' ^	NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
NO. lao.	CLEVELAND, O. WEDNESDAY NOVEMBER i. 1916. 7	LETO I*. — VOL. IX.
_____»V-	_-_^__u_ji-H!!===->-'_i
Nova kriza med Nemčijo in Ameriko radi submarinov.
Kako se delajo umetne cene. Mestne oblasti preis. draginjo
-r-Preiskava je pomagala. Velike kompanije so se ustrašile ljudske sodbe ter se podale. Mestu Clevelandu je grozilo pomanjkanje premoga. Nastala je preiskava zakaj primanjkuje premoga. V Cleveland pride* vsaJc dan do 700 železniških vozov premoga. Železnice -so se izgovarjale, da nimajo vozov na razpolago. Mesto je poslalo svoje agente pogledat, če je res. tako. In kaj so našli? Na vseh progah je stalo stotine železniških vozov napolnjenih s starim železom, starim lesom, smetmi in tako dalje. Vsi ti vo-. zovi bi morali voziti premog v Cleveland, toda železnice * so vozove zadržavale; Dognalo se je, da so posamezni veliki raz-prodajalci premoga na debelo nalašč skrivali premog, da bi pozneje dobili večje cene za njega. Dve kompanije v Clevelandu, ki prodajate premog, ste se ustrašili preiskave in znižale cene premogu, zajedno pa. so dale v prcfmet oni premog, \ki je bil dosedaj skrit. Nekaj nevaren v Newburgu je moralo ' prenehati s poslovanjem radi pomanjkanja premoga, toda sedaj je stvar urejena. Iz tega &e pa vidi, kako velike kompanije delajo umetne cene, da pritiskajo državljane za večje dobičke.) če se jim pa poštena »topi na noge, pa takoj pomaga
- —Kontest za prodajo delnic j Slov. Nar. Doma je v polnem teku. Zastopani so vsi zastopni-| ki za prodajo delnic in opek,' poleg tega pa sta se priglasila' dva nova zastopnika za kontest, Belaj & Močnik ter John1 Eržen. Kontest je razpisan od direktorija od 20. oktobra do I., decemtfra. Razpisanih je trinajst krasnih daril, katera so ostala od zadnjega semnja. Pri zastopnikih za prodajo delnic je nekaj sprememb: Anton' Ostanek je novo izvoljeni zastopnik pri dr. Primož Trubar, .Jakob Ambrožič pri dr. Jugoslovanski Sokol, Anton Jančar Kpri dr. sv. Jožefa, Anton Ko-vačič pri dr. Maccabees.
—The Peerless Motor Truck Co. je naredila tekom poslovnega leta skoro dva milijona čistega dobička. Delničarji dobijo 25 odstotkov obresti na svoj kapital.	•
—Dosedanje volivne prekuš-nje so dokazale, da bo Wilson zmagal z veliko večino v Cle-velandu. Računa se pozitivno, da bo dobil Wilson v Clevelan-du 25.000 glasov večine nad Hughesom. Politični proračuni; tudi kažejo, da je Benson, socialistični kandidat za predsednika, precej močan v Cleve-landu. Za kongresmana 20. o-kraja, katero mesto dosedaj za-
___ ' •;/,. ' ,4 i'	* ;
stppa Wm. Gordon, bo še nadalje zvoljen Gordon kot kažejo dosedaj podvzete privatne volitve.
—John Bujac, 9006 Fuller ave. se je bridko prjtožil policiji radi nepoštenosti Cleveland-čanov. Povedal je, da je srečal dva "prijatelja" na Broadway, ki sta pripovedovala, da je bilo več njunih sorodnikov ubitih v strelnih jarkih Evrope. Da ju. Bajuc potolaži, jima je dal nesti zavoj denarja, v katerem je imel Bajuc $1000. Toda prijatelja in $1000, vse skupaj je naenkrat zginilo, in Bajuc sedaj premišljuje kako mila je smrt v strelnih jarkih, napram njegovi zgubi.
—'Prebivalci vasi Euclid bi radi za $200.000 kupili park ob jezeru. Pravijo, da bi park nosil 4 in pol procenta na leto obresti, kar bi se plačevalo na odplačilo dolga. Potem pa bo mesto Cleveland priklopilo vas Euclid Clevelandu in Cleveland bo plačal dolg. Toda te sanje se še dolgo ne bodejo uresničile. ,
—Dne 1. novembra bodejo po celi Ameriki pobirali za revne litvinske družine, ki so trpele radi vojne. Župan Davis je izdal posebno proklamacijo za ta dan. 600 mladih litvinskih in drugih gospodičen bo 1. novembra pobiralo prostovoljne darove po Clevelandu.
—Imenitno odločbo je ukrenil odbor komisarjev za gostilniške licence. Hotel Adama,. 90 Public square, ima v pritličju tako veliko baro, da je v resnici prevelika. Zato so gostilniški komisarji nasvetovali lastniku te bare, da haj dobi človeka, ki bo pijance ven metal, ali pa naj gostilno zapre. Namreč gostilniški prostori so predolgi in pijani imajo mnogo prostora za razsajanje, zato pa mora lastnik gostilne dobiti močnega Človeka, ki bo sproti vse pijance ven metal, potem pa bodejo komisarji dovolili lastniku gostilne, da še naprej toči pijačo za dolgo baro.
—iMestni pravnik Fitzgerald je v hudih stiskah. Ne ve kaj bi naredil. On je po postavi zastopnik mesta v sodnijskih stvareh, pa tudi zastopnik šolskega odbora. Šolski odbor toži sedaj mesto za poravnavo $68, ker so tatovi ukradli iz neke šole fonograf tekom počitnic, ko je mesto najelo dotično šolo za razvedrilo. Fitzgerald mora sedaj zastopati mesto v tožbi šolskega odbora, zastopati pa mora tudi šolski odbor, tako se glasi * postava. Torej bo Fitzgerald sodnik, tožitelj in toženec, vse — objednem. In Fitzgerald se prijema za lasfe, kaj naj jiaredi.
Zvišana naročnina od 1. nov.
Z dne i. novembra stopi v veljavo nova cena naročnini za "Clevelandsko Ameriko". Cena listu od tega dne za naročnike v Clevelandu. Collinwoodu in Newburgu, katerim nosi naš raznašalec list ter za vse ostale naročnike po Ameriki je $3. na leto. Cena onim naročnikom v Clevelandu,, ki dobivajo list po pošti v Clevelandu je $4.00 na leto, v Meksiko in Canado je naročnina $3.50 na leto, za Evropo $4.00 na leto. Naročniki naj bodejo prepričani, da je upravništvo lista le v največji sili zvišalo cene. Od časa, ko
Bf - .'	■'>'. „'?! 1 i . 'A .
smo prvič naznanili, da se bo zvršilo povišanje naročnini, pa do danes, se je cena papirja za tis<k ponovno dvignila za pol centa pri funtu in kompanije naznanjajo, da se bo cena še dvigala. Vsi ostali listi v Ameriki bodejo prisiljeni zvišati naročnino. Na tem mestu se pa zahvaljujemo vsem našim naročnikom, ki so zadnje Čase tako blagohotno plačevali naročnino. Mtoo^o jih ima' plačano do konca leta 1918. Naša srčna hvala vsem, priporočamo se pa vsem zavednim in naprednim Slovencem tudi v bodočnosti.
Rumunci zmagujejo na dveh frontah
V Transylvaniji se je nemsko-avstrijska armada umaknila in pustila za seboj teske topove in tisoče ujetnikov. V Dobrudži so boji ustavljeni in Rumunci so se pojavili z novo armado 300.000 mož.Nemški trgovski sub-marin Deutschland je zopet dospel v Ameriko.
I	Virginija je suha.
Richmond, Va., 31. okt. Ob ' polnoči nocoj postane dela države Virginia suha. Gostilničar Sutter iz Norfolk, Va. se je I iz žalosti včeraj ustrelil. Posta-va govori, da ljudje niti iz drugih držav ne bodejo smeli dobivati pijače.
Boelke ubit.
London, 31. okt. Zrakoplov-ni kapitan nemškega zrakoplov-nega oddelka, Boelke je bil I včeraj ubit pri spopadu z ne-( kim francoskim zrakoplovcem.
Boelke je uničil 40 angleških in _ francoskih zrakoplovov.
Napad na romunsko kraljico.
Berolin, 31. okt. Glasom po-. ročil, ki jih je dobil general I Hindenburg od poveljnikov „ nemške armade v Dobrudži, je ] bila rumunska kraljica Marija napadena od, nekega morilca. ( Nobenih podrobnosti se ne mo-. re dobiti o tem napadu, in je to prva novica, ki je prišla v , Ameriko o tej aferi. I Novi poveljnik romunske armade.
Pariz, 30: okt. Rumunska ar-, mada je prešla por vrhovno po-veljništvo francoskega gertera-. la Berthelota. Njemu je pride-. Ijen ruski general Bielijaev kot ) pomočnik. Več višjih ruskih in t francoskih častnikov je dospe-. lo na bojišče v Dobrodžo. Napredovanje Nemcev v Dobrudži je začasno ustavljenof Nove ruske divizije, ki so prišle na pomoč so očividno ustavile na-' predovanje Nemcev.
Srbi proti Nemcem. ( , Petrograd, 31. okt. Ruske, t srbske in romunske čete v Do-I brudži so se združile,, in gla-; som poluradnih poročil iz O dese so začele » ofenzivo proti [ Nemcem, Bulgarom in Turkom, ki so dosedaj napredovali v Dobrudži.
Spuošni položaj romunskih bojiM.
Iz Berolina poročajo, da je avstro-ogprska armada napredo-. vala pri Rothenturm gorskem . prelazu, toda objednem prizna« , jo, da se je morala avstrijska in nemška armada umakniti pri Surduk gorskem prealzu. Iz , Bukarešta poroča romunski ge-1 neralni štab, da je rumunska . armada ponovno zmagala nad avstrijsko in nemško armado pri Jiul in v Prahova dolini. Tu so Rumunci dobili nekaj stotin ujetnikov.
Nemci v ofenzivi na Fran&oskem,
Amsterdam, 31. okt. Nemci so z vso silo napadli francoske postojanke pri Maisonette in po krvavem boju se je Nemcem posrečilo dobiti nekaj francoskih strelnih jarkov južno od reke Somme. Nemci so zajeli zajedno tudi 421 Francozom. Se\*ern0 od reke Somme pa so Francozi in Angleži napredovali. Angleži med Les Moeufs in Morval, Francozipa seterno od Sailly-Saillisel. V teh bojih je bilo 60 Nemcev ujetih.
Položaj na ruskem bojišču.
