UVODNA BESEDA predsednika komisl|« za statut mesta Ljubljan* ¦ inž. MHte Koiafc* m iesti redm sejf mestne skup&čine 29. decembr« 1969 Stotutama komtaga pradlag« stoupfeCiru meaba I je peamno ocenits sedangi osniutek statuta, 6e najprer) veaj v sfco-pdh črtah ne pogtedamo toakžma je bUa dnižbenopolitjčna ald kot v pratasi uporabljanio fcomunalna ureditev Ijuhljane pred sppejetjem amandinajev k ustavd SRS, amflirudimajev, ki se nanaSajo na mesta razdeljene na občine, v na&etn prinveru na mesto Loubljana. Pred sprejetjem ustavnih amandmajev Je bUo cedotno podroeje mesta Ljuibljane razdeljeno na pet temeljnih družbeno-političrrih skupnossti s svojlmi predetavndškimi organi, občinstaimi steupfiftinaimi. Ožje mestno obmoije, kat»-rega meje Je opredeljeval GUP, pa j« bilo progJaSeno z mestntm statutom za samoupmvno družbeno steupnost z meetnim- svetntn kot njegovim organcra samoupravljanja. Mestnemu svetu so bdle t aakonom o meetlh raadeljenah na občine in na podlagi sporaauma med skupečteami Mubljanakih ob&in pre-nešetie nekabere pravice in dolžnosti iz pristojnas« ob«n. Tcikšna konmnalna uredvtev v Ljubljant z občinatni kot t«meljnimo drui-beno-politdorumi skupnostmd in mestom kot samoupravno skupnostjo ni zago-tavljola dovolj smotme delltve piistojnostA in opravljanja poeameesnih zadet ter ni ustvarjaia vseh pocrebnih pogojev aa uspeSneJSi nadaljiiji razvoj mesta knt celote. Isto6asno veflja omenitd, da nejvažnejše pra/vice, kj jih je imeil me&tni svet (dolodanje finanCnega na6rta na pnmer), niso iavirale iz pravic ohčin, ki bi jih te odgovorno odstoplle mestnemu svetu, ampak so izhajale Iz sprejetega republiSkega zakona, ki Je dajal mestaemu svetu, kot predstav-niSkemu organu mesta posebna pooblasttla. Republiški zakon je tarej poeegal v pravioe oMfti. Iz dejsbva, da je jwavice mestu dajal zakon, rve pa sporozum med občinami, so iavirali večicratni, tudi osfcrej&i prepdri med mestnim sve-tom in posamctmo občinsko skupšCino, ki so po vprB*anjnh fjnanciranja metst-nega sveta in nekaterih drugih odlokov, kl jth je meetntl svet sprejel, pri-peljali ceJo do \istawiega spora. Takšno stanje je med oWand LjuMjfuie povOToCaJo ost.ro fcritiiko. Praksa dela občninsklh skup&&in in mestnega sveta je z nadaljnjlm raavojem komu-nalnega sisterna vse bolj negirala potrebo aunanjega vmeSavanija, vmeSavnmJa s silo zakona ln vse bcdj razvljala medobCinsko sodelovanje na eelolnem ob> modju Ljubljane. Da bi se urectll potoAa} družbemo-poOitlfailh skupnosU m podaročju mesta, odstranili preplri in včnsih neaakanita stanja, so mestrei svet in občinske skupščine pred tremi lett organdzirali in vodili široko raz-pravo o potrebnah statutomih spremembah in v javno distaisijo dali vei variantnih predlogov bodoče dfcru4beno-polit!i«ne uneditve Ljubljane. CX1 moenih predloženih variaot je dobila v takratni javni razpravl in predvsem v Tozpmvah v občinfikih skupšdinah variarvta, da se formdra v mesta, ran-deljenem na občine, tudi mesto, kot poeebna družbeno-poHtlCna skupnost s svojbn predstavniftkiin orgaaom in suverenimi pravicamj in dolžnostmd ne vseh podroCjih, ki jih s svojam statutam proglasi kot zaAeave skirpnega po mena za mesto. Svoj praktični zaključek je ta varianta dobila v skupnem predlogu petlh ljubljansfc* občin sfcupSCini SKS, da s potrebno spmnembt) Ustave SRS omogofii uveljavitev takšne družbeno-polittCne uredltve. Ob spre-membah republiške TTstave v letoSnjem letu je bil predlog skupSCin v celott upoštevjvn, sprejet je hil XVin, amandn» k republiškl ustavl. S tem amand-majem je mesto, razdeljeno na občine, posebna družbeno-politična