gospodarskih, obertnijskih
in
narodskih stvari
»
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30kr.
Tečaj
XIII.
Ljubljani
saboto 18. augusta 1855.
List
Od zarejanja živih graj ali mej

. (Dalje.)
Za srednje vohko ali vlažno zemljo:
peščenki z bèrno ali parstjo.
i. G a ber (Hainbuche). Prav lepa, visoka graja se iz gabra zaredi; ostriže ali obrezuje se lahko tako terdna in gosta se zaraste, da predreti se ne dá. Mladike iz semena izrašene presajaj tri do stir! leta
stare.
lepo jo je viditi z njenim lepo zelenim perjem, belim cvetjem in z všivcami ali rudečimi bubkami. Kosčice
9
m
posejane ali pa cele bukvice pa se le cez dve leti klice poženejo; tudi koreninski izrastliki se presadé.
Ternjula ali černi tern (Schlehendorn) ni za graje dober, preveč se s koreninami razpreže in tako se razpase na široko, da veliko prostora zaleže
in
2. Divja oljčica (Liguster) daje terdne palice,
majhino obročje in drugo lesovino, iz bubik se dá tudi olje za lešerbe iztlačiti. Iz semena, pa tudi z natiči si lahko sadik prirediš. Seme celo leto v zemlji leží prej ko oklije. Mladike dve ali tri leta stare na spo
da ga ni moč zatreti več. Ravno tako tudi lesovje (Haselstrauch) za graje ni, ker se ne dajo veje za plesti in tudi ne obrezati lepo.
6. Bela in rudeča murba je nar boljša v grajah in drugod po mejah, ako se nju perje svilnim gosen
9
mlad presadi, drugači
9
na jesen presajene, kjer tako
zgodaj poganjajo in cvetd, mraza konec vzele.
3. Lesnjike in drobnice. Iz njih se terdne vlažen les ima, dober posebno za cevi ali lulice.
cam poklada ali pa tudi drobnici. Bolj mehko perje v mejah raste po mladih vejicah, in nizko odlisteno germje manj od vetra terpi.
7. Mertvina, češlika ali kanežovina(Hek kenkirschen) se rabi za nizke ne preterdne graje, in skorej v vsaki zemlji raste, le ne v mokri. Terd in
IN sl
graje izredé, ker so ternjeve vse. Pelke spomladi jesen posejano zernje spomladi klije.
Za vohko ali vlažno zemljo:
V^v, , «V,*	TOV,.
malega travna zasajene moras dva dní namakati in po
tem sopet na hladu osušiti
9
da
hitreje oklijejo. Dve
leti stare mladike presadi, pa tudi odkopáni koreninski izrastliki so za to.
a)
pešćenki z bèrno.
4.
so vna
Kozji preslic, presmic
ali
hudo1e
donť)
9
(Spindel- oder Pfaffenhiitchenstrauch) se v
grajah dobro zagostí. Zernje na jesen posejano
v
se
služi
čez poldrugo leto izraste; hitreje se zaredi z izko panimi pa presajenimi koreniničnimi izrastliki.
b)
ilovi ci s p e s k o m pomesani.
Divji rožic ali farš (akacija) s hudo bode- so za presajati dobre.
Pasji tern ali psikovna (gemeiner Kreuz
čigar lepi tanko-žilčasti les škrinjarjem za vio žene delà in sukavcem za marsikako narejščino dobro
in čigar bubke se za brokarijo in malarijo ra bijo, prav dobre terdne graje delà, ker so vse vejice na koncu ternjeve in bodeče. Kosčice popred dva dni namočene in spet osušene ali pa cele bubike se na jesen posejejo; klice pridejo na spomlad, tretjo jesen
9
čim ternjem svojim prav dobro in terdno gradi. Seme
2. Černi bezeg (schwarzer Hollunder), je za
sej na spomlad cetert pavca pod zemljo; čez štiri tedne dovoljen z vsako zemljo; od odraščenih debel se dobi bo ze kličj e; varuj ga plevela, bolh inpolžev, in zra— krepak, lepo žolt les, ki je zlo všeč sukavcom. Zi stlo ti bo berž, da ga drugo leto na spomlad že v vina nemara za njegovo zagrenelo perje, zarad tega
"	"	uiu^u luiu u« opuiuiuu Mj u » v m a uc iu a ji a ua	«o^ivm/iu p^ijv, »uiuu »v^
grajo presadiš. Za hrodelj (Schaffutter) je zlo do- je dober v graje; lepo se dá pristriči in gosto se po
ber ta germ
tem zaraste. Mladike dobiš od koreninskih poganjkov
9
2. Klen, maklen (Massholder) dobro grajo na- tudi iz zernja posejanega na jesen; spomladi klice
ředí; veje, če so ostrižene, se zapletajo tako moč predreti je.
5
da ni
Divja češnja (Waldkirsche). Koščice
9
na
jesen presajene
dile
9
bojo že na spomlad mladike zre
imaš v dveh letih za presaditi.
3. Béla, žolt a in rudeča b e k a (weisse, gelbe und rothe Weide). Zaredijo se z natiči, in obrezane ali ostrižene gosto grajo delajo.
9
4.
in so drugo leto za presaditi dobre.
Kosteničje (Hartriegeln), namreč dren
b) V ilovici z berno po mešani. l.Nešplja ali čubi ca(gemeine Mispel), terden
(Kornelkirsche) in šiba (rothe oder gemeine Hart- stanoviten germ, kterega sad, kadar je vležan, se tudi riegel). Nju terden tako rekoč košen les služi za jé; les ima bel in čverst. Peske na spomlad posejane
čez dve leti oklijejo; dovelj zalivano kličje hitreje ra
mnogo domaco rabo, dren rodi za jesti dobre podol govate češnjice, kterim se dernjule pravi, svibovna
ste
kakor brez zalivanja. Zrašene mladike se cez pa černe bubice dobre za olje v Ješerbo. Iz koščic, dve leti presadé. Leti enaka je divja kutina (Quit
9
na jesen posejanih, ktere še le čez eno leto oklijejo, pa tudi od koreniničnih poganjkov se mladike dobé, ter presadé na jesen.
Glog ali beli tern (Weissdorn). Njegov les
ten)
in zaredi se nar hitreje z reznicami. 2. Kalenje ali teršlika, tudi kačje groj
wolviljv »•»	9	" ~ ~ j v
z d i č e (Schwalbenbeerstrauch) iz pelkov na jesen po
•	v «v	i i	t i • • ^ _ j • • _ _ i__J •__i ~ J : K
vlake
prav dober za nasade kladvov, za pavce in na
-I	1 •	V^k * • v	•	*	11
» iont v mlinu. Boljsega germa za graje ni od gloga, ker sila terdno, krepko in bodeče ternje ima. Dobro zasajena glogova graja se zaraste, da je ni predreti; rada se obrezati ali ostřiči dá, dolgo dolgo terpi, in
sejanih še le čez leto oklije; zaredijo se tudi mladike in hitreje z natiči. Žolt in krepak les je, in sukavcom služi za nasade in drugo drobno orodje.
(Dalje sledi.)
262
Starozgodovinski pomeoki

