Štev. 41. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 7. oktobra 1927.
Leto V.
Izhaja vsak petek dopoldne. Ladaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list,.Trieste, ca* sella centro 87. —* Urad: via Imbriani 9-111.
Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE.
POSAMEZNA STEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za oelo leto 10 L., pol leta 5 L., Aetrt leta 8 L, - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 19 L., ftetrt leta 6 L.
MALI L
TEDNIK ZA NOVICE IN PO
CEVA OGLASOV IN OB™ tt
\ eir. vijiit« ▼ f
J uv ' KNJIŽICA (Dr. Pun* •
ZiAaJ .•	,i	•..»Urk	*OSI-/A.
v*dnnn tisku; mastno 40'str	>ia.	z
TKLIKIJ11 CltKAJI! 50 st. bes   aluem
oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 7. oktobra:	Marija,	kraljica
rožnega venca. — Sobota, 8.: Brigita; Simeon; Benedikta. —- Nedelja, 9.: Dionizij; Rustik. — Ponedeljek, 10. Frančišek Borja; Ludovik. — Torek, 11.: Ni-kazij; Firmin. —-Sreda, 12.:	Maksimilijan; Serafin. - četrtek, 13.:	Edvard
(Slavoljub); Koloman. — Petek, 14.: Ka-list. Sobota, 15.: Terezija; Bruno.
MALE NOVICE.
Hindenburg.
V nedeljo 2. t. m. so Nemci z veliko parado slavili Hindenburgovo osemdesetletnico rojstva. Hindenburg je sprejel častitke vseh diplomatov, častilke vseh zveznih vlad Nemčije. Mladinske organizacije in bojevniki so priredili velike parade na berlinsken stadijonu. V proslavi Hindenburga so vsi Nemci edinstveni, ker ga spoštujejo ne samo kot maršala in prezidenta, ampak tudi kot nesebičnega moža, ki deluje iz prepričanja in ljubezni do skupne domovine.
Ljubljanska občina..
V nedeljo 2. t. ih. so bile v Ljubljani burne občinske volitve. Uspeh je sledeči: Samostojni demokratje dobe 23 sedežev, Ljudska stranka 19. radikalci (dr.. Ravnihar) 2, socialisti 2, komunisti 2, dr. Gregorič 1. Absolutne večine nima nobena stranka; male strančice bodo odločevale, katera izmed obeh glavnih strank bo vladala na magistratu.
KrSčanska vzajemnost.
Zveza katoliških učiteljev v Holandiji je prosila inehikanskega poslanika v Haagu, do ji pošlje imena in naslove vseh mehikanskih učiteljev, ki so bili od vlade odpuščeni iz službe, ker niso hoteli zatajiti katoliškega svetovnega nazora. Katoliški učitelji bodo poslali mehikan-skini tovarišem denarno podporo.
Sodnljsko oproščen.
V aprilu 1. 1926. je bil izvršen v Prestranku napad na carinsko blagajno. Ubit je bil en fašist in en napadalec. Udeležbe pri napadu je bil obdolžen tudi neki Rajko Samsa, ki je pobegnil čez mejo. Prišel je pred porotno sodišče v Ljubljani, katero je razpravljalo o ti zadevi dne 26. septembra letos. Občinstvo ni bilo pripuščeno k razpravi. Porotniki so z 10 proti 2 glasovoma odgovorili na stavljeno vprašanje z «ne«, t. j. da obtoženec ni bil udeležen pri dotičnem napadu. Na podlagi tega izreka porotnikov je bil Bajko Samsa oproščen.
Amerlkanski legionarji.
Ameriški bojevniki iz svetovne vojne so v septembru obiskali nekdanje bojne poljane v Franciji ter glavno mesto Pariz, kakor smo žc poročali. Tz Francije so prišli tudi v Italije* in v Rim, kjer so bili z navdušenjem sprejeti in pozdravljeni.
Vse pride na dan.
Leta 1920. je bil ubit v blizu Turina neki 20 letni mladenič, Alojzij Gola. Morilcev ni bilo moč izslediti. Letos je prišlo na dan, da je morilce najel fantov očim z namenom, da pride do njegovega podedovanega imetja. Ker je po treh letih umrla tudi fantova mati in se je očim hitro spet oženil ter kupil vilo, sumi se, da je kriv tudi smrti prve žene. V zaporu je zdaj tudi par sokrivcev.
Suženjstvo.