London, 311. okt. V Volyhnl-ji, so feusi ponovno poskušali prodreti skozi nemške vrste. Njih napad je bil silno trdovraten, toda nemška artilerija je odbila napad potem, ko so Rusi zgubili mnogo svojih. Drogi ruski napad pri Salozov je bil
od Nemcev odbit kakor poročajo iz Berolina. 1
Boji med Srbi in BulgarL
London, 31. okt. Ob reki Cerna se vršijo krvavi boji med Bulgari in Srbi. Bulgari so dobil več nemških regimentov na pomoč, dočim p9magajo Srbom Francozi. Berolin poroča, da napad zaveznikov v teh krajih se je dosedaj ponesrečil. Na Doiran fronti so Angleži napadli bulgarske strelce jarke in prizadjali Bolgarom Velike zg\\-be.
Avstrija je najela porilce.
London, 31. okt. Brezžična brzojavka iz Bukarešta naznanja, da je rumunska vlada dala zapreti dve osebi, nekega Ba-bosha in Toth, ki sta obdolže-na, da sta preteklo leto bila najeta, da umorita romunskega minsterskega predsednika Bra-tianu, ki je vodil Avstriji sovražno politiko. Zajedno z Bra-tianom bi morala biti umorjena še dva druga ministra. Oba najeta morilca sta se izjavila pred sodnijo, da sta 'bila najeta od avstrijske vlade in da sta dobivala svoja povelja od policijskega načelnika v Budimpešti ter od dveh stotnikov avstrijskega generalnega štaba Morilski napad na romunske ministre se je ponesrečil, ker je vlada že prej nekaj zvedela o tem napadu. — Čudnega ni nič, če je avstrijska vlada najela morilce, in če avstrijska policija in avstrijski častniki plačujejo morilce. Avstrija ni samo morila podanikov tujih narodov ampak celo svoje lastne podanike.
40.000 ton bojna ladija.
Washington, 31, okt. Anglija gradi največje oklopnice, kar jih je še kdaj videl' svet. Te o-klopnice bodejo imele 40.000 ton in bodejo silno presenetile svet. Te najnovejše, oklopnice bodejo nosile topove 52 centimetrov ali 18 palcev. Vsaka oklopnica bo nosila 16 takih topov. Ti topovi streljajo na razdaljo 23 milj. Vlada v Wa-shingtonu se posvetuje z inže-
nirji glede spremembe .gradbenih načrtov za razne bojne la-dije Zjed. držav, ki se sedaj gradijo.
Kako bi Nemčija lahko zmagala.
Washington, 31. okt. Admiral Lord Beresford se je napram nekemu ameriškemu polkovniku izjayil sledeče: Če bi Nemčija bila nekoliko hitrejša ob začetku vojne, bi Nemci nemudoma prišli v Pariz, prisilili Francijo k miru, nakar bi lahko dosegli Petrograd v 60 dneh.
V	dveh mesecih bi bili vsi zar veznikih na kolenih pred Nem* čijo. Nemci so zamudili najholj-šo priliko svojega življenja. 140 nemških bojnih ladij in kri-žark bi lahko ob dogovorjenem času zasedlo prekmorska pota in to brodovje bi uničilo na tisoče angleških trgovskih ladij.
V	dveh mesecih bi Anglija morala prositi za mir, ker ne bi dobivala nobenega živeža'in bi bilo ljudstvo lakote umrlo, če ne bi vlada prosila za mir. O-gromno cesarstvo se r^vno taka lahko uniči kot posamezen človek. Prerežite človeku srčno žilo in je mrtev, uničite angleško pomorsko trgovino in Anglija je mrtva. Nemci so zamudili to priliko, in danes je prekasno.
Slabo vreme na laški fronti.
Iz Rima se poroča: Slabo vreme na laško-avstrijski fronti je povzročilo, da se tekom zadnjih dni j niso mogle vršiti večje vojne operacije. V dolini reke Adiže se je, vršilo nekaj artilerijskih bojev. Iz* Dunaja se poroča : Vzhodno od Gorice in na Kraški planoti sovražnik obstreljuje naše pozicije. Sicer je položaj na laški fronti miren. Deutschland je zopet v Ameriki.
New London, Conn. 1. nov. Nemški trgovski submarin je dospel v luko zgodaj danes zjutraj. Kapitan Koenig se je izjavil, da je Deutschland zapustil Bremen 10. okt. in da je prišel sem brez kakega posebnega dogodka.
•
Nekaj pisem od ujetnikov v Rusiji
Rojaki po Ameriki dobijo skoro vsak teden nekaj pisem ali kart iz Rusije od svojih znancev, ki so tam ujeti, V vseh teh pismih in kartah se bere, da so naši Slovenci v Rusiji dobro preskrbljeni in zadovoljni. Tu podajamo nekaj teh pisem in kart:
Podolie, Evropska Rusija: Dragi prijatelj: Naznanjam ti, da sem vjet v Rusiji. Dne 10. junija sem prišel Rusom v roke. Sedaj potujem naprej. GŠ-di se mi dobro. Prosim te sporoči našim domov, kjer so gotovo v skrbeh. Naš polk je bil popolnoma razbit. Vse skupaj pozdravljam tebe in tvojo družino. Po vojni pa na videnje. Tvoj prijatelj M. Cerkvenik. (Pismo je naslovljeno na Mr. Rr. Race, 1367 H. 43fd St.)
Odesa, 30. juL Pozdrav iz Rusije od tvojega brata. Dragi brat, namenil sem ti nekaj pisati in predno nadaljujem te lepo pozdravim, tebe in ženo in celo družino. Nadalje ti po-
vem, da sem še živ in zdrav, hvala Bogu, in da bi bil tako zdrav želim tudi tebi in. tvOji družini. Dragi brat, dam ti vedet, da se nahajam v Rusiji kot ujetnik, ujet sem bil 6. julija. Povem ti, da se mi precej dobro godi. Delam pri nekemu gospodarju na polju, živež imamo dober, čeravno plačila se ne (dobi bogvekaj. Povem ti, da oče je še zmiraj v Gorici, moja žena je v Brtiku, mama je pa umrla, ko je hišo zadela granata. Zdaj te pa še enkrat pozdravljam, tvoj brat Fr. čop-rež.
Biel6polsk, Sibirija. Cenjeno uredništvo Clev Amerike: (Slučajno sem prišel do vašega cenjenega lista in našel sem v njem nekaj episod iz življenja mojega zemljaka g. Zupaniča, Zato prosim upravništvo, da izroči moj iskreni pozdrav g. dr Zupaniču. V naprej se vam zahvaljujem. Nazdarl' Belokranjc Bojančan!
Submarini torpedirajo parnike brez svarila Z. drž. posredujejo
Washington, 31. okt. Nevarna kriza ponovno preti razmerju med Nemčijo in Zjedinjeni-mi državami. In kot vsa znamenja kažejo bo ta politična kriza veliko hujša kot je bila svoje čase. Kot se čuje je nemška admitaliteta dala povelje, da potope nemški submarini vsako angleško ladijo brez vprašanja. Oblasti Zjedinjenih držav po svojih zastopnikih in konzulih preiskujejo sedaj v Londonu, če so nemški submarini v resnici potopili dva par-nika — Marina in Rowanmore — brez svarila. Na teh parni-kih je bilo kakih 50 Amerikan-cev. Kar se tiče ladije Rowan-more, ki Je bila potopljena od submarina, je že dognano, da so ga Nemci torpedirali v nasprotju s svojo obljubo dano ameriški vladi. Nemci so obljubili ameriški vladi, da ne bodejo potopili nobenega parnika,
če ga prej ne bodejo posvarili in dali potnikom na parnBcu dovolj časa, da se rešijo. Parnik Rowanmore je bil potopljen v nasprotju s temi obljubami Gre se sedaj za parnik Marina, ki je vozil s seboj 50 Ameri-kancev. Izmed 160. oseb na krovu tega parnikk, jih je 90 utonilo, in ničesar se ne ve « usodi onih Amerikancev, ki so bili na krovu. Predsednik Wilson je naročil poslaniku v Londonu naj pozve za fakta, po katerih se bo ameriška vlada ravnala. Ameriški konzul Frost poroča iz Londona, da je zgubilo več Amerikancev življenje, ker so Nemci pri torpetfi-ranju se pregrešili proti mednarodnemu pravu. Državni oddelek naše vlade čaka na uradno poročilo nemške vlade, predno začne z diplomatičnim nastopom proti Nemčiji. ^
13 bilijonov na strani Hughes
New, York, 31. okt. Vrednost 13 članov finančnega odbora, ki deluje za izvolitev Charles Hughesa reprezentira silovito vrednost trinajst tisoč milijonov dolarjev ali v številkah $13,000,000.000.00. Toliko so vredni ljudje, ki delujejo za Hughesa. N. pr. Geo. F. Baker $4,500,000'.000. Geo. Perkins, $i,;oo,oop.ooo, J. P. Morgan, $1,600,000.000, F. A. Vander-lip $1,400,000.000, itd. Najbolj siromašni član fipančnega odbora Hughesove stranke poseduje 20 milijonov dolarjev. Pa tudi v glavnem odboru republikanske stranke se nahajajo izključno sami milijonarji, nadalje so v republikanskem odboru možje, ki največ šteje-
jo v ameriški industriji, kot Boies, (Penrose, m»gnat jekla in premoga v Pennsylvaniji, Hammond ena prvih avtoritet
■/n '/f.ld'.nil^A	mJ.
in /.cicznicc, rvecu Tinuui rw i
var mormonske cerkve in last« nik obsežnih sladkornih polji. Poseben oddelek v republikanski stranki reprezentira ženske, največje milijonarke v Ameriki. Ogromne svote denarja se trosijo za volitev. Vsa dežela je preplavljena s plakati, napisi, cirkulari in naznanili v prid Hughesa. 'Nikdar pri nobeni predsedniški volitvi se ni porabilo še toliko denarja kot letos. Ogromni bilijoni premoženja naše deželi hočejo na vsak način priti na površje.
Carranza je zatrl npore t Mexiki
New Ybrk, 31. okt/Iz Mexico je danes dospel sem A. Garcia, glavni nadzornik meksikan-skih konzulatov. Izjavil se je, da ima Carranza armado 175.-000 mož, ki so vsi dobro preskrbljeni z živežom, streljivom in obleko, ter da so vsi vojaki lidani svojim poveljnikom. Carranza je odbil vse prve napade na vladne posadke in na razna mesta. Banditje so ponovno razkropljeni. Med raznimi vojaškimi poveljniki vlada sporazum. V 'Meksiki je bila letos izvanredno dobra letina, kar ugodno upljiva na prebivalstvo. Bandit Villa je pobegnil proti jugu, kjer se je zopet skril v gorah. Nesporazum, ki je pretil med Ameriko in Meksiko se je poravnal, in ob me-ksikanski meji je vse mirno, ker tudi meksikanska armada pazi jako strogo, da ne prekoračijo meksikanski banditje ameriške meje. < Skupna komisija, •ki obstoji iz Amerikancev in M'eksikancev, in ki se posvetuje v Albany, napreduje z delom in upati je, da bodejo vsa ostala sporna vprašanja med Meksiko in Ameriko se rešila mirnim potom.
o
Usoda submarina.