Sveto indiško figovo drevo in njega pomen na no
riskih rimskih kamnih.
je njihova umetnost zlo zlo razlićna od gerške io rimske kar oštroumni Creuzer 1) posebno doloćno terdi.
9
Razložil Davori r Terstenjak.
Razun cvetlice Lotos je rodivno moć pri Indih razode
imenovano Banana
vaio figovo drevo, Čaitya, Vata, Pipala, Bodhi,
umni Creuzer 1
?
Ash va ta
9
Ko n do i itd. Oetro-piše o tem drevesu sledeče: Kakor je In-dijauec v etiškem oziru srečno zapazoval natoro in v nji vedil veličastne nravne resnice razode vati, ravno tako po sreći mu je to šlo v teoretićoem; naj većje verske skriv-nosti je tako rekoć bistveno pred oči postavljat po natornih stvareh. Tako je od tistega indiškega vsebožjega začut-etva, da: „Bog je vse, v Njem je vse; zunaj Njega je
dktm.,	j- * 9 - -rf--j- ---7 -----j	. "
svet, in vendar je v Njem tudi svet; vse stvari izhajajo iz Njega in se spet stekajo v Njegovem neskončnem na
v • • u
rocji",
bilo Ashvatovo drevo natorna pripodoba in
v •
ziv
To oštro protislovje najdemo na noriskih ia panonskih spomenkih tako, da že poversen poznatelj rimske starine, akoravno niWinkelmann, zapazi bistveoo raz ličnost Ali z umetnostjo noriskih spouienikov moramo primer ja ti umetnost rimsko tistega časa, kadar so Rimljani Norikum gospodarili, zakaj v ti st em času je gospodarila gerska šola v Rimu, ne pa staro-italska. Ako vlastovitost rimske obrazovavne umetnost i (bildende Kunst) od Augusta do Konstantina Velikega presojamo, vidimo, da so statve v opravo življenja oblečene. Takošne podobě, ktere osebo v vzvišenem junaškem značaji predstavljajo , so večidel nage in za to versto podob je iznašel Pli ni po-seben izraz imenovavši jih: ahilejske. Tudi sedeče podobě s plajšem (pallium) okoli ku kov (Hiifte). Od starešiostva posvećeni cesar (divus Augustus) se je predstavlja! sedeč v togi in z žezlom v roki, glava pa
zaznamnek. Je pa to drevo, ki se tudi Pipala (Ficus religiosus Lin.) velí, indiško figovo drevo, ki se posvećuje po vsi Indii in zasaja okol vsih pagod in tempelj-nov. Perja (listja) je serčnatega, spredej zaojstrenega ; če majhna sapica pihlja, se že trese. Poglavitna lastnost tega
je z žarno krono obsijana. Za Hadriana nahajamo upliv
glave podob
ka
egiptiskega zloga in za Antoninov so kor tudi brada pokrite z obilnimi lasmi. Pozneje se življi umetnosti zmiraj bolje zgubljajo
(Dalje sledu)
2
drevesa pa je, da iz njegovih vej segajo izrastliki noter doli v zemljo, kjer delajo korenine, da iz njih raste novo drevo. Tudi Višnu je v podobi tega drevesa izrisan
Ogled po Gorenskem

