Um]« vsak ietrtek te ve*ja . poštnino I \ / M O IX I ▼red in t Mariboru i I II \ f p 1X1 ^^ K I Posamezal listi dob* pošiljanjem na dom ^^ ^^^^ * ■■■ 1 ^ ^^ I m. I »e t tiskarni in pri u celo let« K 5.— gospodu Novak-u na a pol leta „ 2.60 ^^ ^^^ _ ^^^^ _ __velikem trgu po J p k 5 on i! Pilil k D joiilja do odpovedi II II I IR ll 11 ll t« oznanila se plafuj« Matnlki katoL tis- II II II | II II I I M 86 natisne enkrit> kovnega društva do* IV A U 11 Afc | '^It^^ Mrajo lirt fere« po. trikrat 24 h" List ljudstvu t pouk in zabavo, Štev. 45. 0 zemljedelskih potovalnih učiteljih. (Deželnim poslancem v preudarek.) Dandanes kmet ne more izhajati, če ne dela racijonelno, to se pravi, če ne sili vsake pedi zemlje, da mu daja kolikor sploh možno, in če tega ne razume doseči z najcenejšimi sredstvi. To spoznavši, so zastopniki ljudstva temu-le poskrbeli takozvane potovalne učitelje in sicer na deželne, stroške, ki gredo t je, kjer jih žele, ter v vsaki stroki zemljedelstva podavaje učč tiste, ki jih pridejo poslušat. Gotovo bolje, nego nič, ali pravo vendar ni; mnogo več vredna je volja ljudskih zastopnikov, nego pa te naredbe uspeh. Le poglejmo si stvar natančneje! Potovalni učitelj gre navadno tje, kamor ga pokličejo. Kaj pa tam, kjer ga ne želč? Ali ga tje ni treba? Nam se zdi najbolje, ker je tam ljudstvo za racijonelno zemljedelstvo še brezbrižno in na taki stopnji zemljedelstva, da se v njem želja po strokovnemu pouku še niti ne oglaša. Radi tega gotovo potovalnega učitelja nikjer ne ignorirajo, ker jim je pouk odveč. Tudi se opazuje, da so taki shodi mnogo slabše obiskovani, kakor si zaslužijo. Potovalni učitelj vendar ne pride jemat, marveč le dajat, in sicer čisto zlato, pa zastonj, in vkljub temu se njegov poduk malo uva-žuje. Kar pa tej naredbi jemlje, rekli bi, skoro vso vrednost, je to, da je pouk teoretično predavanje pri mizi. Po tem učnem načinu se še ni nikdo ničesar naučil. Če bo Listek. Konec sveta dne 13. novembra? Bojazljiva človeška bitja so zadnje dni polna strahu. Zona jih obletava, srce jim bije nemirno, sapa jim zastaja, kadar se spomnijo na dan 13. novembra letošnjega leta. Kaj pa bo dne 13. novembra? «Konec sveta!» se nam odgovarja. Nekateri pravijo to iz šale, drugi pa s svetim strahom, s polno resnostjo. Nekateri hočejo počakati «konec sveta» v veseli družbi pri kupici rujnega vinca ali penečega piva, drugi pa doma med štirimi stenami z molekom v roki, vtopljeni v pobožno molitev. Kdo ima prav? Kaj se bo dne 13. novembra v resnici zgodilo? Ah bo res konec sveta? V noči od 13. na 14. dan novembra letošnjega leta pribeži naši zemlji zvezda repatica nasproti, zadene z našo zemljo skupaj, jo obsuje s svojimi utrinki ter jo ovije s svojo meglo. Tako trdijo mnogi zvezdoslovci, ki poznajo tok nebesnih teles. Toda nahajajo se tudi zvezdoslovci, ki zatrjujejo, da se v noči 13. novembra naša zemlja z repatico niti ne bo srečala, kajti repatice ali kometi vsled svoje rahle vsebine in majhne vihtilne V Mariboru, dne 9. novembra 1899. črevljarski mojster svojemu učenčku le pravil, kako se čevelj dela, ali ga bo ta-le kedaj znal zbiti? Učenček v vsakem posameznem slučaju mojstra vpraša, ta mu pokaže, on poskuša posnemati in zopet mojstru delo pokaže, da izvč, je-li delal prav ali ne. Ta ali podoben način pouka vidimo povsod, kjer se gre za t6, da se kdo kaj nauči, le za potovalnega učitelja in kmeta ne velja. Ta predavajočega učitelja posluša, in recimo, da ga verno posluša in vse odobrava, na koncu predavanja še tudi sklene, to ali ono po novem nasvetu storiti, ali doma se nasveti radi tega ali onega ne izvršujejo. Kaj ga ovira? Ali je kaj pozabil, kar je slišal, ali ne ve, kako bi se to naj pri njem izvedlo, kar je učitelj z ozirom na občne razmere svetoval, ali si ne ve preračuniti, bi se li, kar se je v obče svetovalo, pri njegovih razmerah obneslo ali ne, ali pa ga mine trdna volja, itd.; nato ga nihče več ne priganja in vse ostane pri starem. Potovalni učitelj je lepo govoril, dosegel pa ni nič, in kmet je pouk z deželnim davkom plačal, koristi pa ima od njega le presneto malo, najčešče pa nobene. In končno še nekaj, kar jemlje itak malovrednemu pouku zadnjo trohico vrednosti. Bralno društvo bi naj priredilo veselico. Sestavlja se vspored: ogovor predsednikov, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, tombola, par komadov petja — vspored je še prekratek, ko bi še kaj bilo! Potovalni učitelj naj pride in nekaj povč; kaj, to je vsejedno, da je le vspored mnogo-brojniši. Učitelj se naprosi, učitelj pride, učitelj govori, ali fantje in dekleta in žene in otročaji že težko čakajo, da bo učitelj končal moči vedno spreminjajo svoj prvotni tir, njih pota so toraj nepreračunljiva. A recimo, da dne 13. novembra vendar jzadene komet ali zvezda repatica ob našo zemljo. Ali bo potem dne 13. novembra konec sveta? Bodimo mirni, tudi v tem slučaju ne bo konca sveta! Naša zemlja je že mnogokrat, mnogokrat zadela ob komete ali repatice in vendar še stoji, še se suče v svojem starem, tisočletnem tiru. Tudi v tekočem stoletju se je to že pripetilo. Leta 1819. je šla naša zemlja skozi sredino neke repatice in nič se ji ni zgodilo. Tudi 1. 1823. je zadela zemlja ob repatico, pa se ji tudi nič ni zgodilo. Leta 1873, dne 20. julija, na koji dan se bodo marsikateri naših čitateljev še spominjali, je šla naša zemlja tesno mimo tedanjega kometa, a zemlji se ni nič zgodilo in niti enemu človeku se ni skrivil las. Ker je naša zemlja torej že tolikokrat zadela skupaj s kakim kometom in je še vedno cela, vsled tega smemo sklepati, da tudi repatica dne 13. novembra ne bode nevarna za njo, ako sploh pride trkat ob našo zemljo. Repatica, ki se bo prikazala dne 13. novembra, zvezdoslovcem ni neznana. Bila je zadnjikrat na našem obzorju dne 13. nov. 1. 1866. Metala je velike utrinke od sebe, ki so leteli mimo naše zemlje. Zvezdoslovci so Tečaj XXXIII. in se začela mnogo lepega obetajoča tombola, nemirno med seboj kramljajo, možje pa hvalijo dobro vino, ki ga krčmar toči; učitelj začne postajati nevoljen, ker se njegova beseda nikamor ne razume, on konča, občinstvo ploska, potovalni učitelj odide in doma zabeleži v poročilu do svoje oblasti zopet jedno predavanje, in oblast je jako zadovoljna, da za povzdigo kmetijstva toliko stori! Takih predavanj je, da ne rečemo preveč, dobra polovica. Mar ni res? Dokazali smo, da običajni pouk potovalnih učiteljev ne velja nič. Ravno tako nedvomno pa je tudi, da je slovenskemu kmetu strokovno višje izobraženega človeka treba, da ga uči in vodi. V tem hipu se spominjamo specijelno rajhenburškega okoliša proti Koprivnici. Kako malo se iz istega rodovitnega sveta prideluje, kako slabo se izrablja gruda, vkljub temu, da trpi prebivalstvo najhujo revščino! Po našem prepričanju bi se potovalnih učiteljev naj nastavilo več in sicer za jeden, oziroma dva okraja, če sta manjša, po jeden tak mož. Ta bi imel hoditi od kmeta do kmeta, mu na licu mesta svetovati, mu preračunjati, mu kazati, in zopet priti ter se prepričati, kako se je svet izvedel. Včasih bi učitelj tudi vse kmete sklical, kadar bi se mu to zdelo treba, toda ne v gostilno, ampak pod kmetsko streho. Na tak način bi se kmetijstvo na Spodnjem Štajarskem, katero bi poprek lahko najmanj še enkrat toliko dobička dajalo, kakor dandanes, moralo povzdigniti. In vsak okraj bi svojega strokovnega učitelja lažje plačeval, kakor pa sedaj ves Spodnji Štajar jednega. zaznamovali ta komet, ker se je prikazal L 1866. z imenom «komet I. 1866.» Rekli smo že, da je mogoče, da dne 13. novembra komet sploh ne zadene ob našo zemljo. Vendar če zadene, ali ta sunek ne bo tako mogočen, da vrže zemljo iz svojega tira, ali ne bodo vsaj utrinki