V angleški koloniji Sierra Leone v Afriki je še 120 tisoč sužnjev. Nadavno je sodnija odločila v nekem slučaju, da sme gospodar ubeglega sužnja s silo uloviti in obdržati. Kolonijalni minister v Londonu je ukazal oblastem v Sierra Leone, naj postave predelajo.
Zopet roparski umor na Vipavskem.
Na Cesti pri Sv. Križu je bival svoje-časno daleč znani gostilničar Fran Bratina, podomače Gregovček, z ženo Lucijo. Pridobil si je z obrtjo precejšno premoženje. Zakonska sta ostala brez otrok in ko je lani gospodar nenadoma umrl, je žena ostala sama. Opustila je gostilno in začela živeti sama zase po samotarsko. Med ljudmi je veljala za bogato žensko in ni čuda, če so se našli malopridneži, ki so sklenili zapuščeno vdovo napasti in oropati.
V hiši je bival samo en hlapec, domačin. Sosede so vdovo Lucijo včasih prišle obiskat in z njo pokramljale. V soboto zvečer je šel hlapec na vas koruzo ličkat, kakor je to stara navada. Pri vdovi so vasovale sosede do kake devete ure zvečer, potem pa so se poslovile in ona je šla tudi spat. Hlapec, Josip Žiberna, se je bolj pozno vrnil in šel na svoje ležišče. Izpovedal je kasneje, da je slišal neko ječanje in ropot, pa ga je bilo strah in se je še bolj zaril pod odejo.
V nedeljo, 2. t. m., zjutraj so našli vdovo mrtvo na tleh pri postelji. Hlapec je takoj tekel v Ajdovščino obvestit orožnike. Ti so šli gledat in pozvali
jet da je bila zadavljena. Postelja je bila še pogrnjena; to kaže, da se je napad izvršil zgodaj zvečer, še predno je raj-nica legla k počitku. Pri nji so našli molitveno knjižico in pripravljeno nedeljsko obleko.
Komisija je pregledala sobo in vso hišo. Soba je bila zaklenjena od znotraj. Ključ so našli na podstrešju. To je vzbudilo s um njo, da so zločinci poznali hišne razmere in sobo po izvršenem zločinu nalašč zopet zaklenili. Vsled te sumnje so tudi hlapca pridržali. Odprto pa so našli tudi neko podstrešno okno.
Kdo je zločin zakrivil se dozdaj še ni dognalo. Oblast je zaprla štiri domačine, na katere leti sum, ki pa še ni dokazan. Med priprtimi je tudi en sorodnik pokojnice. Ljudje pravijo, da je neko noč prišel po cesti skrivnosten avtomobil, ki je odpeljal zopet nazaj; morda je bil napad že prej poskušan. Tisto soboto pa je menda hodil tam okrog sumljiv gosposki človek, ki se je izdajal za živinskega pre-kupca ali kaj. Po teh indicijah soditi so menda imeli svoje prste vmes tržaški lopovi, zelo verjetno da v dogovoru s kakim domačinom. Dejstvo je, da je bilo po
sodnijsko komisijo. Pri nalačnem ogle- j hiši vse pokradeno, kar je bilo kaj dra-dovanju je komisija ugostovila, da je | gocenega; pokojnica pa je imela denar bila Lucija Bratina očrnela in opraskana [in zlatenino. Ljudstvo z napeto radoved-v obraz ter okoli vratu otiščana. Očitno | nosijo čaka uspehov preiskave.
Večna preklarlja.
V španskem delu Maroka so se zopet vzdignili domačini proti Spancem. Ob-
Kaj naredi oploa.
Neki trgovski vajenec v Trstu je imej doma opico. Taka žival ni vsakomur
povšeč in je «dešpetljiva» (nagajiva). Pa - lasti so domačinom prepovedale j so domači fantu rekli: Spravi hudika j verske svečanosti, a ti so vseeno proč, ali pa se zgubi še ti. Dečko se ni | svečanosti priredili. Vlada je poslala pro-mogel ločiti od poredne živali, pa jo Iti njim vojaštvo. Neki regiment v katerem je provizorično v soboto zvečer skril v so služili domačini pod španskim pove-trgovini, kjer je služil. V pondeljek	zju- jljstvom,. se je	uprl in	vojaki	so	vse	špan-
traj je trgovec odprl, pa je od strahu	sko- jske oficirje poklali,
raj padel vznak: po trgovini je bilo vse j	^	•
razmetano; srajce, maje, nogavice,	tra- i . .