skupnost, v kateri obftand ureKničujejo družbeno gamoupravljanje tn urejajo tiste zft-deve, loi so skupnega pomena za mesto. Amandma nalaga mestu, da sprejroe svoj statut in v njetn dolo« zadeve sfeupneea pocnena m meeto. oreanbadjo Novb dnjžbeno-pcditična sfcupnost, r nBšem primeru meeto Ljubljana, iim svoje prtfitojnoo« samo na nlvorju ofo&nefce riai«ane, T koUknr Ji republiSka Skupščina z zakonotn ne prepustti zadev lz svoje pristojnosti. Takšen položaj mesta spreminja seveda tudi položaj obdta na tem obm&Cju. Pormira se posebna temeljna družbeno-politidna skupnost, M Jo v spectftč nem prtmeru Ijubljane predstavljajo ljubljanske obCine In mesto, saj Sale skupne pristojnosibi občine in mesta dajejo takšno temeljno družbeno-poM-tično skupnost, obCino, kot jo pozna noša ustava. To dejstvo, da ne pod-ročju mesta samo občina in mesto staipaj predstavljata družbeno-politično skupnost, narefcuje oako povemnost st&tutov, mestnega in občinskih, prak tično i^Jihov sprejem v enem aktu z enotno osnovo. Vae pravice in dolžnosti občana, delovne organrizacije ali samoupravne slcupnostl lahko v celoti opre delimo šete, ko najdemo njitvovo nvesto t&ko v obftinskem kat v mestnetn statutu. Z ustavnim amandmajem opredeljema družbeno-polltifina ureditev LJub-ljane je bdla za statutamo komisijo mestne skupSCine osnovno lzhodtšče. Na tej osnovl je prlčela gradnti celotno shemo odnosov in medsebojne delitve pristojnosti iu dolžno&tl med mestom in občinami. Varlante formiranja saino ene družbeno-politične skupnosti za celotno področje statutarna komisaja nl obravnavala, iwta skuSala iakatl reSitev v tej smeri, saj bi to izpreminjalo dogovorjano in ob diskusijah pred sprejetjem ustavnih amandmajev večinsko izraženo mnenje. Ne glede na torej nesprejeto vartanto ene družbaio-polltiCne steupnosti, pa je seveda imela statutarna komisija pred očmi tudi dejstvo, da je mesto urbanistlčna in komunaLno-gospodarskB celota ter družbena in delovna skupnost po svojl prirodi. Iz tega izvtra nujno potrebna onotnost ln skladnost urejanja najvažnejših družbenlh vpraSanj na celotnem obmofiju, da aigatovimo oanovne pogoje za uspešem družbend razvoj, za u&tvarjalno sodetovanje obCanov v upravljanju družbenega žlvljenja, za njihcvv enatoo-praven položaj ne glcde na ožjo lokacdjo njihovcga bivaliSCa. Te zahteve so bdle v javnih diskusijah močno prlsotne in statutarna komlslja Jlh je želela dim bolj ustreaano prenestl v posajnezna določlla osnutka statuta meeta. Vprašaaje, ki se nain Je tudl zastavljalo, je bdlo podrofije, tenitoriatoo mdšljen.o, M naj ga pokriva poeebna družbeno-politična skupnost, mesto Ljubljana fti njegov predstavnlšfcl organ mestna skupščina. Sledill smo 4e izražememu mnenju, naj se teritorlalna pristojnost mestne skupSčine razšlri iz območja Wv5ega mestnega sveta, na celotno obmofije vseih petih občfn. Tako ne more priti do razllkovanja med obCand lste občine, Ce preblvajo na ožjem mestaeim obmofiju all pa v njegovl okollcf. Ko smo opredeljevali pravice m dolžnosti mesta to občln seveda nismo mogli mlmo nekaterih že izvršenth sprememb v družbenem Slvljenju, spre-memb, bl so 8e, ne glede na upravno razdelitev mesta, uspeSno povezovale družbeno žlvljenje bodisi na podpodju samega mesta all pa širše okolice. Upoštevati smo morall nadaljnji razvoj samaupravljanja v celotnl družbi, spremenjeno vlogo družbeno-polftienJh skupnosti na podroCju razSirjene reprodukcije, na podroSJu gospodarjenja s stanovanjl v družbenl lastnlnl, vse mofinejše uveljavljanje interesnih samoupravnih skupnostd na raznlli področ-jih združenega dela, spremenjen