf feinen JaK m e t) r a(8 bitter!
Ix Trsta.
Naj važnejše mesto za avstrijansko tergovino, ali kupčevalstvo , mesto Terst, je odperlo začetek tega mesca razstavo. Taka razstava koristi naj več mestu samemu, ako tudi drugim krajem ni brez upliva, ker spodbada vse, ki jo gledat gredi, in vidijo tam lepe reči razstavljene da posnemajo sosede, ter se trudijo poboljšati svoje dela, in doseči popolnomost, kakor jo vidijo pri druzih fabri-kantih. Kakor sem pa že omenil, koristi taka razstava nar več mestu samemu, pomislite le, koliko denarja vam ostane v vašem tergu ali vaši vesi, kadar imate somenj ; koliko več pa v velikem mestu, kamor derö ljudje iz bližnjih in daljnih krajev. Le malo je kupcev, večina so radovedneži ali pa taki, ki se hočejo kaj učiti. Vsi ti obiskovalci pustijo tam veliko denaija Odperla ss je razstava v Terstu pervega tega mesca, in došel je namesto našega presvitlega cesarja, nadvojvoda Kari Ludvik poveličat praznik, ko se odpre razstava. Temu preBvitlemu cesarkemu gospodu so napravili bakljado teržaški veterani, ali obsluženi vojaci, da bi ae zahvalili nadvojvodi za nazočnoat, in pokazali, da teržaško mesto misli in čuti avstrijansko, da ostane naj rajše v zvezi cesarstva avstrijanskega, čeravno stanujejo tam nekteri italjanisimi, iridentci, to so taki ljudje ki kričijo, da laško kraljestvo ie ni dobilo vseh dežel in mest, ktere mu pristojujejo, in bi tudi radi Terst pod laško kapo spravili. Tem lahonom je ta razstava tem v peti, ker pokazala je, kako se je povzdignilo mesto pod avstrijansko vlado, in kaže, da vsak Teržačan hoče biti Avstri-janc, ne pa Lah. Da bi toraj skazili to svečanost, ustrašili se niso ti lahoni sredstva, ktero je umorilo in do smert ranilo več nedolžnih ljudi Ko so namreč marširali veterani po .Korzi* to je glavem tergu v Terstu, (spremljala jih je množica ljudi) verže nek lahon bombo med veterane. Bomba se razpoči, umori nekega mladega dečka komaj petnajst let starega, ter rani do smerti več ljudi, ki •o gledali svečanost. To ie bil začetek razsajanja po mestu. Ljudje razkačeni v taki hudobi, zberejo se, in hodijo od kraja do kraja, iskat lahonov, razbijejo okna povsod kamor zahajajo ti lahoni, in raztergali bi bili kakega lahona, če bi jih polički ne bili razgnali. Ti hudobneži so veliko škodovali teržaškemu mestu, marsikdo, ki bjl |
šel gledat razstavo v Terst, ostane zdaj doma boječ se za svoje zdrave ude in za svoje življenje —
Kako daleč od pravega pota fanatizem zavari človeka, kaže nam dovolj bomba Teriaika. Tu pri nas , predragi kmetje, je dost tacih fanatikov, ki jim ni mar ne za deželo Štajersko, ne za cesarstvo avstrijansko, ne za blagor naroda, temveč gledajo le doveršiti svoje lastne želje, ozirajoči se v Moskvo, na Rusko, ker od tam pričakujejo svoj blagor. Za vas pa gotovo sreča ne more biti, priti v drugič pod palico, ktere ste se komaj iznebili. Toraj pozor! varujte se tacih fanatikov, kot strupenega gada rogoviljenje.
Deržite se svojega naj b »ljšega prijatelja, nemca, in gotovo ne böte kaj groznega doživeli. Čehi in naši prenapeteži pravijo sicer, temu v Terstu so krivi nemci sami, ali smešno in brezumno je kaj tacega terditi. Kriv bi bil po takem tudi tisti svoje nesreče, ki mora popotovati, in pade po potu med razbojnike ki ga oropajo in umori, zakaj pa ni ostal doma, ali vsaj volil take ceste, po kteri bi se mu ne bilo dogodilo nič hudega. Ali smo vsegavedni P Vsak pošten človek dela tako, kar mu vest pravi, d* je prav, in samemu sebi in bližnjemu koristno. Tudi Teržačanje so hoteli dokazati ljubezen do Avstrije, in če so pri ti priložnosti hudobni Lahoni ljudi morili, da bi bili *ega nemško - avstrijanskoljubni Teržačanje krivi, tega terditi ne more priti nikomur na misli, kdor ima le količkaj možgan v glavi.
Dapisi.
Od «v. Urbana pri Ptaji, 8. avg 18*2. Tukaj smo danes dijaka, osmoiolca, gosp. Janeza Toplak-a, v hladno zemljo preselili. Bil je posebno marliv dijak, ter *e se v boleznji zmirom trudil in si želel svoj namen doveršiti, pa kaj, plučna bolezen njemu je mlado ži<ljenje okratila. Njegovi starši imajo veliko žalost po njemu, kjer je namenil v sv. mešni stan stopiti. Res velika škoda za njega, kjer je bil bistroumen kmečki sin. Pogreb so vodili častiti gospod F. Zmazek, tukajšni provizor. Dijakov se je 13 zbralo, koji so rajnemu zadnjo pot po« idili in njemu, pod vodstvom tukajšnih gosp. u iteljev miserere od doma, do mirodvora in na zadnje milo slovo .aa grobu*, zapeli. Po po-
grebu, je znani izverstni dijak vseučeliška, gosp. Matija Murko, zbranim dijakom z izveretnim govorom rajniga poslovil in njega, kak znanega tovarša, vsem njemu znanim sodijakom celjskim in mariborskim v spominu obderžati izročil. Zadnje njemu vsi vkup, sladki večni mir k večnem počitku izročijo. Rahla mu bodi žemljica.