London, 31. okt. Neki avstrijski submarin, ki je položil mino pred nekim laškhn tor-pednim rušilcem se je raditega
sam ponesrečil. Eksplozija pod
o
laškim torpednim rušilcem je bila tako silna, da so razvaline torpedovke bile odnesene na avstrijski submarin, ki je bil raditega popolnoma uničen., 6 Amerikancev zgubljenih na Marini.
London, 31. okt. Generalni konzul Zjedinjenih držav Frost naznanja, da je bilo pri torpe-diranju parniku Marina 6 A-merikancev ubitih in dva ranjena. 51 Amerikancev se je rešilo. Amerikanci, ki so bili 30 ur na vodi, predno je prišla pomoč, pravijo, da je poveljnik nemškega submarina torpedi-ral parnik Marina brez svarila, da je na moštvo in potnike še potem streljal, ko se je hotelo rešiti v malih čolnih.
Wilson je na delu.
Long Branch, 31. okt Takoj ko je predsedriffc Wilson sprejel poročilo, da je bilo šest A-merikancev ubitih na parniktt Marina, ki je bil torpediran od nemškega submarina je naznanil državnemu tajniku Lansin-gu naj nemudoma celo zadevo preišče. Položaj je skrajno resen. Napetost med Nemčijo in Zjed. državami narašča.
U-53 je doma.
Berolin, 31. okt. U-53 lc spel v Bremen kot se uradno naznanja. To je nemški subra-rin, ki je prišel 7. okt. v ameriške vode in torpediral 5 par-nikov, ki so bili na potu v Ev- j ropo.
CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
.UM^U- ,11,1	'«1	'	' —TTTT
NAROČNINA.
Zo AmmriKo - .J2.50 Cl+ifd. po poŠti fJ.OO Zo Ex>ropo -	To*am**na JtexfiiKa -
Vn pisma, dopisi Is danar naj se poiUjji na: "Clerelandaka Amerika",
<11» BT. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO	,
EDWARD KALtSH. Publisher.	LOUIS / PIRC, Editor. 1
"-* ii ■ » ................. ......» i
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.	(
Read by 25.000 Slovenians (/•"	in the City of Cleveland and, elsewhere, j
Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only.	j
__TELEPHONE CUY. PmNCETON 189__i
* Enšemf at mamd-dass matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland. 1 Okie under the Act of March 3rd. 1879._.	«
. . i .........'K' • 1 "r.....1 ^
No. 139. Wed. Nov. x. 1916. <
1	; h
Še enkrat: Verdun.
Ko je nemški generalni štab pred osmimi meseci mislil, da je dovolj močan, da 2 enim samim silnim udarcem porazi Francijo in jo prisili, da sklene mir, tedaj se je nemška armada z vso silo vrgla nad Verdun, preko katerega je nemška armada mislila korakati v JPariz. Pet mesecev se je vršila najbolj krvava borba za Verdun, tako krvava borba kakoršnje svet še ni videl. Nepregledne vrste nemških vojakov so ne-, prestano napadale Verdun. Pol milijona nemških vojakov padlo, porabilo se je silno vojnega materijala, toda Verdun ni padel. Verdun je ostal v francoskih rokah. Nemci so dobili le nekaj utrdb okoli Verdu--na, kakor forte Vaux in Doua-mont, Thiaumont in Eaudra-J .mont. Da so dospeli do forta Douartiont so porabili ravno dva meseca nezaslišnih napa-' dov. In konečno je borba pri tem fortu popolnoma prenehala, Tupasem je sicer nemški prestolonaslednik, ki je vodil nemško armado pred Verdu-nom, še dal povelje* da se napade tu aH tam, toda francoska armada s ni puatila nobenega Nemca več naprej. Nemci so si postlali z mrtvaškimi glava-i mi pot do Verduna, toda gro-,' ba niso mogli dobiti, kjer bi pokopali te svoje mrtvaške glave
•Minuli so meseci od tega in " v bojno kok> zaveznikov je pri- • šla RumuiSka. Vsa besna radi Rumunske se je Nemčija z vso, i silo vrgla nad Rumunce, in v' tem besu so Nemci dosegli ne-( kaj uspehov v Dobrudži. Plja- ] ni teh uspehov so začeli' Nemci govoriti o svoji silni moči. Nemci so zagrozili neusmiljeno uničenje Rumunske za kazen, ker Rumunci niso hoteli poljubit podplat kajzerjev. In Nemci so se z vso silo vrgli na Rumunijo, dasi so Nemci sami prepričani, da konečne zmage ne morejo dobiti. No pa nem-, ški uspehi na Rumunskem ni-( so tako veliki kot jih Nemci j prikazujejo. Dosedaj niso vze-1 li druzega kot del Dobrudže. In Dobrudža niti rumunska pokrajina ni bila ampak je prej spadala k Bulgariji. Rumunci so dobili to pokrajino šele leta 1913, ko so premagali Bulgare.
Toda, bratje, nikar ne zaupajte preveč v nadčloveško moč Nemcev. Le i>olagoma, kajti vojna sreča se lahko vsak dan preobrne. Nemci delajo iste napore v Rumuniji kot pred Verdunom. In če so se enkrat opekli, se lahko opečejo tudi drugič. In že se kažejo znamenja, da preti nemški armadi nekje drugje silni udarec.
V borbi za Verdun so Nemci dobili nekaj fortov, v katerih so se silno utrdili, tako da so bili mnenja, da jih francoska armada ne more pognati iz teh fortov. In danes? Danes so Nemci ravno tam. kjer so bili meseca februarija, ko so začeli napadati Verdun. In pomnite, da so Nemci zato žrtvovali najmanj pol milijona vojakov in da jih je vzelo pet mesecev, da so nekaj pridobili. Toda v nekaj urah je vse to propadlo, Nemce je vzelo pet mesecev nekaj dobiti,, Francoze pa komaj pet ur. Pa to še ni vse. Francoska armada je zajela 5000 Nemcev pri Verdunu, in1 tudi to je hud udarec za nemško armado.
In to je silna zmaga, veliko večja kot če Nemci zasedejo celo Rumunijo. To razume vsak pameten človek. Pomniti moramo namreč, da je sila za-
ib veznikov tako velika, da lahko la v enem dnevu uniči vse, kar so 1- Nemci pridobili v petih mese-zi cih s strašnimi žrtvami. In kdor le to razume, b,o razumel tudi, da 1- je veselje nemških prijateljev 1,, radi uspehov na Rumunskem r- prezgodnjo. In reče se še ena c. lahko: Dokler so v zavezni-j- ških vrstah taki možje kot so i> oni, ki branijo Verdun, dotedaj e'noben nemški uspeh ne bo imel e trajne vrednosti. Pride ugodena prilika, zavezniki planejo ►1 nad Nemce in jim iztrgajo ono, t 'kar so si pridobili. Naj pade
-	Dobrudža, Kon.štanca, Černa i voda in naj pade sam Buka-v rest, to ne more odvagati za-
-	vezniških uspehov pri konečni zmagi. Verdun nam je priča,
-	kako silria je zavezniška arma-"J da.
1 Ker je gotovo, da bodejo ^Francozi pri Verdunu,ob pri-' liki ponovno napadli nemško 1 fronto, bo Nemčija prisiljena ' dobiti od drugod vojaštvo, to-' da Nemčija to vojaštvo na vseh ' frontah enako krvavo potrebuje. Kjerkoli odvzamejo vojašt^ ' vo, tam se bo poznalo. Vprašanje te vojne je kdo bo najdalj, zdržal.
1
')	''HO '.y»0"»	j
Rumunska ne bo Srbija.
i
- I
General 'Falkenhayn, ki je rhotel pogaziti Rumunijo kakor je pogazil Mackensen Srbijo, f , je bil pobit, potolčen in vržen nazaj v zadnjem trenutku, kol je bil svet prepričan, da Rumu-nija ne bo zdržala nemški,>bul-garski, avstrijski in turških napadov. In da je kazen Falkan-haynova še večja, poročajo br-' zojavke, da je bil pri umikanju ustreljen v nogo, in da ne bo 'več zmožen voditi vrhovnega poveljništva armade proti Ru-) j muncem, MJogoče je sicer, da 1 si avstro-nemška armada od-| pomore in zopet zažene Ru-'1munce nazaj. Toda medtem so? dobili Rumunci potrebni čas in gazenje 'Rumunije ne bo lahKo' ! delo.
i	' 1
' Falkenhayn in Mackensen
sta dobila teške udarce od Ru-
. muncev. Njima se je pridružil
( tudi Hindenburg. Ta general
je bil vedno prepričan, da pride
za Nemce odločilna zmaga na
, vzhodnem bojišču, kjer stojijo
l Rusi. In kakor hitro je bil ime-
. novan poveljnikom generalne-
[ ga štaba, je udaril z vso silo
. nad Ruse. Toda zgodovina le-
. ta 1915 se ni ponovila. LansRo
leto, da, so Nemci gnali Ruse
. pred seboj, toda ko so bili
{ Nemci enkrat ustavljeni, niso
mogli do danes nikamor več
t napredovati kljub vsem naj-
( večjim naporom. Nasprotno,,
) Rusi so pognali Nemce in Av-j
i strijce nazaj tekom zadnjih
-	treh mesecev Za kakih 40 milj. . Hindenburg je doživel na vz-
-	hodnem bojišču precej težak r poraz. Nemci so to delali ne-, prestano. Leta 19H4 so se vrg-r li z vso silo nad Francijo. JPo-. gazili so jo skoro, ko 50 se r Francozi mahoma zbrali ob re-
-	ki Mame odbili nemško arma-. do, jo vrgli nazaj 50 milj in tu 1 stojijo danes Nemci, ker ne i' morejo nikakor naprej. Leta
-	1Q1I5 so se Nemci vrgli nad Ru-1 sijo in Srbijo* Ruse so pognali
> do R}ge in do zadnjega kon-) ca Galicije, toda tu so bili u-^ : stavljeni in ne morejo nikamor i več. Malo Srbijo so pregazili, ■ pa kakor hitro so stopili iz Sr-
k bije, so bili poraženi. To je * zgodovina nemške ofenzive.