požgali površja naše zemlje, ali ne bode megla šklodljivo uplivala na naše ozračje ? Tudi na ta vprašanja lahko popolnoma pomirljivo odgovorimo. Sunek na noben način ne bo tako mogočen. Vsaka zvezda repatica sestoji namreč iz trdih snovij ali utrinkov in iz meglene zmesi. Da meglena zmes ne bo sunila zemlje iz njenega starega pota, je razumljivo. Trde snovi ali utrinki pa niso ne tako veliki niti ne prihitijo s tako močjo ob zemljo, da bi mogli uplivati na tok zemlje. Pomisliti moramo, da je največji komet (vsaki komet sestoji iz mnogih utrinkov, ki niso v trdni zvezi med seboj), 5000krat manjši od naše zemlje. Sunka se torej ni treba bati. Kaj pa goreči utrinki ? Ali ne bodo požgali površja zemlje? Mogoče, da dne 13. novembra ne pade noben utrinek na našo zemljo, ampak da se bo drvila zemlja le skozi ko-metovo meglo. Pa če tudi res prileti kak utrinek na zemljo, tedaj ne bo požgal površja cele zemlje. Mogoče, da prileti ravn ob kako poslopje, ob kakega poedinegaf člo- "i In še nekaj bi ta okrajni potovalni učitelj lahko in naj imel pod skrbjo: šolske vrte. Sedaj šolski vrti v obče ne dajo te koristi, katero bi lahko. K večjemu, da se otroci mala drevesa cepiti naučijo, to pa je tudi blizo vse. Šolski vrt mora biti v najožji zvezi z vsemi panogami zemljedelstva dotičnega kraja. Zato pa bi okrajni potovalni učitelj bil jedino pravi mož, ki bi ga imel nadzorovati, mimo tega, da okrajni šolski nadzorniki mnogokrat o kmetijstvu prav malo ali celo nič ne umejo. Naj se le pomisli, koliko bi okrajni kmetijski in pa krajni učitelj za kmetijstvo lahko skupno storila. Ljudski učitelji se morajo o kmetijstvu na učiteljiščih precej mnogo učiti, sedaj vsega tega še prav uporabljati ne morejo, v družbi strokovnega potovalnega učitelja pa bi postali faktor, ki bi bil za razvoj kmetijstva eminentne važnosti. Ne bode dolgo, da bode zopet deželna hiša odprta. Tedaj bi bil čas za to, da se naša misel izpremeni v dejanje; gotovo bi to ne bilo tako težavno; za to pa gg. poslance prosimo, naj jo uvažujejo. Politični položaj. Državni politični položaj je jako žalosten. Vlada je liberalno nemška, večina v državnem zboru pa po svoji večini krščansko-slovanska. Prav bi bilo, da odstopi ta vlada ter pride za njo vlada vzeta iz desnice. A Slovanov nočejo za ministre. Vsled teh notranjih razmer mnogo trpijo avstrijski narodi, posebno v gospodarskem oziru. Blagostanje gine in propada, vlada se trudi tlačiti Slovane, ne pa, da bi jim skrbela za kruh. Slovensko-hrvatska vzajemnost. Dne 25. oktobra je imela hrvatska stranka prava shod v slavonskem Brodu ob Savi. Zborovalci so se ogrevali ta dan tudi za vzajemnost med Hrvati in Slovenci. Mnogo brzojavk, ki so se izražale za to vzajemnost, je došlo iz vseh slovenskih pokrajin na shod. Tudi mariborski Slovenci smo poslali brzojavko, s katero smo pozdravili zborovalce, ki se navdušujejo za jugoslovansko misel. Čim bolj pritiskajo Nemci na jug, tembolj se Jugoslovani naslanjajo drug ob drugega. Na jugu je bodočnost Avstrije in ž njo tudi lepša bodočnost Slovencev in Hrvatov. j veka, za celo zemljo in za celo človeštvo pa ni nobene nevarnosti. Kaj pa kometova megla? Ali ne bode škodljiva? Ne! Kemikarji ali učenjaki, ki poznajo snovi različnih teles, tudi nebeških, z vso gotovostjo trdijo, da kometova vsebina ali megla ni nič nevarna za zemeljsko ozračje. Saj tudi leta 1819. in 1823., ko se je naša zemlja vozila skozi sredino kometov, ni vsled kometovih snovi noben človek umrl. Iz tega vsega sledi, da dne 13. novembra letošnjega leta ne bo konca sveta, da se nam ni ničesar bati zaradi repatice. Vendar je dobro, da imamo vedno strah pred smrtjo. Seveda smrti se nam ni treba bati zaradi kakega kometa, ampak ker ne vemo ne ure, ne dneva, kdaj nas Gospod pokliče pred svoj sodni stol. In grozna bo sodba za istega, kdor nepripravljen, v sovraštvu z Bogom stopi čez prag časa v večnost .... Kdaj pa bo pravzaprav konec sveta? Leta, dneva in ure ne more nihče povedati, ali to lahko povemo, kaj bo se zgodilo, predno se neha svet v sedanji obliki. Sveto pismo samo navaja znamenja, katera se morajo prej zgoditi, predno premine svet. Ta znamenja so: Celemu svetu se mora oznaniti evangelij Gospodov, izvršil se bo velik odpad od katoliške vere, prišel bo z veliko močjo in privlačno silo Antikrist, vrnila se bosta med zemljane Henoh in Elija in ko se to izvrši, potem bo tudi solnce otemnelo, luna ne bo dajala več svetlobe, zvezde bodo padale z neba, nebeške moči se bodo gibale in sveta bo — konec. Na Češkem. Na Češkem še vedno vre med ljudstvom zaradi neopravičene odprave jezikovnih naredb. Tudi češki rezervisti delajo nemire, ker jih častniki silijo, da se oglašajo v nemškem jeziku. Toda vlada ne postopa tako milo nasproti užaljenemu češkemu ljudstvu, kakor pred nekaj mesci nasproti veleizdajskim nemirom avstrijskih Prusakov. Tudi kri sme teči. Vojaki in žandarji streljajo na nedolžne Čehe, kakor na vrabce. Sedaj se čita, da mislijo tudi okoli 100 kranjskih orožnikov poslati na Češko, da streljajo tamkaj na svoje brate. Žalostno usodo imamo avstrijski Slovani, res žalostno! Srbske reči. Srbski kralj Aleksander se je mudil pretekle dni na Dunaju, kjer si je iskal ženo, kakor govore. Poprositi je hotel za roko Elizabete, hčerke umrlega cesareviča Rudolfa in njegove soproge Štefanije. A ničesar ni opravil, cesar še ga niti vsprejeti ni hotel. Sploh so se vedli na Dunaju neki jako hladno nasproti kralju Aleksandru, kajti grozovitosti, ki so se v Srbiji godile vsled najetega napada Knezeviča na Milana, še niso pozabljene. Kralj se je odpeljal z Dunaja v Meran na Tirolsko, da si tam okrepi zdravje, v Srbiji pa med tem vlada in dela dolgove njegov oče Milan. Vojska v Južni Afriki. Angleži so bili pri Ladysmithu pošteno tepeni, izgubili so več tisoč vojakov. Kar je vojakov ostalo, so zaprti v mestu in Buri jih oblegajo. Tudi na zapadni strani pri Ma-kefingu se godi Burom boljše nego Angležem. Pri Ladysmithu so pustili Buri le nekatere čete, z drugimi pa prodirajo zmagovito proti južno-vzhodni strani. Angleži se bojijo, da Buri dospejo kmalu do morja pri Durbani Dopisi. Iz Gornje Savinske doline. Najbolj zaveden kraj, če potujemo po slovenskem Štajarskem, se nam zdi Savinska dolina. In če ta prelep kraj in njegove prebivavce opazujemo, gotovo porečemo, da tam, kjer bistra Savina izvira, tam je tudi doma bistra slovenska pamet. Zakaj v Doljni Savinski dolini so že nekateri okuženi od liberalstva, te nemške zeli, presajene na slovenska tla. Ali v Gornji Savinski dolini, kjer stoje naši velikani Grintovec, Ojstrica in Košata Radoha, katerim je naš nepozabni Slomšek zapel in zapisal v «spominsko knjigo« v Solčavi tako ganljivo slovo, tam gori še stoji veren Slovenec za vero in rod svoj, kakor stoje nepremakljivo njegove skalnate gore. Zginja sicer nekdanja blaginja, ali za vse dobro vneti si želijo pomagati in se organizovati ali združevati se in si pomagati na gospodarskem polju. Že meseca majnika, kakor smo zvedeli, ustanovili so v Solčavi «Kme-tiško zadrugo.» In meseca avgusta se je ravno tu, kakor tudi v sosednih Lučah napravila «Zadruga za rejo bikov,» pod vodstvom so-sebno nam Savinčanom znanega in priljubljenega zaslužnega štajarskega potovalnega učitelja g. M. Jelovšeka, ki s požrtovalno vnemo dela za zboljšanje živinoreje našemu kmetu, temu stebru slovenstva. In na Rečici se je ustanovilo konsumno društvo z Rajf-eisnovo posojilnico, za katero pa mimogrede rečeno, naj bo res v prid in blaginjo ljudstva, nikdar pa nekaternikom. Pa kakor se je Gornja Savinska dolina organizovala na gospodarskem polju, organizuj se še na dušnem t. j. slovenskem narodnem verskem polju, in povzdigni uma svetli meč in