9
tudi
njemu je to drevo posvećeno
u
itd.
Poljanska dolina in pot skoz njo proti Idrii.
(Dalje.)
Zunaj Poljan se dolina nekoliko odpre in razgerne se
Na slovensko-rimskih spomenkih se ashvatino listje
pogostorna nahaja, deloma samo, deloma v zavezi lelje-	pre(i 0čmí popotniku prav lepa okolica. " Kmalo se zagleda
vega in lotinega perja. Ako pa imajo spomenki mi-	tudi gor v dolini svitli, z kositarjem pokriti zvonik trat-
tiško podobo, se gotovo ashvatino listje ne pogreša na	à ke fame cerkve, sedaj pak, bolj na desno, se vzdigujejo
krajnikih spomenkov. Posebuo dva lepa spomenka sta na	precej visoki oselški hribje. Po lepi ravni cesti se mem ro-
Štajarskem: eden v Adrii blizo Fronleitena, na kte-	dovitnih njiv in travnikov doapé v kakih 3 četertinih ure do
rem je Višnuv orel, — drugi v Sekovi, na kterem	farne vasi Trate, ktera pak ne stojí ob cesti, ampak un-
or la in ribe, znamnja Víšuuve, nahajamo (glej: Muhar,	kraj Poljanšice. Posebnega se sicer tudi tù ne vidi
Gcsch. d. Stei. I. Abbild. Tafel I.
fiâ
1. in Taf. XII. fig. 9.)
9
cer
kev
*------- ------- --------«.....o—j	»c», ki je leta 1852 na sv. 3 kraljev večer pogorela, oo
Naši nemški starinoslovci to listje naravnost imeuujejo	caka glavnega popravljanja, in bi se dala morebiti z maj-
„Laubgewinde" in ni jim mar bilo, ga dalje pretresati,	hnimi stroški podaljšati in prav lično narediti. Zvonik pak
Ker vsak, kdor o rimskih starinah piše, mora saj poveršoo	je dodělán popolnoma in je prav lep; v njem visijo trije,
rimsko simboliko poznati, bi bili tudi naši starinarji mogli	nedavno od našega umetnega Samasa uliti dobro vbrani
da
*
to „Laubgewinde"
že davno zapaziti,
riškim in panonskim spo m enkomedina vlastovi- dováni obranjeni.
tost, ktere na
zastonj iščeš.
vsih drugih
je posebna in no- zvonovi, kteri so bili ob požaru z velikim trudom nepoško
Ne morem pa še tù memo iti, da
rimskih monumentih
ne omenil naprave, ktera je poseboo sedanji cas saj vsaki večji fari neobhodno potrebna — nove šole, ki jo je sedanji
Ne samo za lepote voljo so nekdaj alegorije ali pri- gosp. kaplan And. Drobnic z mnogim trudom in lastnimi ličbe rabili, in najdba alegorije ni le otročja igrača stroški spravil na noge; on opravlja zraven težavne fare
ob eoem kaplanijo in šolo. Podućuje se pa tudi tù ne ra
je
kakošnega lenega ljudstva. Alegorija (prilićba)
jezik starega sveta, v kterem je življenje čutov nad- botoo, ampak temeljito in praktično. Otroci dobivajo med vladovalo, ne pa življenje merzlega uma, kakor dana- drugim tudi naloge, da morajo doma majhno hišno in
šnji dan