It Savinske doline. Bog nam je letos dal dobro letino. Akoravno je po nekterih krajih toča veliko škode naredila, bi bilo vendar greh, če bi v občnem ne bili zadovoljni z letošnjo žetvijo. Pšenico smo sejali lansko jesen večidel v mokro zemljo, še le mesca decembra, in se niso najstarejši ljudje spominjali, da bili sejali v tako neugodnem času, kakor lansko jesen. Deževalo je več mescev, in primoran je bil kmet, sejati pozno in v premočeno zemljo, toraj je imel malo upanja, da bi kaj veliko pridelal. Zima je bila skoraj čisto brez snega, pa žetev se je pokazala vsa drugačna , kakor smo jo pričakovali. Pšenica že več let ni bila tako lepa in polna, kakor letos. Havr.o tako je z ovsem. O hmelju smo pisali vže zadnjič. Veselite se tudi, da bomo dobili veliko krompirja. Pri nas v Savinski dolini je krompir pol življenja, kmeti ga predavajo vsako leto kup-čevalcem Celjskim, ki ga pošljejo naprej v Terst, od kodar se prepeljava posebno na Gerško, ker tam ga imajo prav ladi za seme. Pretečeno leto so naši krompir pošiljali tudi že v Bosno in Her-cogovino, mislimo da ga prodamo letos še več v te dve dežele. Vsako leto pride več kupcev, ker dobro in lepo blago je naš krompir, pa tudi zdrav je, zato ga poprodau.o prav lahko, in za lepe denarje. Veselimo se toraj, da böte pridelali veliko krompirja, samo pametni bodite , kmetje! in ne prodajajte ga preveč po ceni. — Koruze toča skoraj čisto nič ni pobila. Terta kaže dobro, samo lepega, gorkega vremena nam je treba, da se grozdje popolnoma dozori, in da bo sladko. — Veselo in ponosno toraj Savinski kmet sme hoditi letos po polji, trud se mu je obilno splačal. Treba pa je tudi že bilo, ker še par slabih letinj, pa bi ne bilo ostalo kmetu nič druzega, ko prijeti za beraško palico. Zato zahvalimo Boga, da je obernil vse v dobro, ter nam dal dobro letino, ne želimo več, kakor smo dobili, če ne bi bili nehvaležniki
Od mozirje. (Kar je preveč še nikoli ni dobro d čl o.) Moziranje (Prasber anje) se trudijo že več let, vabiti po leti ptujce v svoj terg, ker zdrav je tam kraj, in živeti dobro in po ceni Vsakdo ki sodi koli'kaj pametno, in brez sebičnih nagibov, mora nam ooteraiti, da je to resnica. V Mozirjih so sicer večina prebivalcev prenapeti Slovenci, ali to ne briga nikoga, ker kdor po leti zdravega kraja išče, da bi se počil, in okrepčal, spravi navadno svoje politične misli, in dela t besago, in hoče počiti se od težavnega dela, ktero ga je tlačilo, in ga čaka še za naprej, ko pride spet domu. Prišlo je vsako leto več Celjanov po leti t Hociije,
da bi se malo počili. Vidili smo do zdaj v Mozirjih nemca in Slovenca, v nar lepši spravi živeti, prašali se niso nikoli: Kako politično prepričanje imaš ti, kako pa jaz P Če grof Taie zares misli razediniti, in sprijazniti vse narode avstrijanske, veseliti bi ga bi moralo viditi, kako lepo v miru in spravi se živi v Mozirjih, naj bo Slovenec, ali neraec. Kakor vsako leto, tako je šlo tudi letos veliko ljudi v Mozirje, da bi tam zaželeni počitek našli. Mirno so živeli gostje, mirni so bili domači, kalilo ni nič gostov* m zaželenega miru. Kar na enkrat pa jel je kaliti mir neki butelj, pisaril je „ Slovenskemu narodu* o tam bivaj čih Celjanih tako gnjusobno in lažnjivo, pa tudi tako neumno, da je sicer raz žalil kolikor je le mogoče Celjane, ali da se ne izplača, dalje govoriti o tem. Ta pi-sač naznanja, da šunta naš kmetski prijatelj kmete, o tem ne zgubimo besedice, ker vsakdo razsodi lahko našega kmetakega prijatelja prav, če ga le hoče brati. Samo tole prašamo Mozirčane, in od-kritoserčno naj nam odgovore. Ali je ta pisa" .Slovenskemu narudu,* pravi prijatelj svojemu domačemu tergu, i~e razžaljuje g"ste, ki bivajo v Mozirjih, t e trobi po svetu, da naj jih vrag vzame; in ali je to za Moziije koristno, če Slovenski narod razglaša po svetu, da Mozirčanje . ertijo ptuje ter jih preklinjajo, njihov denar pa vendar z veseljem spravljajo; ali bo koristno Mozirčanom, če to zabavljanje zoper nemce pride tudi v nemške časnike, ter se razširi po celem svetu P Kaj mislijo morebiti , da jim bo ta pisač škodo povrnil, ktero napravi im s tako gnjusobno pisarijo P Če bi kaj imel, pisal ne bi gotovo tako neumno, kar mu bi očividno škodovalo, pa kdnr ničesar nima, tudi ne more ničesar zgubiti. To vemo dobro, da Mozirčanje niso toliko nespametni, da bi tema pisaču prav dali, pa < e mol;"č k temu, če tudi jim ni prav, to jim ne pomaga nič. Prisiliti morajo tega pisa a, da prekliče svoje nespametna sčuvanja, ker to samo jim zna pomagati, ali če jim ni mogoče, prisiliti tega brezumnega pisača, da prekliče, naj sami razglasijo po časnikih, da jim taka pisarija in zabavljanje ni po volji, da želijo mir, in da spoštujejo ptujca, re je tudi druzih političnih misli. Da bi jih pa mi želeli spreobern'ti, tega naj nikdar ne mislijo, radi jim pustimo njihovo prepričanje, in spoštovali jih bomo vsaki čas, če le vidimo, da so prepričani zares, in se ne hlinijo. Političnega nasprotnika spoštuemo zmerom, če le vidimo, 1> je zna'*ajin , da ne ravna hinavsko in aebično, to je samemu sebi t korist, njegovim sorodnjakom pa v škodo, in jih slepari, da ga pri vsem tem ie poveličujejo. Samo to jim želimo in svetujemo, da naj jih njih slepi fanatizem ne zapelje tako dalječ, da bi poteptali z nogami svoj blagor, in blagor cele zgornje Savinske doline s tem, da
rjejo ptujce, ki obiskujejo Savinako dolino, in naj ne pripustijo, da bi šamani prenapete* ■ svojim brezumnim kričanjem podiral blagoata^je cele okolioe. Skerbeti, da se take g^jusobne usta
zamašijo, to ao si sami sebi, ie bolj pa svojim sosedom dolini
M Celjske okolic«. (Kaj je gola resnica?) Ce človek nekoliko malo po svetu okolj pride, se prijazno z ljudmi združi in se z njimi pomeni — tak vendar dovolj kaj zve. Nekateri jamrajo črez letno da je slaba, drugi da ni pravo vreme, tretji črez to ali to; vsak pa kateri kolko-kaj posestva ima črez — kaj mislite prijatli črez kaj P — črez velike davke, ki njih mora odrajtvati. — To je gotovo dragi, da davki so visoki, ter nek pravi, da skoro ni mogoče tolko pridelati, da bi se preživel in davke plačal. Kaj pa ie bode, če bodo se želje tistih spolnovile, kateri se vam za prijatle priitejejo, vam na to, če böte po jih volji se sami in z svojimi nemičini odrekli, če po teh zagrizjencov volji prihodnič v Soli in v uradih le slovensko se učilo in uradilo (govorilo in pisarilo.)