,	. v, ...	. i. ....	iv,	i - i Lindbergov	polet preko	oceana je	Ame-
kovi, škatlic in skatljice vse je ležalo kri-	*	J	,	*	, ,	J
...	....	rikance za mračno letalstvo silno navdušil,
/.cm. Gospodar je mislil najprej, da so bili „	,	.	x	>	.
...	*	.	.,	.	J’...	,	Povsod ustanavljajo letalske šole, v zad-
tatje; potem je menil, da so- bili morda ...	....	...	.	,	,	_	,
, ,	*	v.	.	...	,	■	njih tednih so dali več kot aOOO dovo-
le kaki porednezi. Slednjič se mu z neke i..	...
1 ..	. ,T . ,	,	j Ijenj za skušnjo iz letalstva. Pripravljenih
I omare zarezi opica. Vse je bilo njeno de- 1
ilo. Velik trud so imeli, predno so jo
ujeli.
mihec
MIHEC: Počitnic najinih je kraj,
na svojem mestu sva nazaj. JAKEC: Zasmehovala bova spet
vse to, kar dela glupi svet.
ZANIMIVOSTI.
Svatba v Vojvodini.
V Temerinu v Vojvodini se je vršila nedavno kmetska poroka. Ženin in nevesta sta bila otroka bogatih kmetskih družin. Na svatbo je bilo povabljenih nič manj kot 400 družin. Da ljudje na svatbi niso trpeli lakote in žeje, dokazujejo sledeče številke: pojedlo se je 200 parov kokoši, 3 pitani prasci, 1 govedo, 2000 komadov «kifelcev». 4 q kruha, popilo 20 hi vina, 14 hi piva, 2000 steklenic kisle vode. Močnate jedi je peklo 15 žensk cele tri dni. Za močnate jedi se je porabilo 200 kg moke, 3000 jajc, 50 kg orehov, 80 kg sladkorja, 15 kg čokolade itd. Kot vidimo, se v Vojvodini tudi dandanes ne živi slabo, dasi pravijo, da se taka svatba kot omenjena s svatbami prešnjih časov, ki neke js0 trajale navadno po iri ali štiri dni, niti tiste 'primerjati <he da.
Orel nad otroka.
Od Sv. Petra pod Svetimi gorami na Štajerskem poročajo listi: Dne 9. septembra je začel krožiti nad šentpetersko župnijo silno velik planinski orel in naj-dalje se je sukal ptič v mogočnih lokih nad vasjo Srebernik. Orel je krožil dalje časa zelo visoko in v velikih kolobarjih.
Naenkrat pa so bistre oči velikanske ptice ugledale na zemlji plen in kakor psica se je žival pognala z višine navzdol k hiši posestnika Josip Juraka, kjer se je na trati igral njegov petletni sinček. Videti	Vojni material potuje,
je bilo, da se velika ptica hoče lotiti nič Pred 14 dnevi je francoski parnik hudega slutečega otroka. K sreči se je v i «Teneriffe« pripeljal na Sušak francoski bližini nahajal olrokov oče, ki je seveda 'vojni material in aeroplane za Jugosla-
je 15 novih načrtov za jjolet preko Atlanskega morja. Pravijo, da bo v Ameriki letalstvo kmalu tako razvito kakor je avtomobilstvo.
Za odpravo protiverskih postav.
Na zborovanju v Parizu so najuglednejši francoski pravniki soglasno sklenili, da se morajo v Franciji jjrotiverske postave ukiniti. M. Duguit, načelnik juri-dične fakultete v Bordoju je izjavil, da bo tudi vprašanje cerkvenih redov, ki so jim bile vzete v Franciji vse pravice, rešeno v prijateljskem sporazumu med vlado in sveto stolico.
takoj videl pretečo nevarnost. Skočil je po puško, pomeril in ustrelil krvoločnega gosta. Ustreljena orjaška ptica je planinski orel (belec), ki je po zračnih višinah zabredel v vinorodne kraje. Žival je bila jako izstradana, tehtala je 8 kg ter meri z razpetimi perotmi 2 m 60 cm.
Kaj se lahko pripeti ministru.
Bivši ministrski predsednik na Bolgarskem, Malinov, se je v spremstvu nekega bogataša peljal v avtomobilu iz Ku-stendila v Radomir. Na samotnem kraju so roparji ustavili voz in zahtevali 100 tisoč levov. Ko sta rekla, da toliko nimata, so jima preiskali žepe, pobrali kar je bilo, in ju pustili naprej.
vijo. «Piccolo» pripominja k temu poročilu, da je bil to že osmi tovor vojnega materiala, ki je prispel po morju v Sušak.