položaj delovndh arganizacij posebnega druž-benega pomena, na že izvedene Integriaoije v zdravstvu ln ne nazadnje na uspešan razvoj krajevnih skupnostl ln sainotipravnega dogovarjainja, itd. Na vse to opozairjam z namenom, da imamo vse te momente prl obravnavi osnutkov statutov pred oftmi. t Na naštetlh oencvvah je statutarna komisija, ki jo je Imanoval mestni svet to znova pofcrdila mestna skupščlna, zasnovala svoje delo. Pet strokovnih skupin in vrsta podsfcupin 90 ob sodelovamju vrste najodgovomejSih strokov- U(jakw aa pooMneena vjxra8an0a, oto vnstii argnnteiranih sfcnofcomth in poHfctt. . nHi posvebov, ob sodelovanju občinsSdii statutarrah komisij jn mjihovih stro-. havrah eodelavcev pripravita oenutek stafcuta, kii ga denes predlagwmo mestni 'akup*6ini. Natf se kra&D zactaiim prd nje^ovd vsebini. V preambuli k sttitutu , amo želleli opredeJita poeeben jjodožaj, ta ga ima mesto Ljubljam v na&i doružlbeni steupnioeti, kakor tudd poeebno vlogo mesta in otočan na tem pod-nočju. TameJiJne dolodbe vsebuje prvo poglavje statuta. Pravno opredeaju-jeijo tneeto Ljubljana. V drugem poglavju se ob upofitevanju dejsbva, da je mesto Ljubljana dmžbena, eknnomslka, kultuma in urbanistično prirodna celote, opiredeljene zadeve, ld so skupnega pomena za meeto. Pravice in dolžnostd, Id so skufmega pomena za meebo, tovršuje masto v svoji iakljuftmi Osnutek statuta v tem poglavju obravnava provice in dolamoeti meeta na podnoCjih goepodaistva, urbanazanB, kcm\melnega in stancmmjskega gospo-(teTsbvB t»r oestaega prometa, vzgoje in izobraževanja, kuat.ure in znanoeti, tetesne kulture bi tehni6ne vzgoje, sdravstvenega van&tvB, družbenega vanstva, (fcrbi 2& borce in invaliide NOV, notrenjih snadev, otočinfikega sod&iča in otičdnskega javnega tnžilstva, narodne obramibe ter inšpekcajsMh shižb. Meisto ima na veeh teh podro6jih osnovno neJngo, da nsmerja, usldajuje In določa enotciD polittko družbenoekionotnsk«ga in prostorskega razvoja. Nb področju gospodarstvB mesto predvsem dotoča temedjna iahodaš6i aidadnega tospodanskiega razvoja mesta, sprejema ofevime programe tn smemice za nadaljnji raiovoj gospodaiBtva. O potrebi po veojem spramljaiidu in usklaaevanju gospodarskega življenja , meeta n&jfarKB zgovomo gavore d«jstva, tte iki polo jasno navedene, moralo vsakokrat imeti prevladujoč vpliv družbeno dogovarjanje ln skupno hUancdranjje raapoložljivih sredstov. Skupščdna meeta mora pri tarmiranju, raaporejanju in trošenju sredstev sfcrbeti za skladen gospodarskrt in družbeni razvoj teir ftnanciranje družbenib potreb v skladu z rcalnimi možnostmi. Zaito tudd statut, Se natančneje pa zakonska določdla, določajo postopek in način razporejanja, uporabe tn raz-polaganja s sredstvl mesta. Mestna skupSčlna je dolžna nad2»rovatt upombo sredstev, ki so namensko določena in z njimi razpolagajo rezni argand, deiov-ne ki druge organissacije, kar tudi določajo statut in ostatld predplsd. S proračijnom se dolodajo in razporejajo sredstva za delo državndh OTganov in za finaneiramje oetalib druzbenih potreb. Statut določa naftin pripravljanja proraduna in naloge, M jih imajo v zveed s tem orgond in orgarazacije, ki se jim sredstva za delo zagotavljajo v prorafiunu. Proračun mora biti pred sprejetjecn don v razpravo zbomm voUvcev in zborocn delovnih ljudl. O precUogih in mnenjih teh skupL6ina obvesno razpravlja pred sprejetjem proračuna. V skladib. rnesta se združujejo sredatva za financiranje družbenih zadev, kadar je potrebno trajnejše zagotavljanje sredstev in izvajaAJe določene po-litilce. Sredstva sfcladov se zagotavljajo iz proračuna, prispevkov delovnih