Zato umetniki našega
veka
ne najdejo poljsko orodje izdelovati in ga potem razpostaviti v
nobenih novih izvirnih alegorij. Vse, kar na spo- šoli očitno na razgled. Take vaje, ki jih je že mnogo bolj menke stavljajo, je prenaredba starih alegorij.	marljivih učiteljev v svoji šoli vvedlo, so silno koristne, ker
Med vsimi narodi starega sveta pa so stari Indi je- ima mladina delo in skerb tudi zanaj sole, se ob enem pri
zik podob ali slik nar bolj izobrazili, ker bolj mi šli je ni noben star narod imel, kakor indiški.
žive
do-
Zato
pravlja za umno izdelovanje potrebuih domaćih orodij po većem, in se tudi lahko zapazi, za ktero rokodelo ima ta
Sola tratška je, se vé,
«
c
Symbolik« I
643, 6ohl
99
Indien" I. 39
ali uni šolar poseben poklic le zacasna, in se izba zdaj le v nájem jemlje; vendar pa
2
Kakor alegorije tako tudi g erb i (Wappen) imajo ali veroza- je po prizadetji castitega gosp. kaplana ze placa, in sicer
dobra plača, za prihodnjega učenika določena inodmerjena.
konsk ali zgodovinsk temelj, in znamenito je viditi koroške rodovine imajo večidel
živali v
da žlahne
ke mitologiške h gerbih, in nektere spet iz združene g
u ' ' " • » * o i u j i i» s, v « w » il j in uvrvi/vi v ojřvii tii ííui u li L il t _ a
častja Visnutovega in Shivatovega, na priliko, žlahne
so se že delale osnove, ki
rodovine Slug
1 e va
(Sluga) leva in
?
m e d v e d
in
d
d
S taudah