—	Kaj bo tega gotovi nasled P Gotovo je, da bodejo mogli potem biti v Šolah učitelji v kancliah pa beamtarji (Sribarji), ki popolnoma slovensko pisati brati in govoriti znajo. Takih doeihma! pa imamo ie clo malo in tisti, ki ae zdaj najdejo, -ie neverno, alj govorijo in piiejo slovensko, bemsko, hervaško, serbsko rusovsko P alj Bog ve kaj za eno ipraho. Tisti možaki, kteri bodo pa potem v slovenščini dobro delati znali, bodo pa gotovo tudi za svojo delo dober Ion — plačo — tirjali. Kaj pa bo tega daljni nasledek P Ta je — da, bode vlada mogla v šolah, pri sodnijah, pri političnih uradih in v štibarnicah — povsod — ker tudi nemci bodo hotli, svojo staro in nepremaklivo pravico nemščine v ioli in pri uradih olideriano imeti in vedeti — namesto enega — pa dva — učitelja in tudi uradnika (beamterja) imeti in postaviti. — Ali to dragi prijatli pa gotovo bode koitalo denarja, kajti če bode postavim le na viijih šolah mogla vlada namesto enega učitlja alj profesorja — pa dva postaviti — da njih bode potem na mesto osem pa gotovo šestnajst ena polovica za nemce — druga za slovence. Kdo pa bode to veselico plačal — aube kdo — tisti gotovo ne sami, kteri so to kašo kuhali — vsak, kater kaki groiek v štibamico nori
—	potem bo pa ie dva h CO pridjal. Jaz vendar ne vem, kaj bo neki bolje, kedar bi aloveničina čisto izkoreninjena bila. Nekateri med vami je zna biti ie kaj dobil pod nos od nove zveličanske slovenščine — alj res nek sak dober kup diii, jaz pa mislim, da kater od nje kaj ve, je tudi pokusil po čim je žmah. Star pregovor je in gotovo veste da .eden in eden sta dva, za dva pa kruhek več ko za enega koita*. — To je gola resnica. —
b Martfc« okalica. Našim terianom so malo podkurili, zgubili bodo morebiti okrajako aodnijo, ktero mislijo prestaviti v Podčetertek. Do zdaj Je bivala okngaka sodnija t gospod Skaaovi hüL To hüo je najela vlada od gospoda Skaze n reč let; in sicer vlada ai plačevala veliko. Ker pa a^jesa sedaj izteče, hoče imeti gospod Skaaa več, ko doslej. Zato mislijo prestaviti to aodaqo. Žal bi
nam bilo za Šmarčane, če bi zgubili aodnijo ker dosti dobička jim prinaia. Koliko ljudi imajo opraviti vsaki dan pri sodniji, in vasi tam v Šmarji kaj potrebuje. Če bi to zgubili, se jim gotovo dosti pozna, in čudno se mi zdi, da občina sama ne zida hiše za sodnijo, če že ne gre drugače; ker
ostane jim tako lepi dobiček, kterega jim kmet da__
Imeli smo več let zaporedoma slabe letine, zato se našim kmetom godi slabo. Bog ohrani nam to, kar jo n.tm zraslo letos, obvaruj nas pred točo, da bomo si'-i kruha imeli. Žalibog pa dobra letina sama nam še ne pomaga, treba bi bilo še vse druge pomoči. V nekterih občinah nimamo nobenega kmeta več, samo kajžarje. Posestva so ie zdavnej prodana, in kjer je gospodaril oče pred dvajsetimi leti, tam služi sedaj sin za hlapca, ali pa za vincaija. Kaj pa je tega krivo P Vzrokov tega ni mogoče našteti, ker veliko jih je, pripravili so kmeta ob svoje premoženje in posestvo. Da je dovoljeno kmetom raztergati posestva, jih razdeliti med sinove, to se ve da mora vsako posestvo podreti, ln z enega kmeta, ki je bil premožen znuto več revnih kaj-žarjev. Drugi glavni vzrok je pravdarije naših kmetov, saj ae ve, da zapeljujejo naše lahkoverne kmete v pravde le nekteri brezvestni ki, ki slačijo kmete, sami sebe pa s temi pravdami pitajo. Dosti je tudi tacih ki sleparijo kmeta, in ga na ta način tudi v goljufije zapeljejo. Zares slabo, pa resnično sem popisal naše razmere, in obupati bi morali, ie bi bilo povsod tako. Imamo vendar še nektera lepa m nedolžna kmetijska posestva, ali Bogu se smili, da bi jih lahko ua perstih našteli. Kmetski stan je pervi stan v vsaki deržavi, kmet redi vse, gospoda in reveža, in če kmet nima nü, se bo pa tudi gospodom slabo godilo. Toraj treba je gledati, da ohranimo kmeta premožnega, in e se um že slaba godi, pomagati mu je treba iz zadrege. Treba je nakladati davke po pravici, in ne nakladati kmetu take butare, da je neati ne more. Sodnijaka obravnavanja ae morajo poceniti; treba je zavirati, da ae posestva delijo med sinove, ali da se lahko polovico posestva proda. Zato pa je treba dobrih iol, v kterih se učijo kmetski otroci vsega, česar potrebujejo, da jim ni treba ostati doma, ker za vse so posetva premala, če jih razdelimo, vsak i.na nekaj ali za pošteno življenje premalo, pridejo na taki na in vsi na beraiko palico. Kmetskim otrokom treba je dobre šole, kjer se navrijo brez velikih stroikov vsega, česar jim je treba da morejo iti po svetu, in da si zaslužijo svoj vsakdanji kruh; naj si zvoli vsak svoj stan, bode naj rokodelc, ali učitelj, ali vradnik, ali duhoven, ali tudi vojak, ali kaj druzega, boljše mu bo ilo, kakor doma, <e ae je v ioli kaj prida učil. Saj se ve da treba mu je znati tudi nemikega, ali kakega druzega jezika, ki se govori po svetu, ne le samo slovenskega, • tem samim ae pride dalječ. Če bi bilo nam ao-go:e doseči to, zboljialo bi se k malo vse pri aas, weli bi prehodne kmete, in ti so temelj ia aar terdnejii steber vsak« deriave.