_ Letos se je nudila Nemfiem ~ zopet prilika, da z vso silo
^ zbruljnejo in poinandrajo Ru-
. munijo. Vsi smo to pričakova-5 li. Mackensen je prijel Rumunce v Dobrudži, Falkenhayn pa na Sedmograškem. Neizučeni ~ in preveč zaupljivi rumunski — vojaki so bežali nazaj kot čre-da ovac, toda beg ni dolgo tra-jal. Rumunski kralj Ferdinand je poklical na pomoč, rumunski vojaki so se obrnili. In ru-~ munska armada je najprvo u-stavila Mackensena v Dobrud-" ži, sedaj pa Falkenhayna na . Sedmograškem. ■ Ce v prihodnjih dnevih zmaga Falkenhayn ali pa zmagajo Rumunci, to nima v sebi nobene razlike. Invazija Rumun-ske armade je ustavljena. Ce 0' sovražnik takoj odločilno ne _ zmaga, tedaj je malo upanja rj na zmago. Kdor je enkrat z vso silo udaril in je pri tem ob-v tičal, ta ne pride nikdar več n naprej. Na drugi strani pa Ru-j munci lahko pričakujejo bolj-. ših časov. Rumunci so dobili y čas za rezerve, dobili so čas, da j se zberejo.
j' In Rumunci nimajo sami . kredit, da so ustavili sovražni-, ka. Kredit gre tudi iRusom, ki so z nevrjetno naglico hitro , prišli na pomoč Rumuncem in ustavili vpadniice, Rusi so da- 1 nes drugačni kot leta 1914, ko j je vzelo eno leto, da so se zbra- J li. Ni minulo dva dnij, ko je rumunski kralj Ferdinind za- s prosil pomoči od zaveznikov, in že je stala ruska armada pri j rumunski in preganjala zajed- j no s slednjo iNemce iz Rumun- t ske. Zavezniki so bili v tem < času hitrejši kot tedaj, ko je s bilo treba rešiti Srbijo.	<
' Iz Rumunske nikakor rife bo A postala druga Srbija.
«r
r	...... O 1 ----f
\	s
Rusija, njena moč < in delo za Slo- j vanstvo. i
C
1 11111	r
;
Rusijo poznamo večinoma tako, d kakor nam jo je opisalo židovsko 'r časopisje. Slišali smo o njej, da je sicer velika, ogromna, poznali smo s jo kot absolutistično državo, kjer r nima ljudstvo nobene besede, čij v
I tali smo o raznih krvavih izgredih v napram zidom, pa smo rekli: Ru- \ sija je nazadnjaška, barbarska, j Sami jo nismo videli in proučili i: nikdar ampak smo kar lepo zaje- v mali iz tiste sklede^ v katero šo se stekale židovske vesti o Rusiji. p Taki smo. Nimamo veliko, na s .kar bi bili ponosni, pa še tisto, kar v imamo, ne znamo ceniti. Da, Ru- S sija je pred vsem velika, največ- j ja država na svetu. Glavo koplje n 'v večno zamrzlem severnem lede- v nem morju, njene noge segajo v s kraje tropičnega podnebja. Z des- d nico se žariva v osrčje Nemške dr- t žave, z levico se skoro dotika Z je-
h
din j enih držav. Kadar lega mrak s v kraje, koder se bijejo največji n boji, vstaja jutro na njenih obalih ii Tihega oceana.	1 r
Ogromna je Rusija. Njeno prebivalstvo se množi bolj kakor katere druge države na svetu. Dvaj- n set let nazaj je imela okrog 130 j1 milijonov ljudi, konec zadnjega n leta jih je bilo 182 milijonov 182 r tisoč šesto. To pomen j a naraščaj n v dvajsetih letih za več kot 53 milijonov oziroma za toliko, kolikor k je štela pred vojno cela Avstro-0- r grška. In za časa vojske se je ti kljub velikanskim r gubam pomno- n žila v enem samem letu za tri mi- ii lijone osemsto tisoč, ali za več kot n dva odstotka.	ti
To je kar je delalo že od nekdaj s sive lase vsepožrešnim Nemcem, v Ta sila je, ki je zdrobila moč Na- b poleona, ta sila je, ki bo zdrobila k moč nemštva. O tem ni nobenega z dvoma. Števila nemških armad se ji krčijo, sila, ki so jo nabirali Nem- v ct od nemško-francoske vojske le- d ta 1871, polagoma pojema kot po- d jema olje v goreči svetilki. Rusija n pa doprinaša ogromne zgube in I kljub temu ra9te. Kai to porrjrenja? C Zgražali smo se nad Rusijo ra- r di njenega absolutizma. Zgražali » so se Judje, zgražali tisti, ki bi d najrajši žilotinirali'ves ruski narod.. No, in zgražali smo se tudi p mi. Nekateremu je sicer rekla n I vest, da to ni prav, da se ne sme b vrjeti vsega, da moremo poleg ji fakt poznali tudi vzroke. Ampak b videli smo fakta, pogled na vžro- j« vpa nismo imeli. In korakali smo ji za zastavo židovske sodbe.	s
Rusija — absolutistična. MarSi- o katerega naprednjaka je zaseblo r
je okrog srea. Zgražali smo se nad
napakami svojega soseda, svojih
n lastnih napak pa nismp videli. Vilo deli nismo seveda, da je Avstrija najbolj absolutistična in najboli pa trijarhalna država na svetu. Njena ustava je bila vselej na papir-
I	ju, kar nam dokazuje pred vsem * famozni paragraf devetnajst, ka-
II	teri jamči jednakopravnost vseh ti narodov. Naj je bila Avstrija na-
pram drugim narodom kakor hoče, i- napram nam Slovencem je bila ve-d dno absolutistična. Naš jezik je za-ničevala povsod, v uradih, v šolah in v javnosti 9ploh. Naše politične pravice je teptala z nogami. Sam presvitli cesar je izvolil dvakrat obrisati svoje škornje ob ljudsko a voljo za časa izvolitve ljubljanskega župana. Slovenskih šofr nismo ,- imeli nikdar — pač pa povsod,
0	rfemške napise, nemške uradnike e in nemtško pest. Pisati se je smelo, r kar je bilo všeč Avstriji, govoriti, e kar je smelo v javnost med jcesar-e sko kraljevimi bajoneti. Slovenske
sinove je pošiljala v tujino na slabo plačana mesta, našo deželo pa z je prepojila s Hermanovimi sinovi. Od deželnega predsednika doli
-	do zadnjega okrajnega glavarčka
-	je bilo vse nemško. In če se je ka-
-	teremu naših sinov posrečilo priti t ()o tolike časti, da bi bil imel po-
1	stati okrajni glavar, so ga pa preganjali na vse načine, kot se je
j zgodilo to z našim znanim Slovenskim skladateljem Parma. " Torej; zatirali so nam jezik, 1 kontrolirali časnike in govore, pre-' ganjali našo inteligenco, odreko-1 vali šole, povzročili prepast kme-■ tijstva in industrije — prijatelj, 1 ali si mores migli+i večji .abgoUiti . zem?
Če bi bili tedaj mislili, kot mislimo danes in vedeli, kar vemo danes, bi gotovo ne delali krivice sosedom, dokler smo bili sami v slabšem položaju. Zato pa: stokrat boljši ruski absolutizem, kot tak demokratizem, kot nam ga je dajala Avstrija. In stokrat boljši absolutizem v dobrih rokah kot demokratizem v masi, ki se ne zaveda.
Tisti pa, ki se zgražajo nad raz-1 nimi progoni nad Judi, naj se najprej vprašajo: zakaj rusko ljudstvo sovfaži Jude.,In ko bo zvedel, da je rUski Jud tista pijavka, ki živi na telesu ruskega mužika, da je Jud tisti, ki vničuje gospodarsko in moralno ruskega kmpta, ki izrablja meso in kri ruskega naro- 1 da za 3voj žep —. pa mu bo jasno marsikaj. In komur bi ne zadostovalo še to, naj pogleda v najnaprednejše države na svetu — Zje> dinjene države ameriške, pa študi-'ra malo štatistiko linčanja. —
Da, tako je in nič drugače, Rusija ima svoje dobre in slabe stran 1 ni, kot jih v ima vsaka država in vsa človeška družba. Kdor vidi vse dobro in lepo, je optimist, kdor vidi vse slabo, je pesimist., Resnici je nekje v sredi: povsod.je dobro in slabo. In tako je bilo, in bo vselej.
Da, dosti vzroka imamo, da smo ponosni na Rusijo. Germanstvo srednjega veka je pretilo, da spravi vse narode iz površja. Izmed Slovanov smo bili vsi pod tujim jarmom razven Rusije, ki se je mirno in tiho širila v mogočno veliko Rusijo. In kdor ima čut, da I se veseli napredka svojega naro- 1 da kot svojega lastnega, ta bo čutil v srcu ponos nad Rusijo. Čutil I bo zavest, da ni ta ubogi milijon- 1 ski narod sam na svetu, kot so nam trobili Tevtoni, ampak da | ima bratov, ki jih razume in ki j razumejo oni njega.	i
II.
A na Rusijo moramo biti ponos- < ni še iz druzega vzroka. Ona se 1 je vedno zavedala svoje dolžnosti 1 napram manjšim Slovanskim ,na- < rodom in storila je zanje, kar je < mogla.	1
Kdo se je boril za svobodo Bal- < kanskih Slovanov? Ali ni tekla ruska „ kri za svobodo Bulgarov, j tistih Bulgarov, katere je prodal j nosati Ferdinand, German z dušo i in telesom, s pomočjo svojega mi- i nisterskega predsednika, kateri je j tudi zapleten v vsenemske oficir- 1 ske kroge s svojimi rodbinskimi vezmi? Kdo je dobil svobodo Sr- | bov in pomagal, da se je začel ta krepki narod razvijati tako, da je 1 začelo biti stare prostitutke Avstri- ( je strah ? Kdo je pomagal vzdrže- ( vati malo Črno goro, da se je vz- t držala neodvisna do današnjega j dne? Rusija, kaj ne. Če bi Rusije 1 ne bilo, bi tudi ne bilo danes na « Balkanu nobenega Slovana več. Ona jim je bila moralna in mate-rijalna pomoč, ona jim je bila bra- j niteljica in svetovalka v vseh zadevah.	( Ko je stara prostitutka Avstrija 1 poslala Srbiji naj nesramne j ši uiti- j matum, — kdo je nastopil za Srbe? Rusija. Dasi nepripravljena, je zgrabila meč, kateri zadava c britke rane tistim, ki so videli svojo nevarnost, ne pa krivic, ki so jih storili. Skoro dvesto milijon- 1 ski narod se je pognal Za ekšisten- f. co par milijonskega naroda, katerega je komaj toliko kot dobi Ru-
Nikdar 6e ni še ponujalo preinij ali daril s Prince Albert tobakom. Mi raje dajemo dobro blaigo. Nobeni postava ne more up-ljivati na Prince Albert tobak. Lah- / ko ga kadite kolikor časa hočete. /
In sker, ker je narejen po p*- \ tentiraneim procesu, ki odstrani gri- 1 /
t >
fyUNCB %
Albert M
thm national joy amok*
JtZ^jm
je tobak, ki se mora pri-	■fll
ljubiti vtsem. Povsod ga
i	mr
kadijo, je hladen in gorljiv da vas zadovolji. In gori • , •dolgo, ter lahko v pipi ali pa zvijete ciga- ^B reto.