orgaaizacij ali iz drugib dohodkov. Skladi morajo po določilih statuta imeti svoj organ upravljanja, v katerega imenuje mestna skupšdina poleg svojih predstavnikov tudi predstavnike vlagateljev tn koristnikov skladov ter pred-atavnike organov in organdzacij, M so posebno zainteresirand za dejavnost teh skladav. Za finaociranje posameznih potreb in nalog ali za izgradnjo pcKnembnej-ših objektov, lahko mesto tu4i adružuje svoja sredstva s sredstvj oto&n, delovnih organizacij in s prispevki občanov. Prtstojni organ, v katerem sodelujejo predstavniki taatih, kl združujejo sredstva, sporazumno določi na-men, za katerega se sredstva adružujejo, način združevanja in uporabe ter nadzor nad porabo. Osnutek statuta mesta ureja v četrtem poglavju organizacija mestne sainoupravB. V okviru tega so posebej obravnavane in kankretiizirane vse ob-like neposrednega samoupravnega delovanja obdanov ter sestava in delovanje mestne aiavpščme in njesnih organov. Poseben poudarek je na zborih volivcev in na zborih delovnih ljudi, kjer občani obravnavajo neposredne pravice in dolžnosti mesta ki jih določa statut. Zlasti je pometnben 57. člen, ki določa kaj"je dolžna mesta skupščina predložita v obravnavo zborom volivcev in zborom delovnih Ijudi. Osnutek statuta predvideva kot takšne: predlog mest-a^a statuta, predlog proračuna in aklepa^a računa ter drugo. VeCina občin-4kib sicupščin labko zahteva, da mora dati mestna skupščina v obravnavo «borom volivcev tiste zadeve, za katare le-te smatrajo, da je to potrebno. Območja in postopke za. sklic ter delo zborov volivcev ureja obtnnski statut. Statut mesta pa s posebnim določilom predvideva, da lahko tudi predsednik mestne skupšdine skliče zbore volivcev. Osnutek statuta zavezuje mestne odbomiKe, da se morajo aktivno udele-ževati zborov volivcev in aborov delovnili ljudi in končno tudi mestno skupščino in njene organe, da tnorajo sodelovati v pripravah za zbore voiivcev. Kot element neposredne demokracije uvaja osnutek statuta tudi refe-rendum. Glede njega so uveljavljena v osnutku statuta vsa potrebna doloeila, ki jih ima ustava. Mestna skupščina je dolžna razpisati referendum na zahtevo več kot polovice zborov volivcev ali več kot polovice krajevnih skup-nosta ali najmanj treta občinskih skupščin. Statut predvideva enako organizacijo mestne skupš6ine kot je bila vzpostavljena spomladi letos. Skupščtna ima torej dva zbora s po 50 od-bomikov. Zaradi pomenibnosti je v statutu delno zajeto tudi pc^lavje o na-činu izvolitve mestne skupščine, v ostalem pa velja tudi v teh primerih zakon o volitvah odbornikov občinskih skupččin. Pri opisu dela mestne skupščine in obeh zbbrov so naštete le najanačil-nejše pristojnosti. Fodrobaejše predpi-se o delu mestne slcupščine tn njenih organov bo zajetnal poslovnik o delu skupfičine. Sveti mestne skupš6ine so postavljeni kot politično lzvršilni orgaiu in organd družbenega saiiioupravljanja za posomema področja dejavnoeta, na*e> ciene ao tudi nekatere njahove pnstojnotiti in njthova sastave. NaStete so ataine kntnuaje mestoe skup&ine oto možnosti, da se ustanavjjajo tudi občasne. Sveti in stalne kcmi&ije so v osoutku našteti, dena pa je mestni sfcupščini možnost, da s svojim odiokom re«ukira število in delokrog poea-memdh svetov in kooiisjj. Koordinaci>skii odbor je predviden kot doalej, le da ga sestavljajo samo predsedrtiki občin in mestne akupšdine. Odbornikom je dana možnost, da ustamvljajo tdub odborrukov. Oi'ganizacija upravmh orgenov je dena v osnutku statuta v dveh varion-tah. V varianti so vsi mestnd upravoi organa predvideni po doeedanjem stanju