Ii fcrwifcWH u- 1882- Hvala Bogu, izhaja za nas kmete časnik, kateri nam kaie, kaj je prav in lepo, kaj koristno in kar škodljivo. Če ravno dozdaj dovolj slovenskih časnikov imuno, tako vendar žalibože moramo milo izdihniti in reči: da ti časnikiki nam kmetom niso v korist, temuč v Škodljivost — ja marsikdaj celo v strup. Zategadelj kmetje! na noge, prebudimo se iz spanja in delajmo kar je mogoče v korist rodu in domovini v slavo. Ho'emo pa tudi resni no doseči, ne smemo na klerikalne časnike, (kakor jmstavim Gospodar) poslušati, kateri nas samo slepijo in motijo, temuč častimo in deržimo se besed gospod >v in izdateljov našega mladega in liberalnega časnika, imenovan : „Kmetaki prijatelj« — Poslušajte ljubi kmetje in bralci moji, kar klerikalni časniki od nas tirjajo, namreč: v vseh šolah in sodnijah mora slovensko biti, hočejo nas od zgornje lepe štajarske dežele ločiti in z Kranjci zediniti. Sodite in dobro pretdarite, jeli to dobro in koristno za nas kmetje in za naš celi narod? Mislim ni. Kako bodo naši sinovi zvesti in hrabri vojaki naše lepe domovine v kateri so naši predragi očetje sloveli, kako bodo oni v daljnem svetu kruh iskali in kako bodo oni svoje pridelke v daljna mesta prodajali — ako s svojim jezikom dalje ne morejo, kak od peči do mize, komu prodajamo naše prideljke in kdo jih kupiP Nemec ali tisti, kateri klerikalni časnik .Gospodar" za naše brate šteje, kakor Čeh, Rus, Serb in HrovatP Moj oča so že zelo stari kmet in še niso nikdar brati slavjani Čehi ali Rusi pšenico žito ali živino prodali, temu - zmiraj Nemcu. Ja velikokrat so zelo veseli iz sejma domu prišli in BO rekli: .hvala Bogu ! vse je dobru, dosti Nemcov je bilo". Od brata Rusa ali Čeha ni bilo nikdar ni sluha ni duha. Naši slovenski voditelji hočejo imeti vse slovensko. Dovolite, ako Vas vprašam, zakaj tedaj zasmehujte in zaničujete naš mladi liberalni časnik „Kmetski pri atel" ako tako govorite za slovenščino in za matemi jezik, zakaj pravite, to je kmetski .antikrist* pa ni prijatelj? Ako ste Vi za res resnični slovenci in si prizadevate, našem narodu v korist biti in slovenski jezik gojiti, tako mislim, bi tudi mogli ta časnik z veseljem sprejeti. Iz tega vidite kmetje, kako delajo naši voditelji in kako da ljubijo svoj matemi jezik. — Ti voditelji ne delajo za naš blagor, temuč zmiraj mislijo in špekulirajo, na kak način bi nas v zanjko vjeli. Jim ni zato, če smo mi sre ni,
Kmetni in verli sinovi naše lepe oetnjave, ampak lj neumni in zabiti da ostanemo, toliko bolj se veselijo naše nesre e. Ako se ravno naši otr ci nemški nauči o, še znajo zmiraj čaatiti in spoštovati svoj materni jezik in biti zvesti sinovi rodu in domovini. Ni je res, kako naši voditelji mislijo, če naši sinovi v nemško šolo pridejo, da zaničujejo svoj matemi jezik in se vdajo .nemškutaiju.* Ravno jaz pisatelj tega členka, sem obiskal nemške šole in sem vendar hrabri korenjak naše lepe domovine in se dobro spominjam, (kaj sem se na
ptujtki gimaziji učil,) namreč pesem: .Slovenec sem !* S tem vam ljubi bralci dokazujem, da zmiraj ljubim še mojo očetnjavo in govorim za svoj matemi jezik, ako ravno tudi nemški znam. Vam ljubi oča, ljuba mati, izrekam lepo hvalo, da ste me v nemško šolo dali, le vas in nemško šolo moram hvaliti, da imam priložnost v ptuje kraje iti, tam svoj kruh iskati in mi ni treba pri očeti pomoči iskati. Zlo dobro je , ako človek nemški zna. Tedaj kmetje, ne poslušajte ljudi, kteri pravijo, nemški jezik ni potreben, temuč pošiljajte, ako imate priložnost, kolikor je mogoče Vaše sinove v nemške šole, da se izobrazijo v mnogih ezikih in se spomnite na Slomšek-ove besede : .Kolikor jezikov znaš Toliko možakov veljaš.* Desežejo vaši sinovi resnično to srečo, tako bodo tukaj zvesti stali, za pravdo, za dom in za oe-sarja.	L .... k.