Petelin izkljuval oko.
Čudna nezgoda sc je pripetila nekemu hrvatskemu kmetu. Doma je odganjal kokoši, pri čemer se je star petelin zakadil v njega in mu izkljuval desno oko, ki mu je steklo. V jezi je kmet petelina na mestu ubil, sam pa je moral iskati pomoči v bolnici.
Slaba „letina“ za ribiče.
Dalmatinski ribiči tožijo, da je bil to poletje zelo slab lov. Mislili so, da bo kaj bolje na jesen, pa nič ne kaže. Kdo ve kaj je ribe splašilo, da jih ni.	v
Kolumbovo jajce.
Ko se je Krištof Kolumb leta 1492. vrnil s svetovnega potovanja, na katerem je odkril Ameriko, mu je kardinal Men-doza priredil veliko slavnost. Slavnostni govor je govoril kardinal sam in je slavil Kolumba kot največjega moža tedanjega sveta. Navzočim dvorjanom in velikašem ni bilo prav, da ga toliko povišuje, zlasti še, ker je bil Kolumb izšel iz preprostega ljudstva. Eden izmed kraljevih uradnikov je celo glasno oporekal, češ, to pač ni nič posebnega, vsak španski mornar bi bil j>rav tako kakor ta tujec našel pot v Ameriko. Vsa družba mu je pritrjevala in od vseh strani so se slišale trditve: «To bi bil vsakdo izmed nas lahko storil«.
Nato je odgovoril Kolumb: «še od daleč si ne mislim prisvajati časti in slave za nekaj, za kar sem bil le orodje bo^je previdnosti. Bes pa je, da se nam marsikatera reč na svetu zdi lahko izvedljiva, ko vidimo, da jo je naredil že kdo pred nami«. Potem-je nekoliko pomolčal, nato pa vljudno zaprosil za navadno kurje jajce. To jajce je ponudil nekemu odličnemu gospodu, ki je prej največ govoril, rekoč: «Izvolite, ekscelenca, postavili to-le jajce na špico lako na mizo, da bo mirno stalo!« Gospod je poskušal na vse načine, a jajce ni hotelo stati. Tudi njegov sosed in še drugi in tretji so poskušali, a brezuspešno. «Nemogoče», so priznali drug za drugim. «In vendar«, je odvrnil Kolumb, vzel jajce, ga trdo postavil na mizo, da je na utrtem mestu — stalo pokonci. — «Ja, to pa vsak izmed nas lahko napravi«, so se oglasili gospodje iznova. — Odtod navada, da pravimo, če se komu posreči kaka stvar, za katero je po storjenemu delu dosti mojstrov, da je to «Kolumbovo jajce«.
Koliko je bolnih.
Okrožna bolniška blagajna v Trstu ima zavarovanih 58.884 oseb. Na dan je bolnih poprečno 1839, ki dobivajo podporo iz blagajne.
Kamen spotike.
Liberalizem je v našem javnem življenju vpeljal načelo, da je vera zasebna reč vsakega posameznika in da zato nima nobenega mesta v javnosti in nobene pravice. To načelo so proglasili pri nas že ustanovitelji »Edinosti*. Tudi socialisti so med drugo šaro prevzeli iz liberalizma tisto frazo.
Na podlagi tega načela so se liberalci in socialni demokratje borili proti vsakemu priznavanju vere. Kjerkoli so le mogli, so izrinili verouk iz šole, češ vera je zasebna reč, ako hočejo starši, da se otrok uči katekizma, naj privatno za to poskrbe, države to nič ne briga, državi ni nič mar, ali kdo veruje v Boga ali ne veruje nič. Kjerkoli so mogli so odpravili vsako versko zuamenje, n. pr. križ iz sodnih dvoran. Besedilo za prisego so tako priredili, da se nič ne omenja Bog in vera. Duhovščini so skušali vzeti vsak vpliv in ljudstvo odvrniti od cerkve. V ta namen so zlasti dajali svobodo kapitalistom, da so naganjali delavce k delu ob nedeljah in praznikih; s tem je polagoma v ljudski zavesti obledel pomen praznika in ljudje so postali brezbrižni za izpolnjevanje verskih dolžnosti.