zasnuj katoliško politično narodno društvo. To bo najboljši odgovor in zagovor gornjegraškemu učiteljskemu društvu, katero se ne more zmatrati ne narodno slovensko, ne katoliško, ker je na Ljubnem socijaldemokraškemu, brezdo-movinskemu učitelju Horvateku prikimovalo. Žetale. Dne 22. vinotoka je k nam prišel potovalni učitelj za sadjarstvo in vinarstvo, g. Bel6 ter nam govoril v šolskem prostoru blizu dve uri; zdelo se nam je tako, kakor bi nam bil sladko olje vlival v naše zevajoče rane. Gospod potovalni učitelj nam je temeljito razložil, kako ravnati s starimi vinogradi, z novimi nasadi, nadalje kako uporabljati umetna (kemična) gnojila, nadalje kako se naj z vinsko posodo ravna in vino varuje bolezni. Poučeval je nadalje, kako ravnati z gnojem, kako s travniki in z upo-stošenimi vinogradi. Opozoril nas je na nove škodljive mrčese pri sadnem drevju in trsju. Poučil nas je o žvepljanju trsja in govoril o več drugih rečeh, za kar mu bodi hvala tu izražena. Tudi ni pozabil omeniti koristi kmečke zadruge, akoravno smo pri nas za zadruženje še gluhi. Ko so se razhajali poslušalci, nastal je med njimi resen in živahen pogovor, ki je kazal, da govor g. potovalnega učitelja ne bo ostal brez sadu. Sedaj še nekoliko o naših razmerah! Trgatev se je pri nas slabo obnesla, tako da smo komaj četrti del od lani nabrali. Kapljica je še dokaj dobra in močna, ali cena je slabša od lani. Daljnega kupca nimamo; domači prekupci pa nam dajo samo 12-14 kr. za liter. Kako bi potemtakem imel človek veselje do vinarstva? Nabralo se je povprečno največ do 2 polovnjaka na enem oralu in lahko si mislimo, kako bo nam šlo trdo letošnje leto, ker marsikateri nima nobenega drugega pridelka kakor samo tega. Davki se nam niso odpisali, ker nimamo človeka, ki bi nam v nesreči pomagal. Blagoslovil nas je Bog letos le s slivami po nekterih vrhovih, ki so nam dale prav okusno žganje. Kdor bi ga potreboval, naj se obrne do nas. Cena mu je 60—70 kr. liter. A tudi vinski-kupci dobijo pri nas dobro, nepopačeno blago. Iz Slovenske Bistrice. Po dolgotrajnem, z raznimi zavirami prepletenem trudu se je posrečilo ustanoviti čitalnico v Slovenski Bistrici. Pogrešali smo dosedaj živo tako društvo s primernimi prostori, kjer bi se zamegli rodoljubi mirno zbirati ter gojiti svoje narodno mišljenje. Temelj k oživotvorjenju čitalnice pa se je postavil z osnovanjem slo-venjebistriške posojilnice, ktera se je v teku svojega petletnega vzglednega delovanja tako krepko razvila, da jej je bilo mogoče meseca junija t. 1. kupiti od g. Petra Novaka hišo na najlepšem prostoru v sredini mesta Slovenske Bistrice. Takoj se je rodila misel za usta-novljenje čitalnice, osnoval se je odbor ter predložil c. kr. namestniji v Gradec pravila, ktera so se po zahtevani dopolnitvi konečno odobrila. Na prošnjo tega osnovalnega odbora je načelstvo tukajšne posojilnice, uvaževaje veliki pomen čitalnice za razvitek narodnega življenja, v svojem novem domu radodarno prepustilo najlepše prostore čitalnici in jej oskrbelo tudi dostojno pohištvo. Osnovalni zbor čitalnice se vrši pa drugo nedeljo dne 19. novembra t. 1. v društvenih prostorih ter opozarjamo vse rodoljube iz mesta in okolice, sosebno pa obrtnike in posestnike, da se udeležijo tega zborovanja in da takoj pristopijo temu prekoristnemu društvu, kajti vsakdor bo našel tam svojemu stanu in poklicu primerno berilo. Novi čitalnici pa iskreno želimo, da se krepko razcvita, krepi in jači v blagor in čast milemu nam narodu! Frankolovo. Na Frankolovem so se izvršile po dolgem in težkem pričakovanju vendar enkrat dne 22. sept. 1.1. občinske volitve, za katere se je mnogo agitiralo. Toda zaman so se jemala razna pooblastila ter dajale sladke obljube vsem onim, ki ne bodo iz «kmetijskega društva» nikogar v odbor volili. Vkljub vsej agitaciji je vendar le polovica odbornikov iz društva. Izvoljeni so pa gg. odborniki v III. razredu g. Bezenšek Dom., Korošec J., Potočnik J., Sošter G., v II. razr. Vrečko Vinc., Bezenšek J., Škoflek Anton, Potnik Janez; v I. razredu Medved Tomaž, Jakup Štefan, Selčan Anton, Medved Boštjan. Radovedni smo se povpraševali, kdo izmed teh mož bo županom izvoljen. Dne 31. okt. t. 1. zbrali so se na povabilo dosedanjega župana vsi novoizvoljeni odborniki v občinski pisarni. Kmalo po 9. uri v navzočnosti okr. komisarja se prične postavno voliti; glasov sta dobila gosp. D. Bezenšek 6 in Stef. Jakub tudi 6, moralo se je torej zopet voliti. Ker pa se je pri tej, kakor tudi pri naslednji ožji volitvi dosegla enakost glasov, moral je razsoditi žreb, katerega je vzdignil J. Bezenšek; žreb je določil g. Štef. Jakupa, dosedanjega našega župana. Bog živi blagega moža, da bi mogel vspešno delovati tudi zanaprej v prid cele občine. Nasprotnikom «Kmetijskega društva» pa želimo, naj ga ne zaničujejo, ampak se mu naj kot dobri udje pridružijo, da bo vseh Frankolčanov le eno geslo: Z združenimi močmi za vero, dom, cesarja! Iz Celja. (Gledališčna igra.) Na Vseh svetnikov dan je naše diletantsko gledališče uprizorilo igro: »Mlinar in njegova hči.« Igra nima bogve kake visoke dramatske vrednosti, a priprostemu ljudstvu ugaja, posebno na predvečer Vseh vernih duš, ko se spominja premnogih dragih svojcev. Ta večer se strinja s čustvi priprostega ljudstva, ako vidi pred seboj duhove, grobove in smrt. Igra »Mlinar in njegova hči« jim vse to ponuja. Mlinar in njegova hči ni sicer delo slovenskega duha, vendar je pisana popolnoma njegovi nravi primerno. Nesreča, žalost, duina bolest, v te predmete se najrajši vglablja slovenska poezija. Ni čudo, slovensko ljudstvo je po zgodovini tako vzgojeno, njegova zgodovina ima globoko vtisnjen pečat otožnosti, nesreče! Diletantje so s svojim iz-glednim igranjem pokazali, da so se uglobili v igro in umeli njen duh. Mlinarja je predstavljal g. Perdan. Mlinar ljubi svojo edinko Marico z očetovsko ljubeznijo, vendar še bolj ljubi svoj denar. Ker svojega denarja noče dati sicer poštenemu, a ko miš ubogemu Konradu, noče mu dati tudi Marice. Ve, da ga bo naduha kmalu spravila v grob, a srce se mu ne omeči, v njem se ne more porajati nežneje čustvo. Umreti mora, ko pokaplja svoj denar, in ko je zajedno že pokopal tudi zdravje in tudi srečo svoje hčerke Marice. Gosp. Perdan je igral izvrstno svojo ulogo, značaj trdosrčnosti in bolezen naduhe je pogodil tako dobro, da je človek pozabljal na gledališko iluzijo. Maričina uloga je bila v rokah gospice Mete Baševe. Marica je darovala svoje srce ubogemu Konradu, in to je njena nesreča, njena smrt. Oče jo zaradi tega mrzi. Koliko trdih besed mora slišati, koliko solz preliti! Gospiea Baševa je ustvarila pred našimi očmi z dovršenostjo nesrečno Marico. Njena ljubezniva prikazen, njen zvonki glas, a zraven njena tužna usoda v ulogi, to vse je uplivalo, da smo še tembolj čutili vso brezmejno nesrečo mlinarjeve hčerke. Vrhunec umetniške nadarjenosti gospice Baševe pa smo občudovali v zadnjem prizoru, ko je plaval smrtni angelj nad njo, da odnese na svojih mrzlih krilih mlado življenje v nebeške visočine. Njeno obličje je bilo smrtno-bledo, tudi Konradov prihod ga ni mogel pordečeti, le blaženosrečen usmev je privabil okoli umirajočih usten, glas je bil tiho pojemajoč, kretanje težko-počasno — zdelo se nam je, da gledamo žalostno istino. Gosp. Salmič je sicer komik, a tudi resno ulogo Konradovo je igral v splošno zadovolj-nost. Uloga županje v igri ni sijajna, kakršne si želijo najrajši igralci, a igrala se je ta večer sijajno. Tudi najstrožji kritik bi ne moge najti v uprizarjanju najmanjše napake. Skrbno gostilničarko je igrala gospiea Filipičeva. Uspela ji je uloga tako dobro, da smo le obžalovali, zakaj ji ni prisojena daljša navzočnost na odru. Tudi