Hl« k« »«hrtiitrger «tgcik. [Drig..<Sorr.] (Sott fei ®anf, baf) für unš Bauern nun ein Blatt erfdjeint, reelle« tut« jeigt ma« gut unb fd)ött, na« nuditi) unb n>a« fdjäblid) ift Obgleich eine Snjatf flooenifdjer 3eitungen gebruett toerben, fo muffen mit leiber ©otte« bod) offen jugeftehen, ba& biefe bem Bauernftanbe nidjt nur nidjt jum 9ta$en gereidjen, fonbern ba« ©egenthetl bebeuten, ja e« ftnb toeldje barunter bem Bauernoolfe reine« ©ift ®e«balb Bauern erroadjm roir au« bem langen Sdjlafe, (teden mir un« auf bie güfie unb arbeiten mir nach liefert jum eigenen unb junt $u$en be« fteierifdjen Saterlanbc«! ®a« fei unfer 3iel unb biefe« wollen unb roerben mir erreichen, roenn mir an« nicht oon ben cleritaltn unb riuffdjrittlidh gefinnten anbeten flo-oenifdjen 3eitungen länger beeinfjuffen (äffen, unb ba« Programm be« jungen unb einjigen liberalen flooeni-fchen Blatte«, be« .Kmetoki prijatel* oerfolgen. Öoret liebe Bauetn unb Brüber, toa« bie dentalen Blätter oon un« moden: 3« «O«1 Spulen unb Sem-tem foll« tünftig flooenifd) fein, nnb o o m theueren fteitifchen ©eimatlanbe roill manun« trennen, unb Jttain einoerleiben! Urtheilt unb richtet felbft, ob bie« gut unb nü&lid) für tat« Bauern unb für unfer Saterlanb ift! 3$ glaube, e« ift bie« nicht ®ie foll e« mtferen Söhnen tünftig möglich werben, außerhalb ber ©renjen nnfetet engflen Heimat etma« }u gelten, mit mitb e« ihnen beim SRiütär, hei öffentlichen »entern gehen, nie mitb e« mit bem §anbel unb Berfeht au«jehtn, mam fit feine »hnuag oon ber Spraye ber «Safer habt*? «tm oertaufen mit benn mtftrt £anbe«probacte, unfett Sneugnifft? ben Xeutfchen, ob« jenen, bie ba« deritale Matt .Gospodar* ju nnfeten Brübttn »Ihlt, mit bot Zj^f 4«, Staffen unb Ctootta? SWetr. Batet ift f$oi rät alter «Kamt, aber er hat noch niemal« bat „flammt* Brübern-, Zfc^ethen, Staffen n. f. m. feinen ®ei»en. gelbfridhte obet fein Bith oertanft »ohl aba immer nb immer miebet bat »entfern. Sie oft tehrte et oergnigt vom «nrfte hei* nb fogte: .»Ott fei
2>anf, alle« ift flut gegangen, e« mara genug Xtutfd>e (Saufet) ba*. Som »tub« Hüffen unb »rubet Xkt>e. djen mar ba nitmal« bi« Slebt. Xentn, bit jidj bit gührn unftrt« Solfe« nennen, ift ti läugft nid|t um unfeten ®o Iftanb unb um unfn ©olji ju tljun. 3hnen ift nicfjt baran gelegen un« glücflidj, gtfcheiM unb ju roafjren, treuen Söhnen unfere« frönen So tnlanbe« ju machen — je Dümmer unb Derfd|Iagener bei »auetnftanb ift unb roitb, je beffer pafjt e« ihnen in ben jtramm, unb befihalb fd)iinpfen fie au<h idjon in allen möglichen Birten über ben „Kmetski prijatel* ber jur Slufflärnng De« ©auernftanbe« gefd)tieben mirb, trophein tiefe 3eitung nicf)t im (ieriugften einen Hnlcfi gibt, bafc fi<$ ein efjrenroertfjer Slooene über fte ärgern tonnte I" Xie gübtn fagen, unftre Rinber, neun fie in ben @d)u(en beutfd) Innen, onadjten bie SRutterfpradp unb roetben Xeutfd)linge. Xa« uiüffen fdjledjtc Sätet fein, bie fol$e Söf)ne haben, benn, roenn bie Jtinbn audj) beutfd lernen, fa achten unb ehren Tie bennodj if)te 9Rutterfptad)t unb bleiben treue €öbne intern Saterlanbe unb treue Söhne ihm fieimat Snabe id), ber Schreib« biefer 3'i'en, hin in beutfe^er Schule trjogtn, urb erinnere mid) noch redjt gut be« flooenijd)en Siebe« .Slovenec nm*, meiere« id) am b e u t fd) e n @qmnafium in $ettau leinen mugte. Unb nie ei im ?i'be fyeifjt „bafi id) ein Slooene bin*, fo erfläre id) hiermit, bafj mir bie beutfdje Stinte meine Xreue jut $eimat meber noch bie Sieöc jur JHutterfpradje geraubt hat! Steinen t heueren eitern unb ber beutfihen Sprache banfe ich e«, baf) ich nun bie SRöglichfeit habe, in frembe 9e> genben )u gehen, um mir mein ©tob ju oerbienen, unb ba| ich »einem Sater nid)t jut Saft falte. 6« ift äufietft gut, nterni bie Stute bei un* Xeutjd) lernen. Xarum Säuern, hört nicht anf £eute bie Such ba* ©egentheil fagen, f^idt Snete itinber in bentfehe Schulen, unb logt fie mehr al« Sine Sprache lernen, benn, fo niete Sprachen Der SHenfch tonn, fo viele SRenfdjtn ift er metth-	£ .... t
b Sevence 14. aogusta. 13. septembra bodo pri nas obdarovali nartaljše konje, napravilo je to obdarovanje, društvo sa štajarsko konjorejo. Darila dosežejo 275 goldinarjev. 14. septembra bo okrajni ogled živine, ki ga je napravilo poljedelsko ministrstvo. Darila 5tni goldinarjev. 15. sept se bodi sbirali biki po poetavi od 9. jan. tega leta. Imeli bomo tony v kratkem sa kmetijstvo, tri prav važne prasnike.