zvezdo, Č ab us nik
Ragačnik
ova leva
)
in
leva in kusara (Eidechse)
n usova m
krav in Sh
Mirnik
Jab ornek
z vez d
m edv ed
S
S e el
9
vse to so simboli V
Tudi gerbi nekterih nemških vitezov imajo simbole
Da se bo tudi nova šola zidala, obetajo dober izid.
Tak gospod se smé po pravici rodoljub imenovati zakaj v duhu in resnici mu je mar za blagor in omiko svojega naroda. Rodí pa tudi gosp. Drobničev trud žlahen sad. zakaj poprej jih je bilo malo v ti fari, da bi bili brati znali, zdaj pa je veselo viditi, kako mladina v cerkvi lepo
iz slovenskega častja kakor, postav v Brežah (Friesach) pocivajo, m
S ilb er be rg
m
d
leva, naj b
v
kteri sp o-
Creuzer „Symbolik" I. 647.
2
so pod Karolingi Slovence vitežko g
3) Nork „Mythol." I. 105
n javi li.
Pis
) K. O. Miiller „Handbuch der Archeologie der Kunst" str. 214 itcL
Pis.
Res hvale vredno in praktično ućenje je tako!
Vred.
263
fcere iz bukvić, domá pa si speva za kratek čas lepe pes-	dobi Marije pomoćnice in s. Alojzja s krasnimi venci pisarnice, kterih se v soli přiučí, in za kteri poduk je gosp,	nih cvetic ovite. To dije daha pobožnosti in nekakega ser-Drobnič, učeoec slavnega Riharja, poseben mojster. — Ne	ćnega veselja, ki odganja navadno hromno šolsko pusčobo. morem se ločiti od tod, da bi želje ne izrekel: Naj bi Po konćanem izprasevanji v navadnih naukih ljudskih imel ta gospod mnogo posnemavcov po Slo-	sol, pri kterih se nekako zaupno in priljudno rav
▼ e n s k e m!
na nje učitelja in ucencov razodeva, se donesó s ko
Nad Trato se dolina zopet bolj stisne. V dobri ceter-	reninami izpuljene drevesca in druge listnaté veje. Zdaj otro-
tini ore se dospč do Hotavlj, ktera vas je v dolinici na	čiči vsi oživé, ker se mislijo iz sole na podneben vertič
desno, in jo omenim zato, ker je zdaj na tem, da bi ali	postavljene, ter korenike in veje po naučenih pravilih z
tukaj doli skoz Kopačnico, ali pol ure naprej gori ob cesti	besedo in nožem obrezujejo, cepijo in slednjić smehljaje
pri Trebii, skoz Savodno, se uapravila nova cesta, ki ima skieniti poljansko s cerkljansko dolino in naprej z Go-
ri co
tedaj krajnsko in primorsko kronovino.
svoje delà poslušavcem skazujejo.
Po doveršenih preskušnjah se zabliščé drage, zbrane premije v več kopicab. Brez določenega stevila se dajo
Kje bi bilo bolj priroćno za novo cesto: ali skozi Ko-	vsim vrednim (ako tudi 20) potrebne korist ne
pačnico na Hotavlje, ali skoz Savodno na Trebijo, si ne	knjige,kakoršnih obdarovanecše nima in se se
opam razsojevati, ker okolica in razmere so mi premalo	tudi po farinenahajajo. Ubogi dobivajo tudioblačilica.
znane; to pa moram reći, da prekosijo nas Krajnce un-	Letos je obdarovance se ta sreća doletela, da so jim med
krajni sosedje, zakaj v tem, ko se pri nas se vedno za-	izprasevanjem križki grajsak gosp. baron Oton Apf alt era
stran tega komisionira, so nam podali oni roko že lansko premije z novokovanimi dvajseticami nataknili, za ktere
y	^
leto. ter pretergali cesto skoz Cerkuo in Novake do verha serčno hvalo rečemo blagodušnemu gospodu v imenu na-
(edaj do meje Primorske kronovine.
Nadjati se te- depolne mladine!
daj jo, da bo tudi od nase strani sedanji okrajni poglavar
v Loki, gospod Pajk, mož krepke volje in roke, kmalo ogovorja io med drugim pravi: „Ljubi bratci in ses
Zdaj nastopi dećek s sopom cvetlic, in pričujoce lepo
trice
dogn&l to reč k zaželjenemu koncu in zdruzil poljansko s moje! le poglejte moj pušeijc: iz kako lepih cvetlic je na cerkljansko, in berž ko ne tudi selsko s tominsko dolino.
(Dalje sledi.)
Drobtinica iz slovenske slovnice
rejen; narejen je iz cvetlic, ktere ste večidel vi sami iz-redili in včeraj skup znesli. Drobne, majčkine semenca
smo spomladi vsejali, iz kterih so zelene sadičice pri

V listu 82. „Novic" leta 1853 sem priporočal iz bukev veljavniših pisavcov druzih slovanskih narečij posneto pravilo, naj bi se tudi v slovenski pisavi imena (nom. subst.) in pa zadevne oziravne ali na naša vne pri imena (pron. rel.) pokladale eno zraven
rastle
lepe

te smo oplevali in jim prilivali
zdaj pa tako

cveteće, dušeče rože imamo, ki vsakemu tolikanj dopadejo. Kakor smo mi s cvetlicami delali, tako so nasi
ljubi učeniki delali z
nami; oplevali so nas,
to je trebili
9
očisčevali so nas nepokoršine, lažnjivosti in druzih na
pak; prilivali so nam
»
to je
?
druzega tako