vse druge vloge so bile v dobrih rokah. Občinstvo, katerega je bilo natlačeno polno, je kazalo svojo zadovoljnost z večkratnim glasnim ploskanjem. Pavze je izpolnjevala slavnoznana narodna godba pot spretnim vodstvom gosp. Koruna. — Da se kmalu vidimo zopet v našem slovenskem celjskem gledališču! Iz Konjic. Marsikateri priprost Slovenec smatra vsacega Nemca nekim zvišenim bitjem, ker ne ve, da ti ljudje niso vredni, da bi mu škornje sezuvali. Ne le, da povsod našim svetnim pravicam z vsemi štirimi nasprotujejo, oni nas celo dejanski napadajo in da pri takih napadih ni kak Slovenec ubit, se ima le svoji lastni sreči zahvaliti. Saj še niso pozabljeni dnovi groze v Celji, še ne smejo pozabljeni biti oni napadi, koje smo mi v Konjicah doživeli. In spet moramo slovensk. svetu naznaniti novo nemško nesramnost. V temni noči, ko vsak pošten človek spi, pomazali so tablo naše mlade čitalnice. Morda poreče kaka pohlevna slovenska dušica: »To storil je samo jeden, ali dva«. Da, mogoče je, da jih ni več mazalo, a prišli so drugi dan vsi generali konjiškega nemčurstva in so se krohotali pomazani tabli. S tem so pokazali, da ta zločin odobravajo, da ga smatrajo junaštvom, vzeli so nesramni čin na svoj račun. Kaj ni to sramotno? Pa naši nemčurji se ne znajo več sramovati, ker so že prenizko padli. Ah, zakaj smo mi Slovenci tako pohlevni ! Ze davno bi se morali teh nesramnih nemčurskih gostov otresti! Mi pa jih še podpiramo. K našim najhujšim nasprotnikom hodimo kupovat — meneč, da mogoče za jeden bori krajcar ceneje dobimo, a ne pomislimo, da s tem vse svoje novce znosimo v nenasitno nemčursko žrelo. Ker še se hvala Bogu znamo sramovati, sramujmo se, ker se tako slabo držimo gesla: Svoji k svojim!! In kak lep odgovor bi se zamogel dati na to najnovejše zločinstvo: Vsak zaveden Slovenec konjiškega okraja pristopi naj k čitalnici, vsak pravi Slovenec ogiblje naj se nemške trgovine, nemške gostilne, nemških obrtnikov, saj, hvala Bogu, dobimo vse, kar rabimo, ravno tako dobro in še boljše pri Slovencu. Za danes toliko, — drugič več. Zadruženje. (Govor g. Ivana Kač-a.) ((Dalje. Da se da to istinito doseči, hočem zopet dokazati s številkami! Naši kmetovalci se morajo naučiti, da bodo izkopali zlati zaklad, ki leži v zemlji v tako obilni meri zakopan. Morajo se naučiti, da je prav lahko prisiliti našo zemljo, da nam da še enkrat, celo dvakrat toliko dohodkov, kakor dosedaj. Morajo se naučiti, da se prav lahko dajo stroški nadkriliti z dohodki. Začeti pa moramo pri travnikih. Mi bodemo, ko smo združeni v kompaktno zvezo, se skupnim delom spravili vodo z naših travnikov, kjer so premokri, bodemo pa napeljali vodo na travnike, kjer so presuhi. S travniškimi branami bodemo obdelovali naše travnike in jih pognojili z umetnimi gnojili ter obsejali z dobrimi travniškimi semeni. Tako bodemo prisilili naše travnike, da nam dajo še enkrat, celo dvakrat več in tudi boljšo krmo kot dosedaj. In kaj sledi iz tega? Iz tega sledi, da bodemo z obilo in dobro klajo redili še enkrat, recimo dvakrat toliko domače hasnive živine kot dosedaj. Živino pa bomo imeli tudi vsled tega boljšo, ker si bodemo isto vsled združenja po plemenski živali zboljšali. Ko imamo enkrat več in boljše živine, gledali bodemo vsled združenja, da si napravimo tudi zavarovalnico za živino. Dosedaj nimamo poljedelci v Avstriji zavarovalnic zoper nezgode in nesreče pri živini, in vendar je to zavarovanje zelo potrebno in koristno. Saj nam je znano, da če pogine srednjemu kmetu ena ali druga veča žival, da ga za več let potisne nazaj v napredku blagostanja in veliko časa se ne zaceli taka rana v kmetijstvu. Ko pa smo zjedinjeni poljedelci v zvezo kmetijskih zadrug, si bodemo svojo domačo živino zavarovali vzajemno med seboj in da gre to prav lahko, hočem dokazati. Spodnještajarski gospodarji redimo, ko smo si živino pomnožili, recimo 500.000 glav živine. To živino si vzajemno med seboj zavarujemo in sicer povprečno mlado in staro, s 100 gld. vrednosti. Zavarovali smo si torej našo živino za 50000000 gld. Kakor nam kaže statistika, pogine povprečno pol odstotka domače živali, torej na Spodnjem Štajarju približno 500 glav v vrednosti 250.000 gld. Iz tega sledi, da si lahko zavarujemo vso našo domačo živino s 06 kr., kar da zavarovalnine 300.000 gld., da nam ostane za upravne stroške in rezervni zaklad 50.000 gld. vsako leto. Ravno kakor pri zavarovanju živine, ravno tako je z zavarovanjem polja zoper točno škodo. Tudi to zavarovanje se da prav lahko izvršiti, ako smo zjedinjeni vsi poljedelci in si zavarujemo naše poljske pridelke vzajemno, skupno. Poglejmo številke. Vzemimo povprečne dohodke polja in vinogradov na Spodnjem Štajarskem z 20 milj. gld. vrednosti. Povprečno napravi toča vsako leto škode po 1/2°/0, t. j. v našem slučaju 100000 gld. resnične škode. Iz tega sledi, da si lahko zavarujemo vse naše pridelke s 3/i krajcarja od 1 gld., kar nam da zavarovalnine 150.000 gld., tako da nam ostane za upravne stroške in rezervni zaklad zopet vsako leto po 50000 gld. Ravno kakor pri teh zavarovanjih, tako je tudi pri zavarovanji zoper požarne škode; kajti če smo vsi skupaj vzajemno zavarovani, pride nam vsako zavarovanje veliko ceneje in dobiček ostane doma, v žepih plačevalcev, oziroma zavarovalcev. Razne stvari. Iz domačih krajev. (Duhovniške spremembe.) Prestav- ljeeni so čč. gg. kapelani: Franc Lovrenko iz Mute k Sv. Rupertu nad Laškim, Ivan Markošek iz Sv. Martina v Rožni dolini v v Vitanje, Melhijor Zorko iz Št. Ruperta nad Laškim v Prihovo. (Slovensko posestvo ob meji) na prodaj! V prijetnem kraju Spodnje Štajarske je na prodaj večje posestvo z novim mlinom in dobro obiskovano gostilno. V kraju je pošta. Posestvo bi ob najmanjšem trudu dajalo lepe dohodke. Da ne pride posestvo tujcem v roke, izposluje «Naša straža» izredno nizko ceno. Prijave vsprejema «Naša straža» v Ljubljani, ki daje tudi potrebna pojasnila. Načelstvo «Naše straže». (bentiljski Slovenci in sosedje,) pridite gotovo vsi na shod prihodnjo nedeljo! Združujmo se in delujmo vsi za napredek slovenskega ljudstva ob meji! (Iz Celja.) Fran Korun Koželjski snuje klub slovenskih citrašev. Pri njem se je treba javiti za pristop. — Godbeni klub in pevsko društvo bosta priredila dne 12. t. m. občni Martinov večer. — Osnovalni občni zbor delavskega stavbenega društva se vrši dne 19. t. m. ob 3. popoldne v gostilni «Narodnega doma». (Slovenska trgovina v Celju.) Kakor nam poročajo, se je v Celju ustanovila zadruga za vzdržavanje železne trgovine. Za trgovino in skladišče se je nakupila dr. Sre-bretova hiša na Graški cesti. Že sedaj opozarjamo slovenske trgovce na to trgovino. Kateri trgovec ne bo prodajal železa iz te trgovine, bo neizprosno bojkotiran. Slovenskim trgovcem bo se pravočasno naznanila otvoritev trgovine. (Izvenredna nemška robatost.) Kadar celjski prusaki napadajo naše Slovence, je to seveda ostudno in odločne obsodbe vredno, toda človek si vendar zraven misli, fakinaža je pač fakinaža, je že tako vzgojena. Zadnji čas pa se množijo dejstva, koja so nas prepričala, da je tudi premnogo drugih štajars-kih Nemcev tako robato vzgojenih, kakor celjska fakinaža. Tako se je dne 6. novembra celo poslanec Vale v Bruku izrazil, da bo v prihodnjem zasedanju štajarskega deželnega zbora nastopal tako robato, da še svet kaj tacega videl ni. Grozil se je, da bo napadel našega dr. Serneca radi zadnjih celjskih dogodkov na najbrezobzirnejši način in da uprizori tak škandal, kakoršnega še ni bilo ^ nobenem parlamentu. Naše slovensko ljudstvo iz tega razvidi, kako radi nas imajo v Gradcu. Zaupnikom slovenskega ljudstva pretijo s pestjo in silo. Slovenska posestva so izsesali z davki in dokladami, sedaj bodo