z odprto možnoetjo hitrejSega spretninjaoja i>jihove dejanske orgaiuzscije. Vetilk del upravnih služb ostaja po tem predlogu še vedno razdrofoljen. Pred-loženi predlog pa predvideva za vsa upravna opi-avila enotao upravo, ka je seveda * skladu z zakmcon in odlold odgovom vsakemu predstavnUkemu tetesu za izvajanje njegovih zakonov, odlokav in drugih pravndh aktov Stotu-tama komisija ni zavaela o tem vprašarvhi enotnegs nušljenja in zato pred-laga, naj javna razprava da več argumeotov za eno ftli drugo odlo^itev. V no-benem primeru cx»novna odnosi, ki jih staibut vsebuje, s tetn niso poruSeni. V V. poglavju so urejena medsebojna razmerja me&tne slcupičine s kra->evnln» skupnosttni, s samoupmvnimi skupnoettni (kitereenimi), z obCtnskima skupččinemi, z družbeno-političniini organizacijama ki društvi, s Striimi (Jružbeno-politJčniitM skupnostmi in končno z delavndml organizacijami. Pri statutamem urejanju samoupravljanja * meetu in raanoerij meetae sfeupSfiine so upoStevana ustavna dolo&la XVIII. amandmaja k ustavi SR Storenije, ki se nenaeajo na organizaoijo občinEke samouprave. UpoStevano je bšio ttidd dejstvo, da gre v pnmeru meeta in občin za enakovrstne družbeno-politidne sfciipnosti ter ustavno natelo, da je samo-upravljftnje deiovnih Ijudi v delovnih organizacijah eden od temeljev naSega družbenega politiftnega sistetna in da sta obe obliki samoupravljanja tako T družbeno-politiCni akupnosti kot tudi v delovnd arpuii^acdjd po ustavl ena-kovredni. Glede na to, da so vse pravice občinskih skupšiin do delovnlh organizaotj določene z aakonom, je poudarek y tem poglavju na tem, da naj vsa ostala razmerja tehajajo iz sfcupnih interesov meeta in občm na end Strand ter delovnih organizacij na drugi strand, ki ter^ajo stalno medsebojno sodelovanje in samoi^>ravno dogovarjanje. Prt urejanjii raanertj med mestno skupL6ino ki samottpravnirm dejavnihi je upoštevana nafie ustavm ureditev oztpoma njena načela o pristojnostib » razmerjih občinsldh skupStin, seveda za mestno skup&ino v omejenetn ob-segu, se pravi za zadeve, M sodijo v njjeno deJovno področje ter so ojh»-deljene kot zadeve skiipnecp pomena za mesto. Sesto poglavje obmvnava samoetojne orgene meete in sicer: sodnika m prekrške, mestno javno pravobranilstvo ter postajo milice. Samoetojnd organl opravljajo svoje dolžnosti na podlagi zakonov in odlo4oov ijubljansJdh občin-skih skupfičin in mestne stoipSčinc. V sedmetn poglovju 90 doloftUa o vrstah aJrtov, Id Jlh sprejemajo mestna s*3UpS«i», mnett in uprwv« organd. V tein poglavju je tudi pomemtono dcdo-fillo. kS predvktara ceebe jn onfranteacUe, ki tafcko predto«B*o, da se doJMeo ¦tst sprejme. 'v OMiao-p«3«fawje uialk droSbeno n«wfaonrin«> fci nu«w MkonitosU k«t M •eio-pom«n*ai ¦praviot ki do*anos*l meot« feot dru*b«*CH*o**i6ne staapooaM, ¦ .ki Hh dalate urt*f». MaKna staip&Hna tnoni z mvrSeronflein dru*bene«a nactoarstoa tudf Vphva*i na raavijanj« 9oeialia»a6nJh norm v družbenem življenrju in aafco at*cut prcdrKiem ra»li«ne otalike t*r mrtocte izvršev««^* t» njeo» pmmce » dolžnoftU. Kot tetneljni atatittanu na6e» ata pn iavrterae^ti družberags-¦«¦*•-¦¦ ¦orseva s Atroni mescne steuf>^-in& postovljeni nostodnji: ¦¦¦— dnisbano nadaoratvo je pravica n doišnoe* sfcupSOm feot oetote in na«rtfa . aborov; . . ¦ '— pri iavrS«van,}u družbenega nadaora^a n«y pnhaja do-me(te«ba^negs aode-lorva^ja naed iimhIi>m gfciipM1ii>n to ««ne«i|M»«ntant- ar^MM- tar jnmti>»wio poieg drugH) m- m davnih dotoCtl raratvo aakonitoa*! kot kcsr^jlckg uin^epov aa issvrševanje t» > Osnutefe statota «rej« » denretem in desetem po^Hvju ž»- ckeoedaf^o