Liberalno česopisje se načeloma ogiblje besede «Bog» in tudi če poroča o cerkvenih slovesnostih, omenja jih le kot predmet radovednosti ali podomače «špektakel». O stvareh, ki zasegajo v področje samih verskih resnic, piše tako časopisje brez pravega poznanja snovi lahkomiselno in najraje podsmehljivo, da na ta način omaja v brhlcih spoštovanje do solidne verske resnice. Kadar obravnava kaj o zgodovini katoliške cerkve rado poudarja temne strani, na široko piše o slabostih cerkvenih predstojnikov, noče pa priznavati dobrih strani, velikih zgodovinskih del in božjega varstva, ki se razodeva nad Cerkvijo. S takim pisanjem se omaje v bralcih spoštovanje do Cerkve kot celote.
Liberalni uspehi.
Uspehe liberalskega počejja vidimo tudi v našem narodu. Država jim sicer ni šla vselej na roko, vendar so dobršen del svojega programa izvedli med ljudstvom.
Poglejte n. pr. kako se je že omajalo spoštovanje nedelje. Liberalni frakarji, kjer pridejo v stik s preprostim ljudstvom, kažejo zaničevanje vere in verskih naprav in ljudstvo počasi od njih prevzema slabe zglede.
Značilno je n. pr. tole: liberalno na-dalinjeni ljudje, četudi duhovnika spoštujejo kot osebo, ki se ji ne more kaj slabega očitati, ali ga celo radi imajo kot veselega družabnika, ga vendar v bistvu smatrajo za kruhoborca, ki po svojem stanu prisiljen uči v šoli in v cerkvi reči, katerih sam ne veruje. Smatrajo ga za prosvetljenega modrijana, ki «ve, kako treba ravnati s fulkom*. Ko
_________PODLISTEK.______________
Jindrich S. Baar
Nova maša.
7	(Prevedel	Grušenjka)
VI.
Dan nove maše se je bližal. V župnišču in pri cerkovniku so sicer vedeli, kaj se v občinskem uradu pripravlja, a delali so se, kakor da bi najmanjše slutnje ne imeli in so gledali le na svoje opravke.
Novomašnik Vaclav Jonaš je konečno prišel; bil je bled in uvel in je stanoval v župnišču. V šoli je gospod ravnatelj učil otroke novo mašo; matere so škro-bile in likale družicam bele rute, pletle jim vence; ognjegasci so snažili čelade in sekire; cerkev se je počedila in pori-bala. Cela vas je bila skoraj pokoncu, ko je v petek proti večeru župan Labun obiskal gospoda župnika.
»Sklenili smo, prečastiti, darovati našemu rojaku kot spomin na novo mašo nekak spomin, a občinski odbor je včeraj izrazil željo, naj bi se to storilo na slovesen način*, je pripovedoval župan.
tako mislijo o duhovniški službi, so že popolnoma odtrgani od prave vere.
Opaža se n. pr. celo to, da liberalno vzgojeni ljudje posebno črtijo izobraženega lajika (neduhovnika), ako očitno kaže versko prepričanje. Lajiku ne morejo očitati, da le radi ljubega kruha gre vsako nedeljo k maši ali k zakramentom, zato jih kar jezi, da ne živi in ne misli tako kakor sami.
Besno sovraštvo komunistov proti vsemu, kar spominja Boga, je diretken sad liberalnega načela, da je vera zasebna reč.
Nenaravno načelo.
Načelo, da je vera le zasebna reč, je protivno sami človeški naravi. Kdor zna le količkaj misliti, bo sklepal tako: če je vera prazna bodnja, tedaj se tudi zasebno med štirimi stenami ne- sme gojiti. Kar je nič, je nič. Če pa je vera resnična, tedaj ni razloga, zakaj bi se ne smela kazati tudi javno. Če je Bog sveta gospodar, je gospodar tudi šolskih soban, gospodar tudi sodnih dvoran, gospodar tudi parlamentov in skupščin, gospodar tudi tisto krpe papirja, ki se imenuje časopis.
To umovanje so ljudje koj zmogli in zato liberalizem ni mogel trajno ribariti v kalnem. Začela se je povsod ločitev duhov. Kdor ne mara vere povsod, je ne mara tudi ne v domači hiši in to je dosledno. Kdor je pa zase resno veren, ne more svoje vere zatajiti ko nastopa kot učitelj, pisatelj, časnikar, sodnik, uradnik, državni poslanec itd.