začeli celo pobijati mirne Slovence. Slovensko ljudstvo, zahtevaj samostalnost Spodnjega Štajarja. Proč od Gradca!! (Malonedeljski socij aldemokratje.) Piše se nam: Pri nas se je začelo z vso silo delovati za socialno demokracijo. Glavni hujskači so ljudje, ki se bojijo dela in so svoje premoženje že po gostilnah zapravili ali ga kmalu bodo. Nerazumljivo nam je, kako morejo tudi nekateri pošteni kmetje in ljudje hoditi za to stranko, ki je brezverska, ki hoče razrušiti sedanji družabni red in na njegovih razvalinah sezidati novega, v katerem ne bo Boga, ne postav, v katerem bo človek živel in umiral kakor živina. Obetajo Vam prihodnost brez dela, brez truda, brez napora, a polno uživanja, polno veselja, polno razkošnosti. Vsak pameten človek mora uvideti, da so take obljube sleparske in da jim mora le tisti verjeti, ki ni nikdar prav trezen. Slabe so res sedanje razmere, a zaradi tega ni treba cele človeške družbe ugonobiti, ampak jo spremeniti, prenoviti. Kmetje, ne dajte se voditi po ljudeh, ki nimajo ničesar več zgubiti, ampak trezni možje stopite skupaj ter se posvetujte, kako bi pametnim načinom odpravili slabe gospodarske razmere! (Pri Malinedelji) se kažejo sadovi socialdemokracije. Na dan Vseh svetnikov, ko obhaja verno ljudstvo še tudi popoldne spomin vseh vernih duš in hodi na pokopališče, da pomoli za rajne, si je neki malonedeljski posestnik najel delavca, da mu je pridno kril streho. Pošteni malonedeljski fantje pa tega niso dolgo mirnim očesom gledali, ampak so zahtevali, da se delo preneha. In zgodilo se je po volji pridnih fantov. Slava! (Št. Ilj nad Mariborom) je sedaj tako srečen, da ima v svoji skrbi dve javni šoli, svojo dvojezično in šulferajnsko nemško. Seveda kmetje bodo občutili to srečo najbolj, ker bodo morali plačevati odslej ne za eno, ampak za dve šoli. Naj se zahvalijo za to naklonjenost g. Pistorju! Gospod von Pistor se rad hvali, da ima odprto srce za kmeta, evo, sedaj vidite to srce! Zanimivo je tudi, kako so spravili šentiljsko šulferajnsko šolo deželi in občini pod varstvo. Deželni šolski svet je zahteval, da se mora šola izkazati, da je imela pet let zaporedoma povprečno 40 otrok. To je dokazala in šola se je vspre-jela v javno oskrbo. Slovenci ob meji, posne-majmo! Obrnimo se do posl. g. Robiča, da nam še poizve natančneje zahteve deželnega šolskega sveta, potem pa naj rastejo slovenske šole ob meji kot gobe. Pet let jih bomo že vzdržali. Slovenci, obrnite se do omenjenega g. poslanca in potem pa veselo na delo! (Mariborski okrajni glavar) gospod Kankovski ima mimo Pistorja največ zaslug, da so dobili šentiljski kmetje še tudi ondotno šulferanjsko šolo na svoje plačilo. Gsp. Kankovski je preiskaval, ali je v Št. 11 ju vsaj 40 takih otrok, ki bi obiskovali šolo-ponemče-valnico. G. Kankovski jih je našel! Šentiljski Slovenci pa imamo dokaze, da so se za šulferajnsko šolo naznanili tudi otroci, ki sploh ne živijo in pa tudi taki otroci, ki že obiskujejo in še bodo nadalje obiskovali ondotno dvojezično šolo. Mi pričakujemo, da bosta poslanca za mariborski okraj v deželnem zboru osvetlila to ravnanje! (Zreče.) Nekateri gospodje v Gradcu imajo pač »svoje muhe«. Ko je naša občina svoječasno prosila za ustanovitev pošte, priložila je tudi pristavek glede dvojezičnosti na postnem pečatu. Toda v »merodajnem« Gradcu so določili samo »nemško« besedilo, pa še takšno, na kar v Zrečah živ krst mis- liti ni mogel, da bi bil namero pravočasno spodbil. Ime občini je »Zreče,« ker skoz dolino dere reka Dravinja. Nemški uradnik je nekdaj menda katerega prebivalca tukajšnjega povprašal, kje da je doma, in ta je odgovoril, da domu je v »Rečah,« kakor so to bili prvotno izgovarjali, in odgovor je zadostoval pri krstu za »nemško« ime kraju. Dob tistega časa naše »nemške« pisarne pišejo «Retschach« vse, le pošta nas je hotela prekrstiti, ker je poštni pečat dobil napis »Ober-Rotschach b. Gonobitz..« To pokveko je občina želela odpraviti s ponovljeno prošnjo za dvojezični pečat, ki bi naj nosil ime občine: »Zreče« in »Retschach«, bodi že s pristavkom »pri Konjicah« ali pa brez tega. Dne 6. okt. letos je začel pečatiti nov pečat, na katerem je ostal prejšnji nebodigatreba ,Ober-Rotschach b. Gonobitz', a slovensko besedico so krstili za »Zgornje Zreče pri Konjicah.« Vse osmero besedij spravili so v jeden krog, črke so preveč tesne, pri tiskanju se berilo razmaže, da ga bereš težko, in poštni uradnik ima s takim pečatom svoj križ. Ko bi se bilo postreglo želji občine, dobil bi poštni pečat lepše črke. Ali muhe so muhe. Razloček med »Zgornjimi« in »Spodnjimi« Zrečami delajo v sili samo domačini, inostranci poznajo jedino le »Zreče.« (Slovenske potrpežljivosti) ali prav za prav narodne zaspanosti v Laškem je konec. Z velikimi koraki širila se je v našem trgu nemškutarija. Ustanovila se je ponem-čevalna šola, podružnica zloglasne «Siidmarke» in naši narodni nasprotniki postajali so vedno derznejši. Saj tudi lahko. Naš trg je središče laškega okraja in celo popolnoma slovenski okraj pital je prav bogato nemškutarske trgovce, krčmarje in obrtnike. Slovenski kmet je potrpežljiv in miroljuben. A da bi ga tako zaničevali ljudje, ki se od njega žive in bogate, tega ni mogel dalje prenašati. Zato smo si ustanovili «slovensko posojilnico», ki že več mesecev posluje, v soboto 11 novembra pa se odpre «kmetijsko in konsumno društvo» in «narodna gostilna» tik železniške postaje v hotelu Flosser. Slovenci, ki prihajate v Laški trg, ne da bi se zmotili in še za naprej zahajali k našim narodnim sovražnikom; sedaj veste, da vam je iti v «narodni hotel». (Pri Sv. Juriju ob Taboru) se je pretekli torek slovesno blagoslovilo novo poslopje mlekarske zadruge. Poslopje je zelo prikladno urejeno in se ponaša z najmodernejšimi stroji, ki se tičejo mlekarstva in si-rarstva. Bog daj zadružnikom jedinost in blagoslov! (Velikonemški Oplotnitz) je postal na c. kr. pošti pred nedavnom tudi pristno slovenska Oplotnica. Oplotničani so pa ostali strastno zagrizeni posilinemci — kakor so bili! To najbolj spričuje ponižna ter nujna prošnja, katero so odposlali vis. deželnemu šolskemu svčtu, naj bi se smeli pohorski otroci že na paši z «abcami» (ovce) nemški vaditi; v šoli naj bi pa gg. učitelji koj s prvim letom začeli nemško podučevati! Ta prošnja je res silno nujna, kajti «modri» Oplotničani so na svojo veliko žalost in tudi sramoto zvedeli, da na trdem Nemškem bojda že celo otroci nemško znajo, oplotniški že odrasli modrijani pa še komaj nemško lomijo — in še to presneto slabo! (V Oplotnici) v gostilni g. Štef. Založnika bo imelo kat. narod. pol. kmet. društvo «Sloga» v nedeljo po večernicah, t. j. 12. t. m. shod, pri katerem bo govoril nekdajšnji državni in deželni poslanec ter vnet zagovornik slovenskih pravic g. dr. Josip Vošnjak, o ljudskem šolstvu. Druga točka bodo slučajni nasveti društvenikov. Pri tretji točki bomo pa židano - narodne dobre volje! Sosedje od blizu in daleč! Pridite, obiščite nas, da se navdušimo za dom in rod slovenski! (Raifieisenska posojilnica) pri Sv. Trojici v Slov. gor. je prišla popolnoma v nemško vodstvo. Ustanovila se je pred tremi leti le s pomočjo č. g. župnika Zmazeka in Šegula. V zahvalo za to pa so hvaležni Trojicam letos izbacnili gospoda župnika iz na- čelstva nadzorovalnega odbora. Župnik je izstopil, njemu so sledili tudi drugi zavedni narodnjaki. V odboru sedijo sedaj trije Golobi!! Proč od Trojice! Slovenski (?!) nad-učitelj od Sv. Antona v Slov. gor. je stal o priliki zadnje volitve za posojilnico pri Sv. Trojici v Slov. gor. v prvih vrstah ter glasoval (čujte!) za kandidirane nasprotne posili-nemške odbornike. To je narodna pregreha, katere mu slovenska javnost ne bo pozabila! Slovenski (?!) gospod nadučitelj, še se vidimo! (Cerkvene zadeve.) Sv. misijon bo v Trbonjah v dneh od 11.