Kopita Princ« Albwt	» mflkwll
.	p* fte ▼ ikmtli^. (M I O« ».no ali pil f«t
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO., Winston-Salon, N. C -»^b,
ruL	,
■rtYMimii'lii ■
i- sija prirastka v enem samem letu.
0	To je vse dobro in lepo, kaj ne, e četudi bo ta ali oni iskal nekaj hla-v dila za od Židov izposojeno pre-
pričanje rekoč: Rusija je iskala »t svojih interesov, Dardanel, itd. e Toda pri nas štejejo samo fakta » in ta govore jasno in razločno, da •t je Rusija osvobodila balkanske
-	Slovane.
Vidimo, kako igra nekaterim
-	zmagoslaven smeh okrog ust. Ka-
-	ko pa s Poljaki ? Ali je te tudi va-
-	rovala kot balkanske Slovane? I, Ali jih ni preganjala, zatirala in
-	delala ž njimi kot ne more delati a najslabša mačeha? Ali je bila na-
-	pram tem tudi bratska ?
1	Počasi, prijatejir-Tudi za to do-
-	biš odgovor. Začnimo najprej do-
0	ma. V Avstriji namreč. Kot veš,
-	smo imeli tam tudi Poljake. In
•	Poljaki so tudi Slovani. Ampak
•	kakšni Slovani,
Ali niso bili Poljaki v Avstriji največ krivi, da se je nam in
-	vsem drugim Slovanom godilo ta-
-	ko slabo? Ali nismo združeni Slo-
1	vani imeli v Avstriji moč, pred ka-i tero bi se bil tresel Dunaj ? ,Ali so r bili kdaj Poljaki združeni s Slova-:i ni ? Ali niso od vselej podpirali vsa-3 ko avstr. zahtevo ? Ali se niso pro-3 dajali vladam na ta način, da so
jo podpirali na škodo ostalim Slo-3 vanom, da so le sami imeli kak 3 dobiček od tega? Ali so nam Slo-
-	vencem le v enem samem slučaju i pomagali do naših narodnih pra-1 vic? Ali so bili v dunajskem dr-e žavnem z,boru v koaliciji z ostali-3 mi Slovani? V trajni, smotreni 1 koaliciji? In ali veš, da delajo ti-
-	sti Poljaki, ki javno obtožujejo
-	Rusijo, Malorusom večie krivice I kot jih trpi katerikoli drugi na-
-	rod?
>	Da, prijatelj, tako je in nič Jru-» gače. Ko bi bili Poljaki Slovani po i prepričanju, bi imeli vsaj enega
izmed številnih slovanskih rodov za prijatelja. Pa ga nimajo. Kar
-	so Irci med Anglo-Saksi, to so Po-b Ijaki med Slovani. In iz vzrokov, i radi katerih so morali Angleži na-
-	stopati proti Ircem, so morali tu-: di Rusi napram Poljakom. Kot je
med Irci vlacjala in še vlada ne-
-	vidna roka, pravtako vlada med 1 Poljaki in zato so Poljaki popol-, jjpma neslovanski, prodani. Tista 1 roka, ki je razdvojila naš mali na-
>	rod tako, da se skupine rajši zdru-
-	žujejo s sovražniki kot pa s svo-5 jim narodom, tista roka gospoda-
-	ri med Irci in Poljaki.
i Kdor' hoče biti odkritosrčen in
■	pravičen, mora priznati, da se je » Rusija vedno zavedala svoje velike
■	naloge. In zaveda se jo tudi v se-; danjih časih in deluje na to, da
■	dobi tudi naš rtarod svojo domovi- j
■	no. Glejmo z zaupanjem v bodoč-
>	nost. Prezrimo tiste revčke, ki ne : vedo ali so ptič ali miš, ker niso 1 sami krivi, da so taki. Se imajo . pač zahvaliti avstrijski vzgoji. Poj-
■	dimo mimo tistih, kf gredo s svo-" jim prepričanjem za denarjem kot
•	koza za soljo in tolažimo se s tem, da ima vsako polje svoj plevel. Ne
1 vrjemimo tudi tistim kropvbdar-
-	jem, ki sami ne vedo, kaj hočejo
■	pa klobasarijo v člankih enkrat ta-, ko drugič drugače. Zaupajmo v bo-1 dočnost, zaupajmo v Rusijo, ka-
-	tera se je ponovno izrazila, da se ) bori tudi za svobodo dvajsetih*mi-
-	lijonov Slovanov, ki čakajo upo-
■	gnenih glav svojega ustajenja iz-
■	pod greavega jarma avstrijskega.
.1	''ČAS"
VOLITE REPUBLIKANSKI TIKE1
ZA PREDSEDNIKA: Charles E. Hughes. ' ZA GUVERNERJA: Frank B. Willis. ZA SENATORJA: Myron T. Herričk.
COUNTY TICKET:
Geo. S. Wallace za clerka, Chas. B. Stannard za šerifa, Theo. B. Bates za avditorja, Fred. Kohler za komisarja, Alva R. Ditrick za komisarja, John A. MacDonal za komisarja, Geo E Myers za blagajnika, Jas. H. Walker za rekorderja,. J. M. McCleary za surveryorja Wm. B. Woods, za prosekutorja, Wm. R. Wall za koronerja.
(PoKtičen oglas.)
' Išče se slovensko dekle, ki zna
angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. Hueter Jewelry Co. 5372 St. -Clair ave.
- (x86)*
Dva fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. Vpraša se na 93151 St. Clair ave. (129)
Lepa hiša je naprodaj kot nalašč za Slovenca, lepih 6 sob in kopališče spodaj in zgorej, rfas-proti N. Y. Central tovarni. Jako nizka cena, najlepša prilika, da pridete do svoje hiše. Vprašajte na 15003 Sylvia ave. Collin wood.	(129)
Prayi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic » $6.50 Cena 12 steklenic . .$13.00
Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2*75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal
Viiulca posoda ob 5 do 10 gal. velja $1.00, za 25
g»l. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je tod brezplačen. Te cene so samo za na debelo. Naročilu naj M priloži deoar in natančni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Fr«	inM*.»	fWh ptf^s.
6102-04 St. CWr Aw. • - Cleveland, 0.
FARC $322 ^DAILY BETWEEN
®l 111 ^isJCLEVEIANDS
k^gBg||3UFFALO
___
Thm Graaft Ship "SEEANDBEE"*
d	mdb^ilnw — —yhhadwmf «< Mw world. Blii^ wmmmma* jj
P -OTY OF 55r^— > M—rfflu■■i Sti—»n-'XJTY OF BUFFALO" U
C CLEVELAND-Daily,MaylettoNov. 15th-BUFTALO g
E a&tar ■ * jmbxi- > ■ ^ m 4
t	S 1
S j'I i
y THE CLEVELAND A BUFFALO TRANSIT CO.. Cl»T«Uod. Oil. [
r	r	i
v. M : . • ■ . .. '« 3
Slovenski Narodni Dom,
(®t?r ftUroratau JfaJtunai funtf)
UST AN. S. AVGUSTA. »14.	INKORP. 17. AVGUSTA »14.
v drŽavi ohio
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Dr. FRANK J. KBKJN, 8S02 8T. OLA1K AVH Podpred»odnik: JOBIP KAJLAN, 0101 *T. CLAlft AVE. Tajnik: FRANK HtfDOVEKNIK, 1052 H. tfSod BTHMET. Blagajnik: MIHA BIL 8ETTNIKAR, 6306 GLASB AVE.
NADZORNI ODBOR! Frank Coroe, «083 St Clalr ave. Frank M. Ja**M, 1108 Norwood Rd, Mat Petrovtch, 10»6 H. 87th Bt
STAVBENI ODBOR: Joalp teto, «108 WL Clair are, Anton M. Kotaw. 32» Lakaatda a,m Loula J. Pire, «11» Bt Clalr ara.
FINANČNI ODBOR: Bodolf Per dan, 5801 tProaaer afro. Zofl Birtc, «00« Bt Clalr ara. Loula J. Pire, Joalp Kal an ta Fran k Osna. Beje dlrektorija m Trta vaa* draft to Oetrti pata* i smmou n* «029 OUaa ara.
Vaa dohodke in koreapoodeoeo tttajofia m 8. N. O. Bil M po> AOJaJo na prvoga tajnika.
Neumestna tvrditev.
,. "Vojne nas je obvaroval" trdi demokratična stranka. To trdilo je napačno. Nevarno je za življenje naroda, da bi se ta trditev vzela za resnico brez premišljene preiskave.
2e mesece imamo vojno na meji Meksike. V Vera Cruz smo zahtevali, da se pozdravi naša zastava. Toda pozdrav je bil odklonjen. 'Mi smo nato izkrcali čete in bitka je sledila. Mi smo se umaknili brez pozdrava, nesoč s seboj nazaj 19 mrtvih in pustili smo našo čast za seboj. In do danes Meksiko se ni pozdravila naše zastave.
Slabost 'Meksike ne pa moč Zjedinjenih držav je vzrok, zakaj se nismo podali v vojno z 'Meksiko. če je klanje afriških državljanov, žens. ot-vcpk in moških od oboroženih mtt če je klanje ameriških vo-/jakov po vojakih drugega naroda, vojna ali kaj je? Ali je plenitev oboro^ne druhali, ki je vojaško organizirana vojna ali kaj?
Ceneralni advokat naše ar-made je rekel, da je to vojna. Meksikanci pravijo, da je to vojna. Wilsonova dela kažejo, d* je to vojna, toda' Wilsonov glas pravi, da je to mir. *
Resnica je, da je to več kot vojna. To je vojna brez časti in umor brez kazni. To je položaj, v katerem živimo, da nas je sram, ker smo se ponižali v očeh dragih narodov.
"Wilsonova politika je pripeljala do objnejne vojne z Meksiko. Neodločna politika sedanje administracije nam je prinesla ponižanje, doma in zunaj. Mi smo bili v vojni; mnogo življenj se je" zgubilo, naša čast je bila umazana, in kljub
fu pravi demokratična stran-Wilson nas je obvaroval le. On je varoval mene in :f Res pa je, da je on zanemaril naše največje bogastvo, življenje naših državljanov in čast naše dežele.