da
n e
bode med njima nikake
in opominov
5
m nas za vse dobro vnemali.
dajali so nam lepih naukov
Kako pa
druge besede, razan kacega imenu pritaknjenega rodiv nika ali pa pridevka. Ta raba, v druzih slov. narečjih ve čidel poterjena, in tudi v francozkem in laskem jeziku ve ljavna, lepsa govorico in jo delà razumejšo. Torej jo enkrat spoštovanim slovenskim pisavcom živo priporočam.
Danas pristavljam temu drugo, v ćistejših slovanskih narečjih (namreč v ruskem, serbskem in tudi poljskem,
Je
>
bratci in sestrice! ali so nas naši skerbni učeniki tako
v
se
nemščino posne
9
manj v českem in najmanj v slovenskem, majočem) enako veljavno, z unim těsno zvezano pravilo
namrec: pokladaj v slovenskem stavku vladaj o či gla gol od kraja ali v sredo, in ne sklepaj i njim stav kov po nemški šegi.	- * ^ !
Tudi ta raba je čistosti in nerazumljivosti jezika ko-rÍ8tna. Dá je pa to pravilo s poprejšnim sklenjeno, vidimo
veseli, kakor smo mi prelepih rožic? Ali smo poslušali radi njih nauke, ali smo jih spolnovali?" itd. Poslednjič je mladi govornik svojim tovaršem in tovaršicem še prav lepo razložil pomen mnogoverstnih cvetličnih barv.
Zdaj veliki šop cvetlic v mnogo šopkov razdeli in gosp» poslušavcem in potem svoji materi in materam naj pridniših šolarjev daruje.
V taki kratkočasni šoli bi se celo odrašeni radi po-mudili. Pa ravno ta gibćnost in Ijubezen učiteljev in ucencov obilen sad donaša. Tokaj se uči djavno, ne po tistih
starikastih „reglicah". Nekteri starokopiteži bi otroka kmalo prej — učili
n
reglic
z leskovko ubili, kakor pa čerke čivkati na
5
in zato otrok nič ne zná, in zato otrok sam solo čerti
ali izgleda:
»
leh
iz sledecega ad libitum vzetega primera
habe ge*tern aile Gassen durchschritten, die in unserer Stadt nur zu fioden sind, und doch gelaug es mir nicht, nor einen Menschen zu treffen, der mir bekannt ware".
Navadno se to prestavlja na priliko takole: „Včeraj sem
vse ulice přehodil, kar jih naše město le ima, in vendar nisem mogel ne enega člověka zagledati, kterega bi bii poznal". — Cistejše in oběma praviloma priležno bi se pa reklo takole: „Včeraj sem přehodil vse ulice, kar koli jih je v našem mestu, in vendar nisem naletel ne na enega člověka*, kteri bi mi bil znan"
in zato ga starši raje za vsako rabo imajo, kakor bi ga še v šolo puščali, ker jim konec leta še ne more nič pokazati, kaj se je naučil. In kdo bi mogel v taki hromni puščobi prestati? V Komendu je bilo do konca leta v vsak-danji šoli 160 in v nedeljski 206 učencov, iu k ocitni preskušnji je staršev in drugih nepomnjenih toliko prislo, da skor ni bilo mogoče v šolo priti in iz nje iti; celó pri oknih so lákali. To je živa priča, da ljudstvo spozna potrebo in korist sol. Bog poplaćaj vse nje uodpornike in
zlasti za mladino zivo vnetega učitelja gosp
Prevdarimo vse dobro
>
iu poprimimo se boljšega!
J. Brence-ta
in pa slavno c. k. kmetijsko družbo, ki ji je 200 div-jakov in 10 lepih bukev za premije podarila. Komenčan.
Cigale.
Iz Vodic na Gorenskem
Preteklo leto ste
Novičar iz austrijanskih krajev

drage „Novice" naznanile, da je javna šola v Vodicah se začela. Mnogi vzroki so nam učitelja vzeli, in prečastití gospod kaplan Jožef Marešič — slava in zahvala Jim!
Iz Komenda pri Kamniku. Po dolgem trudu in upehu so zopet celo leto učitelja namestovali. Da so otročina
se znova konec solskega leta vrača in navadne preskušnje vsako vprašanje iz keršanskega nauka, racunstva
j
sadjo
se pricenjajo. Ravno pondeljek pred vel. Smarnom (13. reje itd. 8. dan augusta pri očitni preskušnji verlo odgo
augusta) se je v Komendu ta slovesnost tretjič obhajala
Naj mi bo dovoljeno, jo samo tolik
var jal