—19. novembra. Vodili ga bodo čč. gg. Janez Macur, Anton Kovalik in Franjo Kitak od Sv. Jožefa pri Celju. — Od Sv. Kunigunde na Pohorju se nam poroča, da je bila zadnji ponedeljek blagoslovljena lepa kapelica, katero je postavil vrli posestnik Janez Vidmar ob potu v Resnik. (Okrajni zastop sevniški) Cesar je potrdil izvolitev g. Mihaela Starkla načelnikom okrajnega zastopa sevniškega. (V Konjicah) je povodom otvoritve «Čitalnice» nemec Artič ranil starčeka Jožefa Kovača po dom. Pintar, posestnika v Zrečah. Za spomin na svojo «nemško» omiko in junaštvo je Artič pred sodnikom zvedel, da je zaslužil 10 gld. plateža in pa pet dnij zapora. Zavoljo napadov na mirne Slovence je tudi ,nemški' črevljar Šajtegel našel gladko pot v luknjo, kjer bo v svoji ,omiki' lahko premišljeval celi teden. (Šulferajnska šola v Št. Ilju) nad Mariborom se je prevzela v javno oskrbovanje proti volji velike večine ondotnega prebivalstva. Ni dovolj, da ima ondotno ljudstvo v sedanjih slabih časih že itak jako yeliko plačil, koje težko zmaguje, naložili so mu sedaj ti nemški gospodje v Gradcu tudi še oskrbovanje in plačevanje šulferajnske šole. Ta šola je popolnoma nepotrebna, kajti v Št. Ilju imajo že itak uzorno dvojezično šolo, ki popolnoma ugaja dejanskim potrebam in željam ljudstva. Ta šola se je vstanovila samo zaradi tega, ker g. Pistor tako žeii. V Gradcu ne poslušajo vrlega šentiljskega ljudstva. ki mora plačevati, ampak samo nemškega Pistorja. Glejte Slovenci, tako vas v Gradcu prezirajo! Ne slušajo vašega glasu, pač pa vam odpirajo vaše denarnice! Kdor se oklepa Nemcev in nemčurjev, ta sam sebi škoduje! Proč od Gradca, proč od Nemcev! (Smrtna kosa.) V Ljubljani je umrl dne 7. novembra t. 1. po dolgi mučni bolezni nmirovljeni c. kr. profesor dr. Janko Pajk. Rajnki je bil svoje dni tudi v Mariboru prof. in lastnik tiskarne, v kateri je izhajala po njem urejevana »Zora«' Plemenitemu možu, navdušenemu rodoljubu blag spomin! (Slovenska zmaga v Celju.) Poročajo nam: Volitev veleposestva za okrajni zastop celjski se je izvršila za Slovence nad vse častno. Zmagali smo s 40 glasovi nasproti 19 glasovom nasprotnikov. Izvoljeni so iz veleposestva naši kandidatje: Hugo v. Berks, Franc Ogradi, dr. J. Sernec, Peter Majdič, Jak. Janič, dr. Juro Hrašovec, Fr. Friedrich, dr. Ivan Dečko, dr. Filipič in Josip Sirca. Za nas Slovence je bilo skrajno zabavno gledati, kako so Nemci prihajali na volišče in z volišča. Boječe so bile njihove stopinje, pogum jim je upadal. Dr. Jabornegg in dr. Mravlak sta prosila, rotila, navduševala, vse zaman, pogum je preč, pogum je preč, ne bo ga nikdar več. In ko so sijajno propali, tedaj so izginili kakor kafra. Ni jih bilo videti več! Noben kmet-veleposestnik ni volil v Nemci, čeprav so jih postavili celo za svoje kandidate. Dnevi nemške grozovitosti dne 9. in 10. avg. se vračujejo Nemcem na občutljiv, a dostojen način. Slava našim volilcem! (Celjski gasilci in njih brizgalnica.) Iz Celja nam piše prijatelj: Dne 24. nov. t. 1. so imeli štajarski nemški gasilci, kakor ste že poročali, skupno zborovanje v Celju. Celjski gasilci so se hoteli takrat pokazati s svojo gornjeradgonski tamburaši in pevci. Zanimanje za društvo je vsestransko. Društvena soba je krasno urejena, novo slikana od domačega slikarja Rola. Natančneji vspored priobčimo prihodnjič. Osnovalni odbor. (Redni občni zbor) «Zveze slovenskih posojilnic,» se vrši v četrtek, 16. nov. ob 10. uri predpoldne v «Narod, domu» v Celju.— Po § 11. društvenih pravil se smejo udeleževati občnih zborov pooblaščenci v ,Zvezi' stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih2posojilnic. (Osnovalni odbor čitalnice v Slovenski Bistrici) sklicuje na drugo nedeljo dne 19. novembra t. 1. popoldne ob 3. uri v posojilničnem poslopju pri g. Petru Novaku v Slov. Bistrici in sicer v svojih društvenih prostorih osnovalni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje pravil. 2. Sprejemanje udov. 3. Volitev odbora. Po zborovanju domača zabava. K obilni udeležbi in pristopu se uljudno vabi. (Odbor akad. tehn. društva ,Triglav' v Gradcu) za zimski tečaj 1899/1900 voljen na občnem zboru dne 28. pr. m. se je sestavil nastopno: Predsednik: iur. Rasto Pusto-slemšek. Podpredsednik: med. Albin Jesih. Tajnik: med. Branko Žižek. Blagajnik: iur. Vladimir Sernec. Knjižničar: phil. Zvonimir Majžer. Gospodar: iur. Rudolf Sark. Odbornika nam.: iur. Otmar Golob. Revisorja: iur. Dragotin Podgornik, iur. Fran Ratej. Častni sod: iur. Pantz plemeniti Anton, iur. Ljude-vit Brence, iur. Miloš Vehovar, med. Vinko Hudelist, phil. Davorin Majcen. Iz drugih krajev. (Na grobu svojih otrok umrl.) Na Vseh svetnikov dan popoldne je obiskal 50-letni mizar B. Fiala s svojimi štirimi otroci grob umrlih svojcev na praškem pokopališču. Umrlo mu je že šest otrok. Oče in najstareja 151etna hči sta klečala ob grobu, trije mlajši otroci so pa prižigali sveče. V tem hipu zadene očeta kap in se zgrudi na mestu mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico, otroci so pa žalostni odšli domov k materi-vdovi, katero je mučna bolezen že pred več tedni priklenila na postelj. Družina je izgubila zadnjo oporo. "MCsi (Šiba v šoli.) Napredni šolski odsek v Brnu je sklenil zahtevati od šolskega sveta, da se uvede zopet v šolo — šiba. (Okameneli človek.) V reki Missouri so našli nedavno temu okamenelega človeka. Roke tega «kipa» so zvezane z jermenom, kar kaže, da je bil pred več stoletji človek pahnjen v reko. Celo telo je okamenelo in je ostalo tako, kakor bi je bil izklesal umetnik iz kamena. Okamenino je našel ubog delavec, kateremu je bila sreča mila, kajti ponujajo mu za najdeni «kip» veliko vsoto denarja. (Grof Alfred Coronini), zastopnik goriških Slovencev v državnem in deželnem zboru je odložil oba mandata. Vzrok je slabo njegovo zdravje in razpor med goriškimi Slovenci. Italijani imajo 4 poslance v delegaciji, Slovenci le enega. Letošnja volitev v delegacijo je bilo zanimiva tudi radi tega, ker se je cesar sam pismeno obrnil na načelnika večine državnega zbora, viteza Javorskega ter ga nekako prosil, naj se izvrši volitev v delegacijo že koncem meseca oktobra in ne, kakor se je nameravalo, še le meseca novembra. Pripisuje se temu pismu nekaka važnost, ker vladar sam pripozna, da brez večine ne more vladati. Te dni se snideta tudi avstrijska in ogerska kvotna deputacija. Vsaka šteje 10 udov. V teh deputacijah se ima določiti, koliko odstotkov naj plačuje k skupnim državnim potrebščinam Avstrija, in koliko Ogerska. Avstrija je plačevala na velikansko svojo škodo do zdaj 70%) Ogerska le 30%. § 14. Bralcem je znano, da je vlada grofa Thuna s pomočjo § 14 državnega osnovnega zakona od 1. 