Le ko je vojna v Evropi zbruhnila nas je rešilo, da nismo šli v vojno z Meksiko. In ko bo vojna v Evropi končana, bodejo evropske države zopet zahtevale od nas, da naredimo mir v Meksiki, in kaj bo potem z Wilsonovo politiko "watch-full waiting?" Ali smo tako nizko padli, da nam ugaja taka politika? Ta administracija je ustvarila vojno. Povzročila je gotove Vzroke za prepir in poboj v prihodnjosti. Note in besede, besede in note, to je vse kar je pokazala sedanja administracija, in takšno je tudi naše stališče napram drugim narodom. Toda včasih je treba imeti karakter, močan in pošten karakter. Ali se nahajamo' sedaj v takem položaju? Ali more kdo trditi, da imamo reš-pekt ostalega sveta, ko smo se povsod podajali sramoti? Ali bo nas v prihodnje kdo upošteval, če se nismo zmenili za svoje lastno dostojanstvo? Ali ni bolje iti častno v vojno in odločno kakor pa polagoma i* sramotno se bližati vojni? iT iMr. Wilson nas je obvaroval fvojne. Mr. Wilson nas je prisi-ilil v vojno.
Mr. Wilson dela vojno v moralnih živcih tega naroda. Na-
rod, ki ne zna varovati svojih državljanov, je že začel umirati. (Političen oglas.)
o
Zvonovi štklavske cerkve.
t "Slovenec" piše dne 17. sept. Bridko je bilo slovo od št. klavskih . zvonov. Korist države je zahtevala, da se je stolni-■ ca ločila od dveh svojih večjih zvonov. Vsem Ljubljančanom je bilo znano prijetno zvone-nje iz štklavske cerkve. Sedaj [ ostajajo Še trije zvonovi, ki bodejo spolnotfali svojo dolž-' nost brez nekdanjih tovarišev.
Prepričani pa smo, da nam bo-t dejo zvonovi lepše zvonili, ka-) dar nam bodejo oznanjevali zmago s topovi!!!! (Kako mo-. ra to moralno upljivati na ljud-| stvo, ko mu katoliški listi na-, znanjajo, da je lepše "petje" ' topov lyt pa pa "petje" zvonov! Op. uredništva.) ; Hrvatske šole na Morav-skem. V mestih Jedli in Červe-; na Voda so se ustanovile šole , za otroke beguncev« iz. Primor-j ja. Toda šole še niso odprte, ker se čaka učitelje, ki so v .r— vojni!
Narodni poslanci brez'brez kruha. "Die Drau" poroča dne ( 14. sept. Narodni poslanec Dr. Lorkovič je bil pretekle dneve v Osjeku. Kakor nam je znano, je bila njegova naloga, da kupi za svoje tovariše kruha. ; Posrečilo se mu je kupiti va-, gon pšenice, katera bo smleta v 0$jeku in potem z dovoljenjem oblasti poslana v Zagreb, kjer se bo razdelila med na-, rodne poslance. - . - . " » " ■ ■ ■ Brezpotrebno mučenje.
Revmatizem in nevralgija povzročata v teh mesecih silne bolečine, toda samo onim. ki ne rabijo Trinerjevega linimen-ta. Zavrnite cenene ponudbe, ker le Trinerjev liniment vam da takojšno olajšbo. Cena 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 6oc. V tem letnem času imate tudi prehlad, kašelj, prehlajeno grlo in astmo, zakar je Trinerjev pomirjevalec Icašlja najboljše zdravilo. Cena ista, Jos. Trine1"' 1333-39 So- Ashland ave. Chicago, 111.
NAZNANILO.
Telovadno dr. Jugoslovanski Sokol je na svoji izredni seji odločilo prikldpiti se Češki župi (Jednoti} Fuegrier-Tyrš v Chi-•cagi. 111. Ker Slovenci nimamo sokolskih društev, smo odločili to v prospeh našega dela in zveze z našimi severnimi, brati, ki so bili tudi doma vzor našega dela.
ZAHVALA.
Odbor Slov. Nar. Čitalnice se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so kaj pripomogli k sijajnemu uspehu njenega banketa. Posebno zahvalo pa dolguje g. Ivan Zormanu, g. H. Pavloffu, gdč. Jos. Lau-sche, gdč. J. Perdan, g. W. Lau- ; sche, moškemu kvartetu, Mrs. J. Cebular, Mrs. J. Lingar, gospodičnam, ki so servirale, g. J. Medenu, ki je daroval šest steklenic "Triglava", gdč. J. Turk, ki nam je posodila cvet- 1 lice in vsem. ki so na katerikoli < način pomagali pri prireditvi. ;
Odbor Slov. Nar. Čitalnice.
_ L j
Na stanovanje se vzame 1 ali ! 2 fanta, brez hratoe. Naslov 931 j 1 E. 67th St.	(130) ^
j Lepa in čedna soba se odda v ; najem za enega fanta, brez hra-; ne. 5345 Stanard ave. zadaj*, ; preko ceste od Stanard public ; šole.	(13*)
Preveč zdravil.
I Mnogo ljudi trpi radi tega, t ker jemljejo preveč zdravil, t Da zlajšajo svoje bolečine, ku-I pujejo zdravila za zdravili, In ! njih stanje je vsak dan slabše. ! Najboljša pomoč pri tem je, da i se ustavijo vsa zdravila in se s prične jemati Trinerjevo ame-I riško grenko vino. To zdravilo I očisti odvajalne organe, ne da I bi jih oslabilo, deluje kot toni-| ka na prebavljalne organe, poji veča apetit, pomaga prebavi in ! očvrsti telo. Je jako vredno pri ! zaprtju, napetosti, nervoznostl,
>	brezspanje, slabost, etc. Cena >■ $1.00. Jos. Triner, kemist, 1333-
>	39 So. 'Ashland ave. Chicago, ; lil,
, i. ; Lepa soba se odda v najem za I 1 ali 2 fanta, brez hrane. 1066 I E. 67th St.	(130)
'	RAZPRODAJA.
•	Pozor rojaki y Collinwoodu, Nottinghamu! <Mi imamo sedaj dve trgovini z modnim blagom in obuvalom, toda sedaj mora-mo en prostor izprazniti za
•	drugo vrsto trgovine. Zatorej
•	smo sklenili, da priredimo raz-"	prodajo meseca novembra, 1916 "	Na tej razprodaji bo vsakovrst-1	no blago in obuvalo za celo 1	družino. Vsakomur je sedaj "	znano, kako je drago sedaj, to-]	rej imate tukaj najlepšo prili-1 1	ko, da kupite sedaj poceni bla-"	go. Pridite in si zberite kar po-
•	trebujete.	(130)
JOS. KOS,
-	trgovina z modnim blagom in 1 obuvalom, 15230-32 Waterloo
-	Rd. Collin wood, O.
ZOBJE t
•
Kadar zgubite en zob, zgubite dVa. In ali yeste, da kadar
-	zgubite dvoje svojih zolb, da
-	zgubite takorekoč celo zobov-' j«?
Manjkajoči 20b v spodnji zo-, bni uniči korist zo/ba, ki je do-
-	tičnfcmu nasproti v gorenji zobni in narobe. In <to vam Sko-
s dtije na zdravju, kajti brez po-; polnih zob nikakor ne morete . biti popolnoma zdravi. » Jaz vam lahko preskrbhn
-	manjkajoče zobe in jih naredim l da zgledajo popolnoma narav-. ni.
Dr. F. J. KENNEDY,
L	zobozdravnik.
#
v Uradne ure: Od 9. zjut. do ' 5.30 zveč. Ob poncteJjkih, četrtkih in sofootah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se izvleče jo brez bolečin. Mi govo-1 rimo slovensko.	(38)
■w^aa^w—x——— ' ■ .« ■■ ■
I	VABILO
na vinsko trgatev. Sladko je ' vince iz krške dolince, lepo ru-1 meno barvo ima. In za vin-1 sko trgatev bo" skrbelo dr. 1 Carniola, št. 11288 KOTM na l posebni veselici in zabavnem f večeru, ki se vrši dne 4. novembra v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair ave.. Začetek ob 7. uri zvečer.
SPORED:
Ob 8. uri nastop očeta župana. matere županje ter občinskih tajnikov v spremstvu mnogih viničarjev in viničark. nočnega čuvaja in^ par detektivov ter žandarjev. 'Po čitanju paragrafov se prične trgatev. Tatvina je pod kaznijo v denarju ali pa s špehkimbro prepovedana. Za jed in pijačo in mnoge druge zabave bo skrbelo kakor vedno društvo Maccabees. Vstopnice veljajo za moške 75c za ženske 50c, otroci do 14. leta so prosti, Če so v spremstvu starišev. Vstopnice se dobijo pri Jos. Zele, 6108 St.~CIair ave. in Anton Mihelčič, nsoE. 61st S^. John Jerman, 3640 St. Clair ave. ter pri članih društva. K obilni udeležbi vabi Odbor
Najboljše ženske, moške in otročje svedre (jopice) dobite vedno po nižji ceni kakor kje drugje pri Beoo B. Leustig, 6424 St. Clair . (Wed. XI14)
Trgovski pomočnik, mlad, ki se želi izučiti ^rocerijskega posla, dtybra pTača in stalno delo. j Oglasi naj se pri Pire & Ivan-čič, I'54>i6 fSaranajc Rd. (X123) I
V NAJEM
se dajo lepi prostori za društvene seje in zborovanja. Lepo opremljeni,■ na vogalu 55. ceste in St. Clair ave. Vprašajte A. Cohn, 5819 <St. Clair (130)
Najnovejše fine in trpežne žen* ske in otročje suknje dobite j vedno po nižji ceni kakor kje i drugje, pri Beno B. Leustig, j 6424 St. Clair (Wed. XI14) |
Sprejme se na stanovanje irf j hrano dva ali tri fante. 1100 E. j 63rd St. na vogalu Glass (130) j
Ena soba se odda v najem za ! enega fanta, brez hrane. 1197 i Norwood Rd.	(130) j
QIDER!
Jako okusen .mošt ali ctder j iz lepo rudečih jabolk lahko j dobite pri spodaj podpisanem, j Se prodaja po nizki ceni. (130) i John Hočevar, xi8o R fioth St i
Nekaj poštenih fantov se sprej- j me na stanovanje brez hrane, j 1210 Norwood Rd. (129),;
Napredek otroka je odvisen od hrane.
Ce hranite otroka in ae na radi, je najbrž vaiSe mleko nezdravo, ali ga Ja premalo ali .prealabo.
CONDEN3ED
MIJLK
THB Ve»m 1 o »fe AL.
nudi vaakl materi pravo hrana ta sdravje In rast otnfca, ki poslane močan in sdrai,? ».