Gospodarske stvari.
Kaj imata mesca septembra storiti gosdar in lovec.
O o s d a r pleje marljivo v drevesnicah in pokončava plevel. Nabira bresovo seme ia v jako ugodnih legah tudi seme bele jelke. Jeaonsko sa-denje se prične, posebno s smerekamL Za sadenja dreves listnatih prirejajo semljišče. Kder gosd sekajo, pa hočejo lesno seme sasejati, treba ja dre-
vesa tasnamovaii, katera se imajo po simi p dreti. Ruvanje storovjs nadaljujejo. Listje gnibljaaja odmeneno se porazkaže. V planinah se delo opravi, katero je treba st riti še pred sim <, posebno gledati je , da se popravi'o dreke in splavi. Planinska paša bliža se koncu. Zavoljo pokončanja kaavra se lovna posekana drevesa opaino pospra ijo, da se vsa zalega uni-L Bube smrekovega prelca (B mbyx Monarha), gobovca (Borabyx dispar) treba je pobirati in uničevati. Zoper borovo aovko (Noctna p. nperda) iu borove grizlic< (Tenthredo) vženej > se svinje na žir.
Paziti je ta mesec še na ogenj , da se gozdi ne vname >, in tudi na to, da ne bodo tati hodili lesa in štele krast
Lovcem je prepovedano streljati planinska peteline in srne , fazane do 15. septembra, drugo averjad pa slobodnn strelja o.	O. P.
Pa» atifcn, 3*a4f« an» Reifen »es jMpfea*.
Xit meibliche ©opfenblüthe, bie butch bie 3>* fammenfe^ung mehrerer einblätteriger grud)ttnotrn mit botftenartigen, eint Sinie langen (Sriffeln etfehtint, ift etbfengtog. Wad) Sltlauf von 8 bi« 12 Zagen Ott. änbett fich bitfe «lütht butch ba4 §tn>ovtteibtn btt fchupptnattigtn Slätter, unb in 8 bis 12 lagen ift bit fühtenjapftnartigt grud)t, bit tine helle faftgtüne garbt hat unb ganj »eich ift bereit« ganj au«ge> ■undjfen. Son biefer 3tit an bifbet fich » tiefem jarten fiopfen (Sollen) ba« Sugulin (fiopfenmehl) unb nehmen bann aud) bie fiopfenjapfeu eine immer mehr buntelgrün metbenbe garhe an, e« fd»tie§ea fich bit Xedblättn btt grud)t immet fefln jufammen unb fitgtn bachjiegelartig auf tinanbtr: Xtt fiopftn ift btim Snfühlen feft unb mirb bei brat 3>rü<fen jirifchen btn gingern ein »niftem hörbar. SBttb eine fiopfen-bode (ßapfeu) jttquetj^t, fo mnfi ba« £npnlin fchön gtlb, fieberig unb non ftarfem aromatifchem Sttucht ftin. Sit fiupulinbilbung unb ba« Seifroetben De« fiopftn« bannt auch 10 bi« 16 Xagt, h'tbti fommt jebod) (ehr nid auf bit Witterung an.
3ft bn fiopftn einmal reif, fo nehmen bann bie bnutdgrünen ßopfen nach ünb nach eine fhcohgelbe Sorbe an nnb if» ei bann auch bit hö$fc 3tit, bat ©opftn JU ernten (abpflüettn.) 3ft ber fiopftn übn-reif, fo mitb n auch batb jlecfig unb braun.
3m Sannthale mirb für grüf-,hopftn pt. 50 Silo 150 ft gqahlt gut ben fpdten, btffen gtntt »itfang« September attgtmein btginntn wirb, bitten Sänftr 110 bi« 120 fL Sit grühhopftnemte »at fehr gering, bafür fann bie be« fpäten at« eine fehr gnte bejeichntt Dtrbat 8« gibt fiopfengätten, non btntn man 15 bi« 20 (Stufen pn 3 och ernten mirb.
®nglanb macht tint fchlechte Hopfenernte unb hat btn «»«fall be« Stbarft« ora 350.0«)0 bi« 400.000 Sadntni an« an btt» iiänbtrn j» beden, gotfthof, ai 17. Saga* 1882.
Sr. 3 ® f tf Silg tt, «rinbei be« fiopfmbnn im 6amt|ab.
(Obvarovati moremo konje) in goved pred sitnimi muhami, ktere so v sedajnem letnem času nar sitneje, če skuhamo orehovo peije, in pomažemo s to vodo dlako in nosnice te živine, posebno dobro pomazati je treba živino po repu. Ta voda prežene muhe, pa tudi pomori jajca, ktera ležejo te muhe govedini in konjem v kožo.
(Da svinje mladih ne žrejo), nam priporoma nek gospodar rasledno : Če imam brejo svinjo (stare so naj hujše), ki mora vsaki ras mlade vrei, poiščem kos suhega mesa, nar boljše je pri kosteh, ter ga dam svinji, inano je da svinje rade glodajo. Menda taka svinja mo 'no želi tacega mesa, ker zares čudno je, kako pogoltno ga veiidel požre. Če se da svinji dva, ali dva in pol kila tacega mesa, se ga tako dobro nažrfe, da se ne dotakne ne piče, pa tudi ne svojih mladih.
Iz Mokronoga se nam poroča, da v tistem kraju neki červ, kteri je bel, da ji in debeli, ko navadni drevesu červ, veliko koruzi škoduje. Kmetje so koruzi vrhe porezali, da bi červa, kteri rastlino od verha proti korenini žre, odstranili.
Za poduk.