1867. napravila več postav, katere bi se pri rednih parlamentarnih razmerah smele sklepati samo le v državnem zboru. Ko se je 18. oktobra t. 1. snišel državni zbor, so vložili socijalni demokrati postavni načrt, naj se ta § 14 čisto odpravi, nemški liberalci pa, naj se uporablja le v nujni sili o stvareh, katere se pa morajo v zakonu samem natančneje določiti. O tej zadevi je bila pretekli pondeljek, 6. nov. daljša obravnava. Ministerski predsednik grof Clary je sam označil vladino stališče v tej stvari rekoč, da vlada ne more pritrditi temu, da bi se ta paragraf čisto izbrisal in avstrijske ustave, ker ga vlada večkrat nujno potrebuje, kedar ni zbran državni zbor. A vkljub tej vladini izjavi se je z dvetretjinsko večino glasov sklenilo, da se pripozna nujnost predloga o popolni odpravi tega paragrafa. Glasovalo se je po imenih. Čehi in Slovenci so glasovali z levičarji vred proti vladi, torej za nujnost te obravnave; Poljaki, češki veleposestniki in katoliška stranka pa proti nujnosti. Desnica se pri tem glasovanju ni pokazala edina; a tudi levičarji so bili razdeljeni. Vodstvo desnice ni imelo pred to važno razpravo skupne seje, v kateri bi se bilo določilo, kako naj večina postopa. Glavna stvar pri tem glasovanju je ta, da se je pokazalo, da nima sedajšnja vlada prav nobene podpore v zbornici. Glasoviti § 14 je ob svojem času skovala takratna liberalna večina državnega zbora osobito proti Čehom in drugim Slovanom. Razmere so se pa v teku 30 let spremenile. Nemški liberalci so potisnem v manjšino. Zdaj jim je § 14 postal prav neprijeten. Bojijo se, da bi se vtegnil vporabljati proti njim, zato bi ga radi odpravili ali vsaj omejeli njegovo moč. Slovanom to ne more škodovati. Volitve v odseke. Izvolilo se je že več odsekov. Izmed Slovencev je izvoljen v železničar, odsek Robič, v vojni odsek vitez Berks, v tiskovni dr! Gregorec, v proračunski odsek dr. Krek in dr. Gregorčič, v legitimacijski odsek (ki preiskuje veljavnost volitev državnih poslancev) dr. Gregorčič. novo parno brizgalnico. S hrastovimi listi vrh glave so stali radovedni nemški gasilci okoli brizgalnice. Priprave so bile dovršene in bližal se je trenotek, da švigne prvi curek iz nove brizgalnice po nemškem ozračju. Tedaj je zatrepetalo hrastovo listje vrh glav, ustavila se je gasilcem sapa in odpirali so usta, da pozdravijo prvi curek z mogočnim krikom. In čuj, brizgalnica zaropota in hop! — ne, curka ni! Hrastovo listje vrh modrih glav se je zopet umirilo, gasilci so dihali dalje in zapirali usta! Gasilci veščaki pa so rekli, da je brizjgalnica za nič. Tvrdka, pri kateri se je kupila brizgalna, jo je dala uradno preiskati in dokazalo se je, da niso takrat znali z brizgalnico ravnati. Bog daj, da bi kmalu kedo iznašel brizgalnico, s katero bi se lahko nemškim gasilcem pamet kar curkoma brizgala v glavo! (Samomor.) Na Vseh svetnikov dan se je ustrelil v infanterijski vojašnici pri Dravi vojak Ernest Budna, doma od Negove. Vzrok je neznan. (V Braslovčah) se je ustanovila kmetijska zadruga. Pristopilo je prvi dan nad 100 udov. (Za učiteljsko usposobljenost) delajo te dni na učiteljišču v Mariboru pismene in ustmene skušnje sledeči gospodje, oziroma gospe in gospice: Auernik Franc, Cmerešek Franc, Čepe Franc, Čuček Jožef, Hohnjec Anton, Klemenčič Jos., Kos Štefan, Kocmut Franc, Loparnik Fr., Marinič Fric, Napast Ivan, Pilih Ivan, Schamp Alojz, Žolnir Ant.; Freunsfeld Alojzija, Godec Marija, Kocmut Marija, Lilek Ljudmila, Lukner Marija, Šket Amalija, Trampuš Marija, Wanian Marija. (Poziv!) Podpisano šolsko vodstvo prosi prav lepo vse prijatelje mladine in šole, naj blagovolijo za ondotno šolsko knjižnico kaj darovati, bodisi primerne knjige ali denar. Ljudstvo je revno in vsled nove šolske stavbe v slabih gmotnih razmerah, a šolska knjižnica brez knjige. Šolsko vodstvo v Dobju (pošta Planina), dne 2. novembra 1899. Društvene zadeve. (Za dijaško kuhinjo) so darovali preč. g. kanonik J. Bosina v Kozjem 20 K in g. Frančiška Strajnšak 5 K, katere je nabrala povodom trgatve. Bog plati! (V Marnbergu) ima v nedeljo dne 19. nov. ob 3. uri «Zavžitno društvo» občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Sprememba pravil. 2. Razni nasveti. (Vabilo) k občnemu zboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda «Pivka» v Št. Petru na Krasu v nedeljo dne 19. novembra t. 1. ob 4. uri popoldne v prostorih g. Ivana Korošeca v Št. Petru. K obilni udeležbi vabi odbor. (V Ojstrici pri St. Juriji ob Taboru) je v torek zvečer pogorela hiša in gospodarsko poslopje Jurija Hribovšek. Tem žalostnejše je še, ker so zgoreli tudi vsi poljski pridelki. Živino so odgnali. Mož je bil zavarovan za malo svoto. Kako je ogenj nastal, se še ne vč. Dobro se je izkazala ob tej priliki št. jurska požarna bramba. (Posojilno in hranilno društvo) pri Sv. Emi bo imelo svoj občni zbor v četrtek, t. j. 16. novembra 1899 ob 8. uri zjutraj v čitalniških prostorih s sporedom: 1. volitev načelnika, 2. prosti predlogi. (Kmetijsko društvo) pri Sv. Emi bo imelo svoj občni zbor v četrtek, t. j. 16. novembra t. 1. ob 9. uri 'zjutraj v čitalniških prostorih s sporedom: 1. volitev načelnika, 2. prosti predlogi. (Griže.) V nedeljo dne 12. t. m. popo-ludne ob 3 uri se vrši v korist bralnega kmetijskega društva velika tombola z mno-gobrojnimi dobitki, kamor se občinstvo prijazno vabi. (Novo bralno društvo) se ustanovi pri Sv. Benediktu v Slov. gor. dne 19. novembra. Govorili bodo dr. Pipuš, Kač in predsednik osnovalnega odbora. Sodelovali bodo vrli Državni zbor. Dunaj, 9. novembra. Volitve v delegacijo. Delegacije so oni zbor poslancev, v katerem se sklepa o skupnih državnih potrebščinah Avstro-Ogerske. Avstrijska delegacija šteje 60 poslancev, ravno tako tudi ogerska. 40 poslancev izvoli poslanska, 20 gospodska zbornica. Štajarska ima pravico izvoliti 2 poslanca v delegacijo. Ker imajo nemški liberalci štajarski veliko večino poslancev v državnem zboru, se še nikdar ni volil za našo deželo slovenski poslanec v delegacijo. Sploh je letos samo eden slovenski poslanec v tem zboru, dr. Ferjančič kot zastopnik Kranjske. Nas avstrijskih Slovencev je nad eden milijon prebivalcev. Lahov 760.000; a Mrliči na Moravskem. Čehi niso bili zadovoljni z vladnim odgovorom zastran izgredov na Moravskem. Zahtevali so, da se prične razgovor o tem vladnem odgovoru. Danes, 8. oktobra, je govoril o tej velevažni zadevi moravski poslanec dr. Začek dobre tri ure. Vsled odprave jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko se je polastilo moravskih Čehov veliko vznemirjenje. Zlasti proti židom so se jeli češki prebivalci vzdigovati. Brez vsake potrebe je na mnogih krajih segla vmes žandarmerija — 11 ubitih je po raznih mestih obležalo mrtvih, več je hudo ranjenih. Dr. Začek je bridko obžaloval, da se v Avstriji tako surovo postopa proti zvestim državljanom. Razprava se v četrtek nadaljuje. Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz Ciste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda." Dobiva se povsod. 9 zaloga pri Ivan Jebačinu v Ljubljani. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j t Î Zelo velika zaloga in nizke cene. ! i tlt : j, . Priporočam svojo popolnoma novo sortirano ^ | ♦ * ♦ zalogo: novošegnega suknja za moške in dame, ♦ « ♦ ♦ m ♦ vse vrste porhanta, oksfortov, posteljnine, perila, ♦ £ ♦ ♦ It r°bcev, miznih prtov, servietov, bele in barvane ♦ <♦ ♦ g J tkanine, vsake vrste srajc, hlač, šalov, zimskih ♦ © ♦ t > ♦ rokcev, pletenih nogavic, volnenih in svilnatih ♦ | ♦ ♦ ^trobcev in vsakovrstne podlage. 1-10*ŽX ▼ Obilnemu obisku se priporočujoč, sem udarni?! H . -d ♦ N T vi zd pipe, žepnih nožev, škarij, nožev in vilic, žlic, britev, učal, šivank, igel za lase. glavnikov, krtačic, mila, parfumov, harmonik kakor tudi šila. dret, špagovine itd. Dalje različnih krtač, remen in pasov, gumbov, brošk, prstanov in rinčic. Istotam dobiva se lepi pismeni, kancelijski kon-ceptni, svilnati in barvani papir, kovertov in vizitnic v vseh velikostih, prodaja se po zelo ugodni ceni. Zaloga tiskovin, molitvenih in šolskih knjig. — Na veliko znižane cene, zunanja naročila se možno točno odpošiljajo. 1'riooroča se z velespoštovanjem 3 J. N. Peteršič, Ptuj. -t s. !> ■j.< r er JL ■M Ir * Umetno-obrtna delavnica cerkvenih kamnoseških in podobarskih del priseženega izvedeneca kamnoseka Ja F. PEYER-ja v ]?I a rib o ras, KoKoscaiuegE-Allee, Hllanusstrasse, Carueristrasse. Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize. krstne kamene, okna, itd. itd. Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte. Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke. cene. 40 M Wîâm r m î/ r ».•i- Ä3 Afr'V i>, ' • ¡Épi Na prodaj nov in močen kovaški meh pri F. Schlosser, Zg. Polskava Na prodaj! Močna štalaža z 69 predalčki za špecerijo z vsem potrebnim orodjem in tudi nekaj blaga se proda pri F. M. št. 20. v Malivesi p. Moškanjci. MJcenec ki se želi krojaštva učiti, sprejme se takoj pri Fran Lukmanu v Kranjski gori. Zmožni petja imajo prednost. Občinski tajnik! Službo občinskega tajnika želi sprejeti večletni občinski praktikant. Naslov pove upr. tega lista. 10 tisuc cepljenega trsja na podlagi rip. portalis in rupertris Monticola različnih sort kakor: Mosler, Valschriezling, Portugieser beli, Sylvaner, Veltliner, Trunta, in Beli rafol 1000 komadov 180 kron, tudi imam 4000 komadov divjakov riparia portalis 1000 komadov 16 kron. Trte se bodo oddajale ali jeseni ali pa spomladi prihod, leta in so dobro ukoreninjene in zaraščene ter za vsako trto jamčim. — Oglasiti se je vsaj do novega leta pri gospodu 1-5 Antonu Slodnjak, trtničarju v Juršincih pri Ptuju. Mlinar Ce bi v mariborski okolici ali kje drugod na Slov. Štajarskem na majhni vodi potrebovali mlinarja za prihodnje leto, sem na razpolago. Kdo? Pove upravništv» «Slov. Gosp.» 1-2 Poslanci! Gospod Zoff je še vedno med Slovenci! O o o § o e o oooooooooooooooooooooooo g 17#f fmresh um ~ največje zavarovalno društvo na življenje. Aktiva društva do 31. decbr. 1897 Letno vplačilo premij..... Izplačane zavarovalnine od 1. 1848 Novih zavarovancev 7468 za svoto K 159 997,579-» 28823,375-— » 343.860,067- — » 67.331351-91 Kdor bi si rad življenje zavaroval, naj naznani po dopisnici naslov in naznani se mu v.-e potrebno. — Dopisuje se slovensko, hrvatsko, nemško ¡n italijansko. Zastopnik Karol Scheidbach, knjigotržec, v Mariboru, Gosposka ulica 28. 3 5 Ö0OOÜOOOOOQOÜODÖOO cS S) s 3 o «5 g O O ß-a 3 o SÄ cä a -o Franc Dolenc v Mariboru, Poštne ulice 3. P. n. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo trgovino premestil v Poštne tilice> št. 3. in da sem jo z zimskim blagom popolnoma na novo založil. Posebno priporočam mojo veliko zalogo suknenega blaga za moške obleke, vsake vrste volne in porhante za ženske obleke, Jagerjove srajce, zimske robce, odeje in koče po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem 3—5 Franc Dolenc. Franc Dolenc v Mariboru, Poštne ulice 3. N E. o" g s» p. S o fj £.1= o g- s- O CD O-ta 3 9 ° O-' s» ca » ® Tiskarna sv. Cirila v Mariboru jff M priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu X( % vsakovrstne podobice, molitvenike, w xx rožne vence, svetinjice, križce, $ X( Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših X( podobic je v tiskarni na vpogled. Spominki na pryo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr, $ XX I XX XX Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne 3Iatere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst. Tiskarna ima v zalogi tiskovine za: župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, h6tele in gostilnice, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate). Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. Avtomatična past za množico žiyalij. Za podgane gl. 2, za miši gl. 1"20. Vlovi v eni noči, ne da bi se pazilo na njo, do 40 komadov, ne zapusti nobenega duha in se stavi sama. Past za ščurke (grile) „Eolipse", polovi v eni noči po 1000 ščurkov ali grilov. Stane gld. 120. Povsod najboljši vspehi. Se pošilja proti poštnim povzetjem. 10-12 M. Feiht, Dunaj, ll./b, Taborstrasse 11. KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Na prodaj. Uršula Anderluh, posestnica na Sladki gori pošta Šmarje pri Jelšah, prodaje svoje posestvo obstoječe iz prostorne hiše, dveh vinogradov in enega hleva. To posestvo bi bilo posebno primerno za kakega mašnika penzijonista, ker je samo tri minute oddaljeno pa tudi za trgovino bi se lahko porabilo. Natančnejše se izve pri posestnici ali pa pri P. Ananija vikar, frančiškanski samostan v Brežicah. 2-3 /*S /N /N A /N /V ^ /N ^V /N /N /V /V^ /N /N /\ /V, W V/W w vv w \/ vv wwwwwwwww vV1 9 9 9 t i i > i 6 v Dopisnice razglednice (Ansichtskarten) izdeluje podpisana prav lično, hitro in po ceni. Kdor želi založiti kako razglednico mora doposlati fotografijo dotičnega kraja. Za obila naročila se priporoča Tiskarna sv. Cirila Maribor Koroška ulica št. 5. ---^ W w v7vw www ww ■w w w w w w w w ww w"w w w Najnovjši stroji za pripravo poklaj: Slamorezniee, Uroniplr- in re_ poreznice, drobilnt in »tiskalni stroji. soparni slroj žkin»he pult la je. |irenoNilnr peri s štedil-ii i m kotlom, kateri slednji je pološčen, ali ne, vravnan tako, da stoji, ali se prevaža, da se kuha ali pari v njem živinska poklaja, krompir; služi še drugim gospodarskim in domačim potrebam itd. Nadalje: Stroji za InSenje turšiee. ri«tilnire za žito (vetrnice), žitni trijeri (žitocistilniki), stiskalnice za seno in slamo, ki se gonijo z roko, stojijo, ali se lahko prevažajo. Vse imenovane stroje izdeluje in prodaja z jamstvom, da so najboljše, najtrpežniše izdelani, P II. MAYFARTII in drug, c. kr. izjemno priv. tovarne gospodarskih strojev, livarne in fužine s parom I¥a Ihuitiju. 11.i M Taborstrnaae »in 91. 3-6 Odlikovan z več kot 400 zlatimi, srebrnimi ter bronastimi kolajnami. Ilustrovani katalogi in priznanilna pisma gratis. — Zastopniki in prekupci se želi j o. IV a želodcu in vsled starosti slabotnim priporoča Benedikt Hertl, posestnik graščine Golitsch pri Konjicah, 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni „Coic-nac", pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto. Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se vedno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, Gosposke ulice. 39-50 Žganjarija R. Wi8ser-ja v Hočan pri Maribora. Največa žganjarska zaloga na Štajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce kemične razložen in spoznan z» čisto vinsko pr*-kannino. 41 Naznanilo. Dovoljujem si naznaniti ča-stitim gospem v mestu in na deželi, da izdelujem obleke vsake vrste po najnovejših dunajskih in berolinskih modnih časnikih in to zelo elegantno in po nizki ceni. Poučujem tudi v prikroje-vanji in izdelovanju oblek po zelo lahkem načinu. Priporočujoč se, da me počastite z mnogobrojnimi naročili se bilježim udano 4- Toncika Koren, krojačica za ženske obleke Maribor. Nagystrasse št 10 XXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXX Svoji le svojim! Anton P. Kolenc, trjrovee v t'ei j i »• „Narodnem rfomii" in „pri kroni". Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Naznanjam, da kupujem tudi letos, kakor vsako leto vsakovrstne cvetke, rastline in koreninice lepo v senci posušene, in jih bom dobro plačal. — Nadalje kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretnino. Kupim tudi suhegobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd., vse po najvišjih cenah. — Castitim gg. duhovnikom naznanjam, da imam vsakovrstne pristno če-belno-voščene sveče v zalogi. Kupujem vsakovrstno sad-e za ,prešati' kakor tudi namizno na cele vagone in tudi manj. Kdor ima kaj pošlji ceno in vzorce. Z velespoštovanjem 6— Anton P. Kolenc. „Pri dobrem pastirji!" XXXXXXXXXXXX XXXXXXXXX Rodoljubi! Spominjajte se večkrat narodnih zavodov. Naznanja se Vam, da se v novi žganjariji v barvarski ulici 7, v Ptuj i, (v hiši kjer je poprej prodajalnica Martina Muršeca bila) prodaja naravno domače žganje po zelo nizki ceni. — Posebno se priporoča za delavce droženka, tro-pinsko in slivovka, katero tam v vsaki meri in po jako nizki ceni dobite. Poskusite in prepričali se bodete, da je tam resnično dobro kupiti in da bo vsaki z žganjem zadovoljen. Al. Mir. 13 Poslancil Celjska policija še ni podržavljena l fl ® d cd ® fc.0 o ■ A