Iirefite ta kapon danes ln ga poftljite na (C. A. 1. Nov.)
Borden'« Condeneed Milk Co.
New York, N. Y.
ta dobite laatonj v slovanskem jeziku navodilo In 51 strani knjlfo "Otrodko adravje", <kl vam pove, kako skrbeti sa otroka.
Jma. .,■........................
Naslov........................
"1	»I	I"	Hfl
Pazite qa zdravje otroka.
Zdrav, vesel in zadovoljen otrok je veselje vsaki materi. Ali je vaš baby zdrav in vesel? Ali dobro spi? Ce zgubiva na teži, če je nervozen, tedaj ima gotovo neprimerno hrano. Na strani 3 dobite kupon. Izrežite ta kupon in ga pošljite na pravo mesto, zakar dobite knjigo, obsegajočo 52 strani, ki vam pove natančno vse radi zdravja , vašega otroka. Uredništvo to priporoča.
■ II, m.	..........
Nickel Plate Road
Znižane cene ▼
CHICAGO y
Ob priliki mednarodne živinske razstave.
DEC. 2 -9. Prodaja tiketev 3.4. in S. doc. Po v rat alt do 13. doc.
Pola* pojasnila d*
E. A. AKERS
733 bAJid Am, OotIomI. OM»
Čisto
kurivo.
******
******
Naravni plin je čist.
Nobenega prahu, nesnage, pepel*. Nič dela, nič skrbi.
Rabite ga i* kuhanje sedaj.
Kurite z njim te zime.
******
******
7
. The East Ohio Gas Company
Main 6640	Central 9020
i 1 ' ' Slovenci in Slovenke!
;	.	' ... . a	,. ' ;
V torek, dne 7. novembra, , se bodo poslužili volilne pravice 15 do 17 milijonov državljanov Zjed. drŽav, da glasujejo za predsednika in podpredsednika Zjed. držav.
W00DR0W WILSON
sedanji predsednik je ponovno kandidat Prepričan je .i zdaj vsakdo; da je bil Wilson na strani delavcev in navadnega ljudstva. 'Prepričan je zdaj vsak, da še nijeden predsednik ae ni tako poganjal za koristi delavcev in ljudstva, kakor	j
WOODROW WILSON
• / , t
ki radi tega zasluži zopetno izvolitev, pa tudi za to, ker je očuval to deželo nesreče in vojske, katera bi sigurno bila, če bi bil na krmilu kateri republikanec.
WOODROW WILSON
se je ob vsaki priliki skazal prijateljem in zaščitnikom malih in pritiskanih narodov, kakor so Slovenci in Hrvati, ki že stoletja čutijo tujčevo peto na svojem tilniku. Kadar se bodo vršile mirovne konference bo predsednik Zjed. držav igral važno vlogo. Če bo Wilson predsednik, je znan prijatelj vseh malih narodov, bo gledal na to, da dobe tudi Slovenci in rfrvati temveč pravic.
Za predsednika	Za podpredsednika
[X] WOODROW WILSON [x| THOMAS R. MARSHALL
f Sodnik m. a. foran
I kandidat za zopetno izvolitev sodnika Common Pleas sodntja.
I-	Volit** 7. novembra.
S* priporoča vsem poštenim slovenskim volivcem
Republikanski LJUDSKI SHOD
—--- ----
GRDINOVA DVORANA V četrtek zvečer 2, novembra, ob 8. uri,
GOVORNIKI: H*n H. 1. Emerson,	| ,
Eugene Quigley,*	'
Chas. B. Stannard,
Sodnik Vickery
Harry Katz, predsednik	Robert Granger.
Vsakdo dobodoiel.	Pijača in smodke zastonj.
I ft mm vpAf _
*A M. KOLAR,
Slorenska goetUns. 3222 LAKESIDE AYL .
8« prlporob Slorcatm v obilen obisk. Tofea pomta*-lb*. VcilBO>veS«ptJafe.
National Drug Stor*t Slovenska lekarna.
I	" • j »	■,.*. jwraj
[ vogal St. Clair ave. in 6x. ceste. \ S posebno skrbnostjo izdehije-\ mo zdravniške predpise. V za-I logi imsmo vse, kar )e treba | v najboljši lekarni.	(45)
lavMipov*	ii*HTmilpl■>>»
«M HNi« U Milbuitt	i* TM
VmU ..............H aaraJairiMf
Mi* liktrnt kj*r bod*J* sS^tul Mhalaa Immmtfm«iih imljerik iifsdiasleVp	psipsl^
Goenthers Sloves. Lekarn^
AiHttm Rd. vofol St. Clair Am
FINO VINO
vedno dobite prf Josip ; Koželu. Belo niagara in ; concord vino. Poeebno \ ženskam je moje vino sna. j na Po stari navadi Josip | Kozely, 4734 Hamilton av4 |
SLOVENSKA
GOSTILNA
kJor dobilo fino pi-JiiSo, dobro postro-Žbo. , pNddmo Ig.nj« in Ukoijo ' tudi «0 domožojpo-
ConionmI D<W»ii1ii»1
JOSIP KALAN,
S101 ST. CLAIR AVE.
VEL£VA2NA KNJIGA.
Izšla je velevažna knjiga za ameriške Slovence/ pod naslovom
"Slovenija Vstani!" delo našega slovenskega učenjaka in delavnega Jugoslovana dr. Niko Zupaniča. Ta knjiga bi morala priti v vsako slovensko hišo v Ameriki. Ta knjiga bi morala biti evangelij za ameriške Slovence, kar se tiče naše Jugoslovan, ske politike! Nad sto v strani obsegajočo knjigo krasi pet izvrstnih slik velikega pomena. To knjigo dobijo v roke slovenski ujetniki v Rusiji. 5000 knjig je poslanih v Rusijo Sloven- i cem. 5000 knjig je na- I men jenih ameriškim j Slovencem! Bratje, sezi- j te po tej knjigi, ki velja le 50 centov. Zraven dobite veliko mapo jugoslovanske zemlje t Na- , roča se pri nas, ali pa 1 naravnost od Dr. Niko j Zupaniča, 1369 E. 40th j St. Cleveland, Ohio-
DERUES.
ROMAN SILNEGA ZLOČINCA
WW*?***«****-*««*««'*********? Spisal
ALEXANDER DUMAS
_____ . ^ n^AAikmlAAi AAAAA* AAAAAAAAAAAAI
Derues je bil precej vznemirjen v svoji ječi, toda njegova hladnokrvnost ga ni zapustila, in vsak dan je znova prisegal, da je vse resnica, kar je prvotno povedal. Toda njegova zadnja trditev je konečno pričala proti njemu. Varščina, katero je dal odvetniku Duc-i los, se je skazala, da je ponarejena, in odvetnik Duclos je še isti dan preklical varščino. In še neka druga okoliščina, o kateri je Derues menil, da bo govorila v njegov prid, je poslabšala njegovo stanje. Dne 8. aprila je dobil odvetnik gospoda de Lamotte note v svoti 76.000 frankov, katere naj bi se plačale gospej de Lamotte. Vsem se je zdelo čudno, da so note dospele v navadni kuverti, brez vsakega pisma, v katerem bi se razložilo, kako naj se note plačajo. Sumnja je takoj padla na gospo Derues, na katero dosedaj nihče ni pazil. Nastala je preiskava, kje je bilo pismo oddano, nakar so znašli poštni urad. Poštar se je izjavil, da mu je pismo prinesla neka rtužkinja, ki je za-pismo tudi plačala. Opis te služkinje se je tikal dekle De-ruesa. Dekle so zaslišali in prestrašila se je tako, da je takoj priznala, da je pismo izročila pošti na povelje svoje gospodarice. Policija je zaprla gospo Derues in jo poslala v fort Eveque, njen mož pa je moral v drugo ječo.-Ko so jo izpraševanje konečno priznala, da je ona poslala note odvetniku gospoda de Lamotte ter da ji je njen moj izročil kuverto z noto, skrito v umazanem perilu, ob priliki, ko je svojemu možu prinesla novo perilo.
Vse to je začelo pričati o atrahoviti krivdi Deruesa, in četi te Derues prikazal v tem času množici, ki je sledila celi preiskavi z največjo radoved-' nos t jo in natančnostjo, bi tisoče rok se stegnilo po njem in prevzelo rabeljski posel. Toda sodnija je imela tedaj še silno dolgo pot, da dokaže De-ruesu umor. Derues je molčal in trdil ?ajedno neprestano, da gospa de Lamotte in njen sin živita, in kakor hitro prideta na površje, da bodeta dokazala njegovo nedolžnost. Niti grožnje niti umetna vprašanja ga niso mogla pripraviti do lega, da bi se kje zagovoril. In kdorkoli je bil prepričan, da je Derues kriv, je moral zmajati z glavo, ko je slišal njegove trditve. Medtem pa se je pojavila nova teškoČa.
Sodnja oblast je poslala skri-vej poslanca v Lyons. Vsi so čakali njegove vrnitve, in pričakovali so, da bo od tega odvisna nadaljna usoda Deruesa,
Nekega jutra sq pripeljali Deruesa iz njegove ječe v spodnjo dvorano sodnje palače. Ker mu njegov stražnik ni odgovoril na nobeno vprašanje, je bilo to zanj znamenje, da mora biti previden ter o-hraniti hladnokrvnost, naj se zgodi karkoli hoče. Prišedši v sodnjo dvorano, je dobil tam policijskega komisarja, detektiva Mutel in nekaj drugih o-seb. Dvorana je bita temna in razsvetljena z bakljami, ki so metale svojo svetlobo naravnost na njegovo lice. Dobil je povelje, naj pogleda proti gotovemu kotu dvorane. Ko pogleda, se odpro vrata in vstopi neki mož. Derues ga takoj o-pazi, in ko vidi, da ga tujec pozorno ogleduje, se mu pfikloni kot se prikldfti kdo neznani osebi, ki je vzbudila v njem začudenje.
Niti najmanjšega sledu kakega nemira ni bilo mogoče dobiti na njegovem obrazu, in če bi kdo roko položil na njegovo srce, ne bi čutil, da mu srce hi je, toda če bi ga ta tujec spoznfal, bi bilo usodepolno za Deruesa.
Mutel se približa tujcu in mu zašepeče:	I
"Ali ga poanate?"
"Ne, nikakor ne."
"Bodite tako dobri in zapu-
-	stite sobo, nakar vas zopet po-s kličem."
Ta tujec je bil odvetnik, v j katerega uradu v Lyonsu je , Derues preoblečen v žensko
-	podpisal goljufijo kupno po-
-	godbo pod imenom Marie Pe-: rier, soproga gospoda de La-i motte.