ni Vam treba praviti.v Povedati Vam pa moram
9
se
dnih odlikuj
d
Stopimo v snažno bel
pisati, kolik
da se je pridni učenec T
Cik s svojim ogovorom prav
sobo
>
ktero zaljšate lepe po
lepo obnesel in da s posebnim veseljem so poslusali priču
s ktero je svoje součence in soočenke
JOCI
živo besedo
>
264
neutrudljivi pridnosti spodbadal, rekoč: „Visokočastiti in mertvih obležalo, 30 druzih pa manj ali bolj poškodovanih blagorodni gospodje! v svojem in v imenu vsih svojih so- bilo. Preiskava se je pri ti priči začela, ker pravica terja,
učencov terdno obljubim,	da se j?edno zvesto bomo vde-
ležvali dobrot, ki jih šola	deli! Ze zdaj smo radi v šolo hodili ; zato je sedanja
V • • « •	«	V
šolska izba premajhoa in se bo raz-siriti mogla; še rajši bomo pa zanaprej v šolo hodili, ker vémo, koliko lepega smo tu slišali, koliko koristnega setu
da se oj stro kaznuje, kdor je nesreće kriv. — Duoajska kmetijska družba je v poslednjem zboru enoglasno poter-
dila.
da se ne more skrivati, da kmetijst
v
m
žel
tvo ocitno zastaja za kmetijstvom ptujib d
in da je živa potreba
ga
bolje spraviti. Sklenjeno
»vinu, R"»'»" r B oijiv tu ounuu , »vunu ftuuoiucfi« dv iw »Cl, IU ua JO ZilVa pUllCUO, gO. Lia UUIJO O pi a V ILI. 0R1CUJC1IU
naučili! Moji bratje in moje sestre! Pač žal bo kdaj na- je tedaj bilo, naj odbori posamnih razdelkov, ki se pečajo
šim verstnikom, kteri nočejo v šolo hoditi
klatijo in
postopajo, kadar
m se raji
okoli
*
s poljodelstvom, senožetstvom,
gojzdnarstvom itd
9
do pri
se mi pridno učimo. Zal bo kdaj hodnjega velikega zbora pozvejo
k e slabejega kme
staršem, kteri so le iz zanikernosti svoje otroke domá der žali, ko vidili bodo svoje otroke neumne, neotesane, druge pa za nebesa in kmetijo izurjene, omikane".
tova nja in pomočke, kako jih odpraviti, da bo potem družba visoki vladi nasvetovati mogla, kaj naj se stori, da se spravi kmetijstvo našega cesarstva na bolji stan. — Iz
Po tem govoru so zapeli učenci in učenke pesmice, vojske v Krimu še nič novega; iz morske vojske na iz-
hodnjem morji pa se je zvedilo, da vojne angležke in
ki so jo gosp. Marešič zložili. Dam Vam tudi od pesmice te le sledeče verstice za poskušnjo, ker vém, da ne mo-rete celega lista napolniti le z našimi zadevami.
francozke barke so
9. dan t. m. strašno bombe metati
Kot v vertu se divje drevesa In rožce premnoge žlahné, Se v soli za svet in nebesa Umetnost in čednost sadé. Le v šolo hodimo,
Se pridno
učimo.
Kdor hoče se pridno učiti, Ze pride izurjen iz šol, Vé dobrega dost pridobiti, Je moder tud délave na polj'; Le v solo hodimo i. t. d.
Častimo Boga!
in so jih neprenehoma metale dva dní in dve nocí na rusovsko terdnjavo Sweaborg tako, da je večidel terdnjave pogo relo in Ruso v grozno veliko pokončanih. Sweaborg (kakor Kronstadt) je terdnjava v fíoiškem zátoku, na 7 oto-kih leta 1749 s stroški 3 milijonov tolarjev sozidana, krije važno luko (ladjostajo) Helsingfors in je poglavna oro-žnica finiške velike knežije. Več od te hude morske bitve
se bo še le zvedilo.
Iz Varšavě se 11. t. m. piše