(Nore znajdbe in napredek.) Ljudje so že toliko novih reči znašli, da je komaj verjeti. Delajo že kolesa za vozove na železnicah iz papirja, sode za petrolij iz papirja in zidajo hiše iz pavole, T hudi zimi, se sedanja kolesa pri železniških vozovih večkiat od mraza razdrobijo, ker so premalo elastična Pridni in umni možje so toraj iskali kaj druzega , ki bi bilo ravno tako dobro, bi bilo po ceni in bi terpelo več časa. Zmislili so narejati kolesa za železniške vozč iz papirja, to je iz tiste kaše, iz ktere se d<;la papir. Tlačijo to kašo z močnimi malinami tako dolgo, da je terda kot vliti želez naredijo kolo, in ga zvežejo z železnimi obroči. Taka papirnata kolesa imajo v Ameriki že deset let, in prav dobro so se ska-zala. Imajo sa.r.o železne obroče, prav tiho teki in ne odrihajo ali sujejo tako, kakor železna. Pri nas jih do zdaj še ne rabijo. Y New-Jorku v Ameriki so pred kratkim sode za petrolij jeli napravljati iz papirja. Tudi take sode nabijajo z železnimi obroči. Pavolnate hiše tudi v Ameriki zidajo. Odpadke od pavole p > fabrikah nabirajo, stolčejo jih v kašo, to kašo tlačij> z mašinami tako dolgo da je trda kakor ka nen, in zidajo s tem hiše. Taka hiša velja komaj tretji del tega, kolikor se zazida pri kamnati hiši.
Razne stvari 1
(Nas presvitli cesar) se bode, kakor nam dunajski čas -pisi poročajo, na potu v Trst, v drugi polovici mesca augusta, tudi v mestih Gradec, Maribor in Celju, nekoliko pomudil.
(Pet in dvajset tetnioo)je praznovalo v ljubljanski mestni brni cerkvi pri 9t Jakopu pervega tega mesca ID duhovnov ljubljanske škofije , to je obhajali so praznik , da so že pet in dvajset let duhovni.
(Strela je zažgala) v Šidini v občini (Trennenberg P) Cetertek 3. tega mesca ob dveh popoldne hišo posestnika Franca Mastnaka. Tako hitro je bilo vse v plamenu, da niso mogli kar ničesa pogasiti ali pa rešiti. Mastnak je bil menda zavarovan za UMI» goldinarjev.
(V čudnem verhu) nad Idrijo na Kranjskem je pogorela cerkev, mežnarija in drage tri velika poslopja
(V Dombovaru na južnem O g e r -s k e m) delajo železnico. Ti železniški delavci večidel Hrovatje, so se stepli z domačini. Nektere Ilrovate so pobili, nekaj pa jih je bežalo v leseni hlev. Ogri so zasmodili ta hlev, in štiije hrovaški delavci bo zgoreli.
(Kmetje na Češkem) sov zbora sklenili tirjati, da naj vlada pošilja po deželi komisije, ki bodo razsodile, kje je žetev slaba, in se naj potem kmetom dav ki polajiajo, in naj se kmetom, kteri so naj več škode terpeli iz deželne kaše brez obresti na posodo da. Če bi imeli pri nas kmetska društva, sklenili bi tudi lahko kaj tacega.
(V B a n j i 1 u k i) je župana turk pred cerkvijo z nožem zabodel, tako da je umeri.
(V Pragi je ranil do smerti) ■ čevljarskim nožem neki zapert hudodelnik duhovna, ki jih je učil keršanskega nauka.
(Na Kranjskem) bodo odperli deželni zbor četertega septembra.
(V D ram lj ah) je treščilo v hišo Franca Mastnaka. Akoravno je hiša imela strelovod ali ,magnet*, je vendar pogorela, menda magnet ni bil prav napravljen. Poškodovani prav pošteni kmet je bil zavarovan, kakor je vsak pameten posestnik. —
(V Malokah pri Polčanah) se nam piše, da se je zgubil šest let stari sin zidarja Matevža Potiska, ko je šel domu skoz Pečke v Kamnik. Vsa vprašanja po njem so zastonj, čudno je to tembolj, ker se je letos nesca marca tam na ravno taki način zgubilo neko štiri leta staro dete —
(Nesreča.) V laški postaji (ali štacjonu) zraven Celja so 29. julija pri tov.rnem vlaku štev. l'.ll levo nogo zmečkali, ko so prevaževali vozove. Revčeka so prinesli v tukajšno bolnišnico.
(Strela) je vbila delavko N. Seic v Jagod-čah ne dalječ od Laškega. Stala je pod hruško, da bi jo dež ne premočil, strela treši v hruško in vbije imenovano delavko. Čudno je nar bolj to, da se hruški ne pozna nič, da bi bilo Ireiilo v vanjo. Kadar treska in gromi ne hodite pod drevesa, ali pod stolpe strehe iskat, to je grozno nevarno.
(Žertoval je pred nekoliko dni svoje življenje) železniški stražnik pri tunelu,
kterega so zidali skoz goro St Gothard na Švicarskem. Ko je poštni vlak, v kterem je bilo več stotinj ljudi, bližal se tunelu, pade velika skala na železnico, in zapre celo pot Železniški čuvaj to vidit, samo pogledal je, koliko je Se časa, da vlak zaleti se v skalo, razsuje se, ter umori mnogo ljudi, skoči pogumno v sredo železnice in vali veliko težko skalo preč Ravno v trenutku , ko se bil vlak v skalo zaletel, jo je spravil z vso močjo srečn> na stran Vlak derči brez ovira po navadi naprej, in stotina p potnikov niso vedili, kako blizo jim je bila smert Rešnik pa, ki jih je obvaroval gotove smerti, ne more več se veseliti na tem svetu dobrega dela, Sel je v boljio deželo, in plačo l~o tom sprejel. Mašincvodja sicer ga je zapazil, pa vstaviti ni mogel več vlaka, povozil ga je in raztergal na drobne kosce.
(Serbski kralj H i lan) je prišel v HI zdravja iskat, naS tam bivajoči cesar •■> ga prav pnjazno sprejeli. —
(Ljutomerski škof) Doktor Schöbt izdal je te dni pastirsko pism >, v kterem pravi, d» je Nemec, pa tudi spoStuje vse Slovane v svoji šknfiii. Duhoven ne sme se pečati s politko, razlaga v tem pismu, samo < e gre za blagor ljudstva, ali za pravice cerkvene, treba je duhovnu pokazati svoj vpljiv, to pismo kaže, kakr/šen mira biti duhoven, prid*a le mir in sprav. —
(Računskih feldvebelnov) od per-vega januarja 1883 ne bomo več imeli, infenovali jih i odo podčastnike lunterficirje) pervega in druzega reda. S tem menda misli privarčevati vojni minister nekoliko sto tisoč goldinarjev. —
(NaS presvitli cesar) daroval je zopet tistim okolicam na Ötajarskem, kterim je toča pobila konec maja in začetek aprila naj več, 8000 gld.; naS dober cesar pač vedno skerbi za svoje ljudstvo, zato ga p» ljudstvo čisla čez vse. —
(V , O t o d d o ') seje razletela, ali eksplodirala, ondašnja judovska Sola, ravno ko so bili otroci in učitelji v Soli. Kakih dvajset ljudi je bilo us-mertenih.