V sobo prinesejo žensko ob-. leko, nakar naročijo Deruesu, . naj se obleče, kar tudi stori . precej komično. Smejal se je. . prijemal za brado in delal opaz-i ke in konečno zahteval, da mu i prinesejo ogledalo.
"Rad bi videl, kako pristojit" t reče, "mogoče se še kdo zalju-. bi v mene."
Odvetnik se vrne: Deruesu . so zapovedali naj koraka pred njim, naj se vsede k mizi, pod-. piše neko listino, skratka naj naredi vse tako kot bi sedel v . odvetnikovem uradu. Toda ta , druga preskušnja ni bila nič , boljša od prve. Odvetnik se je , obotavljal, konečno pa, ko je . razumel za kako važno stvar , se gre, je odrekel svoje priz-. znanja* in konečno se je od-, ločno izjavil, da to ni oseba, ki je bila pri njem V Lyonsu.
"Mi je jako žal, gospod," re-, še Derues, ko je odvetnik od-, šel, "da ste si toliko prizadjali . s to komedijo. Nikar ne imejte mene za krivca, ampak prosite Boga, da razsvetli um o-nim, ki mene po nedolžnem tožijo. Kar se tiče mene jim iz srca rad odpustim, ker vem da pride moja nedolžnost v kratkem času na dan.'
Dasiravno je bila v onih časih pravica jako hitra in se obtoženec ni mogel toliko braniti kot se more v današnjih časih, pa vendar niso mogli Deruesa obsoditi, ker niso imeli , nobenih jasnih dokazov za njegovo krivdo. Derues je to dobro yedel in je mirno čakal v svoji ječi dneva, ko bo trium-firal nad vsemi svojimi sovražniki. Nevihta ni več. divjala gad njegovo glavo, najhujše preiskave so bile končane, vsak dan so ga manj vpraševali, ni se mu bilo treba bati nobenega presenečenja več. Tožbe gospoda de Lamotte so šle sodnikom do srca, toda njegove trditve niso mogle dokazati krivde, pomilovali so ga, toda maščevati ga niso mogli. Mnogo ljudi je pričelo govoriti o nedolžnosti Druesa. iMnogo zapeljancev, katere je premotila njegova hinavska pobož-nost, je začelo glasno zahtevati, da se Derues spusti iz ječe. Bigotje in tercijalke, ki so imele za svoj poklic, da neprestano klečijo v cerkvah, kjer so se prekriževale in svoje umazane prste vtikale v blagoslovljeno vodo, so "pričele govoriti o preganjanju in mučeništvu. To je šlo toliko časa. dokler ni postal Derues pri ljudstvu svetnik, kateremu je Vsemogočni v nebesih odločil trpljenje na tem svetu. iNa ulicah so se ljudje prepirali, v gostilnah so bile neprestano dve stranki.
Nikjer v Parizu pa se ni toliko govorilo o tej aferi kakor na trgu Greve, in na nobeni cesti ni bilo toliko klepetulj in poslušalcev kakor v ulici Mor-tellerie. Ne 'morebiti raditega, ker je neka skrivna in magne-tična slutnja silila ljudi na prostor, kjer je ležal zakopan dokaz Deruesove krivde, pač pa je vsak dan bolesten dogodek vzbujal pozornost ljudij. Bled in skrbipolni mož, katerega oči so bile vse preplavljene s solzami je neprestano korakal po cesti, in včasih se je zdelo, da ne more, več hoditi. Bil je to gospod de Lamotte, kateri je stanoval v ulicj Mortellerie, ki je bil kakor prikazen, ki tava okoli groba. Ljudstvo se mu je povsod umikalo in mnogo ljudi se je odkrivalo pred njim, ! vsakdo je spoštoval tako silno
bol kot jo je gospod de Lamot-te nosil v svojem srcu, in kadar je odšel mimo, so se ljudje zopet približali eden drugemu ter govorili o njem in Deruesu.
Dne 17. aprila okoli četrte ure popoldne se je zbralo pred neko .trgovino kakih dvajset moških in žensk. Stasita ženska, ki je stala na spodnji stopnici, kakor govornik na tribuni je pripovedovala že dvajsetkrat, kar je vedela in česar ni vedela. Ljudje so pa napeto poslušali in zijali, da nekatere je bilo celo strah. 'Kajti udova Mason fe še pri Šestdesetih, letih znala živahno in zanimivo obračati svoj jezik. Mahoma pa vsa množica umolkne, da se umakne .gospodu de Lamotte. Le neki moški se drzne vprašati:
"lAli je kaj novega danes?" Gospod de Lamotte žalostno odkima z glavo, potem pa nadaljuje svojo pot.
"Ali je to gospod de Lamotte?" vpraša neka jako umazana ženska, "Ah, to je gospod de Lamotte I"
"Za iBoga!" vzklikne druga ženska, "ali ga še sedaj ne poznaš? Saj gre vsak dan tu mi-
„ „ M
mo,
"Oprostite! Jaz ne spadam v ta okraj, toda radovedna sem pa zelo. Nič osebnega — toda umazano je tukaj."
"Mogoče si ti navajena v kočijah se voziti?"
"Mogoče si ti bolj kot jaz, draga moja, poleg tega pa bi si lahko prihranila čevlje, ker ti jih ne bi bilo treba trgati po tlaku."
'^Ej, stara, ne brbljaj, povej kaj novega," zakliče udova Mason. "Pri nas je vse narobe. Ljudje se selijo iz moje hiše. V prvem nadstropju je stanoval prijazen >mož — šel je; poštena družina v tretjem nadstropju, jako poštena, razven da je mož žensko pretepal ponoči, da nismo mogli spati —-šli so; na vrata sem pribila napis, da imam stanovanje v najemu ; nihče niti ne pogleda ne. Nekaj mesecev nazaj — bilo je okoli sredine februarija, dan pred zadnjo eksekucijo—"
"Petnajstega decembra," zakliče cestna postopačinja, "meni je znano, ker sČfti isti dan po cestah v<pila in prodajala obsodbo.'
"Dobro bilo je petnajstega," začne udova Mason znova. "Tega dneva sem dala mojo klet v najemu nekemu možu, ki, je dčjal, da je vinski trgovec, ki mi je plačal za en cel termin naprej, ko je uvidel, da ga ne poznam in da bi mu ne zaupala niti centima na njegov obraz. Bil je majhen možiček to, in dvoje očes je imel, ki mi kar'nič niso ugajali. Da, plačal je, toda že smo v drugem 1 terminu pa še nisem slišala ničesar o njem."
"Ali ga od tedaj nikdar niste I videli?"	,
"Da, enkrat ali dvakrat. Da, ( no, trikrat, saj res. Prišel je s samokolnico in postreščkom in ' je spravil ogromen zaboj v 1 klet, zaboj v katerem je bilo vino, kakor je trdil...Ne, še ' poprej je prišel z nekim delav- | cem... Pa res ne vem ali je , bilo to prej ali pozneje. Na vsak ' način pa je bilo vino v stek- j lenicah. Tretjič pa je pripeljal i s seboj nekega mizarja in prav ' gotovo se mu zdi, da sta se { kregala. Slišala sem njune gla- i sove. Odnesel je ključe in po- ] tem nisem videla niti njega ni- \ ti njegovega vina. Jaz pa imam j še en ključ in nekega dne sem , šla navzdol v klet; prav gotovo ' so podgane spile vino in požrle | zaboj, kajti v kleti ni bilo ne 1 duha ne sluha niti od vina niti " od zaboja. Kljub temu sem i pa videla, kar sem videla. Ve- i lik zaboj, jako velik, skoro nov ] in na vseh straneh prevezan z i močno vrvjo."^	j
"In katerega dne je bilo to?" J vpraša cestna postopačinja. \ "Katerega dne? No, bilo je i — vraga, pozabila sem."	J
"Jaz tudi,— no, pa ga dajva \ še en kozarec, da se nama raz- i svetli pamet!"	J
Toda pijača ni pomagala, pa- ] met se ni razsvetlila. Množica I je čakala in Čakala, toda niče- i sar novega se ni pojavilo. Mai- ] homa pa zakriči ženska:	\
''Kakšen norec semj Jaz i bom tej stvari prišla na dno, I
naj me stai»e kar hoče!"
Ženska poseže v žep svojega spodnjega krila in mahoma prinese na dan več kosov umazanega, zgubančenega papirja. Ko razgrinja te papirje med seboj vpraša:	> "(Velik zaboj je bil, kaj ne?"
"Da, jako velik." "In skoro nov?" "tFopolnoma nov." "In zvezan ?" "Zvezan."
"Sveta nebesa! To je bilo 6nega dne, ko sem prodajala obsodbo Leroi Valines, bilo je
S3 ■ I
to prvega februarija."
"Da, da, na soboto je bilo, <frugi dan pa je bila nedelja."
"Tako je, tako je! — Sobota, 1«* februarija. Glej jo, tudi meni je znan dotični zaboj. Srečala sem tvojega vinskega trgovca na Place du Louvre, in
oleniti zaboi vino in vse sku^ paj. Majhen mož, kaj ne? Kot babje strašilo?" • "Tako je."
. "In rudeče lase je imel?"
(Dalje prihodnjič.) |
____;
BETTER TOBACCO MADE THEM FAMOUS
; Ali nas je obvaroval vojne ? j
I Demokratična stranka trdi, da nas je Wilson I	obvaroval vojne ? To je napačno.
I	>	■'' ml|
I Že mesece imamo obmejno vojno z Meksiko. V Vera Crnz smo zahtevali,
\	da se pozdravi naša zastava. Meksikanci niso hoteli. Izkrcali smo čete. Bitka je
1	sledila. In umaknili smo se iz Meksike brez pozdrava, nesoč s seboj devetnajst
\	mrtvjh, ko smo pustili našo čast za seboj!	j
I Ravno pred vojno v Evropi so se evropski narodi združili, da bi zahtevali
'	od nas, da prenehamo nemire v Meksiki, da varujemo življenje in premoženje ev-
1	ropskih državljanov v Meksiki. Evropski narodi so se sami izrazili, da bodejo
1	sami posredovali z oboroženo silo, če ne naredimo mi miru.
To pomeni, da bi morali močno nastopiti proti Mek- j siki, sicer bi se zrušila Monroe doktrina.	j
Moralna tradicija Amerikancev je, da se častno re- j šimo vojne, ne pa da polagoma plazimo v vojno.	j
Mr. Wilson nas ni obvaroval vojne. Mr. Wilson nas j je zavlekel v vojno.	j
Mr. Wilson dela vojno v moralnem živca ameriškega naroda.
1	'	1
Narod, ki sam sebe ne varuje, je že pričel umirati.
.	y	J
Oglaa plačan od Republican National Publicity Committee.	1
■