da
lz Ljubljane 16. aug. V Ljubljani je se zmiraj v d™£i polovici tega mesca je bil rusovski car namenjen
do danes Ie 6 svojima bratoma Nikolajem in Mihelom čez Od eso v
malo kolere; v vsem skupaj jih Je od začetka 42 umerlo; danes je le eden umerl; veliko veliko jih je pa, ki imajo drisko, in jim kruli in ropoče po trebuhu. Z veseljem se prepričujemo, da noben pameten ne zane-marja driske, ampak da se vsak teh berž vleže v posteljo, se greje,
Sevastopolj priti
*
in
*
kakor je obljubil, junaškim bra
niteljem tega bojišča osebno opraviti zahvalo rajnega
oceta svojega, cara Nikolaja.
V torek je bil skle
in nič druzega ne vživa kakor
njen deržavni zbor v Londonu; zdaj imajo ministri za več časa vso odgovornost zavolj vojske v svojih rokah.
Kraljica angležka pride danes v Pariz, kjer bo 10 IU	uu.^u., «,«u.«.1,u ťa ycuu«. mu,	u« dní ostala. — Gerško ljudstvo s kraljem svojim vred je
se ne manjka nespametnih in prederznih ljudi, ki ne po- ®edaj tako zaterto od ministrov, ki delajo Ie, kar jim Angleži in Francozi velevajo, da se ne vé kakošen bo
poma
lem vroče kamilične vode, dokler se ne spoti prav do bro in znebi bolezni; moramo pa vendar tudi povedati
da
i
rajtajo driske, ce jih tudi 10 in 20krat na dan nadlezje ceravno bi imelo vsem znano biti, da driska je že kolere začetek, kteri se pa večidel lahko zatreti dá, ako se v nemar ne pušča. Po kme ti h pa se še zmiraj raz širjuje, in zdravilski odbor je v
konec teh homatij. Kralj je Ie senca vladarja, vladařstvo je v oblasti ministrov, ki obračajo plajšč po vetru iz Lon-
dona in Pariza.
Sploh se vidi, da Francozi in Angleži
»
Laib. Zeit." oznanil, da stegujejo svoje roke čedalje bolj čez vse, kar je turskega
do 16. t. m. jih je zbolelo v vsem 5732, umerlo ,1517
in Turčii bližnjega
pa še dalje. Laške dežele stojé v
ozdravilo se jih je 2170
9
io v vsem o/a^, umeno jo i/, iu a uiui uh^uj^«, — d «».jv. ^ « ^ ~ ^
bolnih ostalo 2045. Ker so bol- Parizu še zmiraj na cêlu neke skrivnostne politike.
niki po mnozih vaséh raztreseni in se zatega voljo več zdravnikov notrebuie. domaćih pa manjka, je si. mioister-
potreboje, domaćih stvo na prošnjo vis. deželoega poglavarstva te dní poslalo
Vladni časnik v Madridu je začel oznanovati cerkvene lastnine, ki imajo še ta meeec po očitni dražbi prodane
zdravnike iz Dunaja
9
9
in jih bo menda še več
potreba in jih bo moč dobiti. Na prošnjo, ki jo je razglasi! zdravilski odbor, so se že začeli stekati milodari za bolne in revne zdrave v tacih krajih, kjer kolera razsaja,
biti. Povsod se duhovšina zoperstavlja ti sili tako, da der
ako bo žavnega komisarja spremljata župan in sodnik, sicer bi se
ne mogel polastiti v cerkvenih arhivih shranjenih pisem. Prepoved v Ameriki, da nihče ne smé prodajati žganja,
ki pa se ne delijo v dnarji, ampak v zivezu (juhi, mesu kruhu, soli in po potrebi tudi v vinu.).
i
ne bo nič opravila, ker na enkrat, kakor petelin na strehi, se je zasukala ta prepoved 1 e zoper prodajo doma (v Ameriki) napravljenega žganja, in že se na vsih žganjari-
Novičar iz raznih krajev
jah berejo napisi, „tù se prodaja samo iz ptujih dežel pri peljana žganjica
i«

Visja sodnija je unidan v neki pravdi razsodila takole: e se je kdo zavezal v kaki pogodbi, da hoče plačevati
davke, ki spadajo na kako zemljišče, se mu vendar ne
more naložiti, da bi tudi odrajteval tisto tretjinko (dri teljc), ki se plačuje kot priklada na zemljišni in hišni da
ker ta priklada ne veljá za zemljišni da
vek
9
vek

ampak za davek od dohodkov.
Čudno! da
na Dunaji je 2. polovico tega mesca reženi kruh ložji; v pervi polovici tega mesca je vagal hleb za 2 groša 1 funt in 17 lotov, sedaj pa vaga 1 funt in 15 lotov. Pogostorna se na železnici blizo Dunaja primerjajo nesreće; zadnjo saboto ponoči je priletel spet vozovlak z ljudmí na vozovlak z blagom, ki je po nemarnosti na železnici se ustavil, s tako silo, da se je zdrobilo 11 voz in ie zraven visieera kondokterja se 4 vojakov mahoma
BSa Kropen vane, ki zunaj Krope
> • < 3 m
z we
Tudi Kropo
Vaš rojstni kraj
je nemila

kolera o bi skala. Prosim Vas : usmilite se svojih rev nih bolnih bratov ; pošljite jim pomoči, ker revšina je velika, zato pa tudi pomoči obilno potřebuje. Bog vsegamogočni naj Vam stoterno poverne, kar bote milostni dali. Prosimo pa tudi lepo druge dobrotnike ker vsak dar nam bo velika pomoć. Ravno slišim mertvaški zvon oznanovati ločenje nekega delavca iz tega sveta, ki je še danes zjutraj ob treh prisvo jem navadnem delu v cajnarci bil.
V Kropi 14. augusta ob 12. uri opoldne.
, Ev. Župan.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Xatiskar in založnik: Jožef Blaznik.