(Du naj 6 an i m naj večje veselje) je zdaj, voziti se z balonom po zraku. V takem balonu imata prostor dva človeka in gre skoraj tako visoko, kakor vis )ka je gora Donatovska. Do zdaj se ni Se nobena nesreča zgodila. Kdor se ho e peljati v balonu, mora plačat »t i goldinarjev.
(S m • S n i c a.) Pek sreča mesarja, ter ga vpraša od kod da pride. Mesar mu odgovori : Ravno pridem iz tvoje prodajalnice, hleb kruha za dvajset knceijev sem pri tebi kupil. Vprašajo-čemu, kje da ga ima, crigovori: V vestijnem žepu in smejaje se, naprej gre. To je peka jezilo, in ko sreča drugič mesarja, ga prav prijaano ogovori: Kaj misliš od kodi pridem f Od kod t pravi mesar. Pri tebi sem bil in sem kupil telečjo glavo. Kje pa jo i:naš P Pod klobukom mu odgovori pek in gre dalje vesel, da je mesaiju tako dobro terniL
(S e j m i) 26. augusta Ljubno, '28. aug. Svi-rina, 29. aug. sv. Trojica v Slov. goricah , Mota, Poličane, Mozirje, Žavec, Berače, sv. Tomaž pri Velikej nedelji; 30. aug. Hajdina, 1. septembra Gradec (konjski in gove ski sejem), Radgona, 2. sept. Trnovec pri s. . Bolfanku, 3. sept Kamca, sv. Lorenc v Celjskem okraji, Maribor. Tinsko, Zreče, sv. Rozalija pri Celji, Zibika, 6. sept. sv. Vid na Dmskem polji.
Tržna, cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Me rta
Celja . Maribor Ptuj . . Gradec . Celovec Ljubljana . Ormoi . . . Dnnaj 1 g » Prät I 2
9 75 8 30 9-»60 1050 9'4'. 7l20 119« 10170
«.Ikr.
7;:i2 490
5 10
e.;2 5 1» C 22 5 4» 8 3 7 —
I
fl. kr.
5 70 4 50
4	70
5	4 5 21
10 73 4 80 8 70 8 10
IL kr.
3 70 3|70
3	40
4	40 8 1« 3 79 4|50 820 7 72
I
«45
660
7	—
6,96
?E
8	35 7 62
I
1. kr.
560 5 70 5 —
ti —
423
SI— 885
■9
■Z
a. kr.
650 680 560 560 520 618 5 — — 20 630
I
Loterijne številki:
V	Gradci: 42, 59, 5, 12,	50. Na Dunaji: 64, 31, 53, 15, 58. Na Linzu: 34, 37, 73, 68,	21.
V	Teretu: 80, 65, 79, 84,	3.
UČENCA
sprejmeta GK SdxzXlldLl čLxvlŽ-"beflltr ▼ svojo prodajalnico suknja, kurent-nega in modnega blaga t Celju.
Lepega
težka gorska ovsa
kupaje Jatef PaflM, vinoteržec ▼ Celju. Ogledke potrebno.

J
Prav *
žaklje sa hmelj
■c kaplja p« nal pri
6. Sctamidl-u in družbenik*
Tmäm drožje
k o j II preäo, in vfnsko žganje plačuje nar boljše, in ie zdaj sklep» kupčijo za priliodno jesen
Jury Jäkle,
rafinerija vinskega kamnja
v Celjl, na tcherški cesti.

«
ŠTUDENTE
vzame neka poštena družina po ceni na stanovanje in na košto, kje, pove Vam se pri ekspediciji našega lista.
m imibtaüi
priporočata svojo
zalogro suknja, Oriireiitxieg-a, ro.o-dernega blaga in. ži-^-alnila. strojev
t Celju.
Šivalni «troji te 1 dobivaj« aa me-«etne obroke.
Zunanje naročbe se natančno in urno preskrbijo in če se zahteva, z muštri od vsega blaga dajo ali dopolijejo.
Važno za gospodinje!
Ne mislite, da boljšo
in boljši kup dobite, čo jo okaravnost od velikih zalog to je iz Hamburga ali Terata kupite, kot pri nas.
Mi dva prodajava k«fO kil) po goldinarji in višje; Kilo za goldinar in 20 kr. prodajava prav dobro i« lepo diiečo. Tudi _
čaj (Tli.ee)
prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in višje, akoravno je davk večji. 6 kilo in več skupaj po pošti pošiljava še cenejši.
Tudi opominjamo ljudstvo, da bi se z večjo zalogo petrolija preskerbelo, ker bode prihodnji mesec, zavoljo povikšanja davka, liter najmanj 8 kr. draiji.
Walland in Pellö,
v Celju, n.-i v<»lklin tergn in r postnih ulicah.
Naj boljše zdravilo za govedino živino, kadar jo napenja,
prodaja in pošilja okrajni živinski zdravnik J. Schlächter iz Kafateine na Tirolskem. Samo ena Bteklenica, ki ne velja več ko 60 kr., zadostuje za večkrat; in .se zdravilo da ohraniti več let.
Gnojni gips
ki ima 97*/, kristali ziranega ivepljenokislega apna, ki je sa polja, k te rim apna manjka prav dober, in ta «letelo, za travnike, aa hleve naatilati in poripati gnoj, tadi ga je dobro meiati med gnojnico, ta gipa prav po ceni prodaja
Betrietateihii les VarlerlrlUer öro-Btröaio
Post: MMliag, Stdbaho.
Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Edvard Glantsehnigg. — Zaloiba in tiik Janez Bakoseh-* v Celja.