Pri tej ločitvi duhov je največ zgubil ravno liberalizem. To škodo mu je zakrivila njegova prikritost in hinavščina. Socialni demokratje in komunisti so napovedali vsaki nadnaravni veri odkrit boj. Iz liberalnega tabora se je vsula vsa množica »zasebnih vernikov* v tabor odkritega sovraštva do vere. Liberalni generali so ostali sami in tu pri nas imajo se le posebnim krajevnim razmeram zahvaliti, ako jih vrtinec ni pogoltnil. Drugod po svetu so liberalne stranke degradirane na nižjo stopnjo, v ospredju javnega življenja pa sta dva tabora: tisti, ki očitno nastopa proti veri, in tisti, ki jo očitno brani. Tako je v Avstriji, tako na Nemškem, tako na Češkem. Vidi se, da vera ni »zasebna* reč, ampak zelo pomembna javna zadeva. Enim je najvišja vrednota zasebnega in državljanskega življenja, drugim pa kamen spotike, ob katerem padajo in preklinjajo.
Slovenska knjiga o radiotehniki.
Profesor Leopold And r e i , Radio. Osnovni pojmi iz radiotehnike 214 slik
V	Ljubljani 1027. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena nevezani knjigi Din 60.—, vezani v platno 76 Din.
Koliko let že pozna svet radio in vendar se do danes Slovenec, ki ne zna kakega tujega evropskega jezika, ni mogel
Gospod župnik je radostno ginjen pohvalil občino; da spričuje to o njenem krščanskem mišljenju, da bo to tudi novomašnika vzradostilo, da bo to uva-ževal in se v svojih molitvah pri prvi sveti maši spomnil tudi rojstne občine in svojih rojakov.
Župan je kakor prevaran pogledal gospoda župnika, a ta je takoj dodal: Razume se samobsebi, da vas zato čakamo, gospod župan, pri obedu*.
«Tudi pridem, to se razume, da pridem; vsi čakamo nato!*
Gospod župnik je naglo zamrknil oči, sive obrvi je raztegnil do čela in se začudeno ozrl na gosta.
»Cel občinski odbor je enoglasno sklenil, da pride na gostijo in me je le poslal, s poročilom, da priredimo v soboto zvečer svojemu rojaku pred župniščem podoknico. Pridemo z godbo, jaz že razumem to stvar, izrečemo ča-stitke in oddamo sli — eh, hočem reči — dar, da, dar oddamo; prosimo, da bi prišli, ko zaslišite godbo, z gospodom .lonašem pred župnišče.
»Da, da! Kakor želite, tako bo», je zagotavljal župnik in s čelom, polnim
poučiti o skrivnostih radia. Zakaj v materinščini ni Imel tozadevne knjige^ In vendar jih je že nešteto poslušalo radio in si ni znalo razlagati teh .zvokov. Zato je Andrečjeva knjiga zamašila to vrzel, da, orala je ledino na tem interesantnem polju.
Knjiga ima pet glavnih oddelkov. I. Nauk o splošni elektriki. II. Nauk o nihanju in valovanju. III. Specialna ra-diotehnika. IV. Dodatek o oddajnih postajah. V. Stvarno kazalo. Da strogo znanstvenapoljudna knjiga ne sme pogrešati uporabljenih virov, je povsem jasno.
Delo je pisano* poljudno. Vsak izobraženec je bo razumel, ako je bo počasi in premišljeno predelal. Snov je obdelana izčrpno in temeljito, znanstveno in poljudno, strokovno in pregledno. Diči jo 214 slik, katere je prav nazorno in čisto
Kaj nam z
Iz DOLINE.
V pondeljek, dne 3. oktobra, nas je zapustil g. brigadir Dominik Gorimbo s svojo soprogo. Prestavljen je službeno v Piacenzo. Več nego 2 leti je bil pri nas in s svojim pravičnim in prijaznim obnašanjem si je pridobil simpatije nas vseh. Ni poznal nikakega strankarstva, ampak je le vestno izvrševal svojo službo. Kako je bil priljubljen pri ljudeh, je pokazal poslovilni večer v gradu Mocco, Kjer so mu izročili lep dar, zlato uro in zlato svetinjo z napisom. Želimo mu vse najboljše tudi na njegovem novem mestu.
Zima se bliža in s strahom gledamo v bodočnost. Letina je bila slaba, delo v tovarni v Žavljah je ustavljeno za par mescev, dolgovi po trgovinah rastejo. Na vsak način bo morala vlada priskočiti na pomoč s tem, da bo zaposlila ljudi pri popravi cest, ki so v slabem stanju, ali pri kakem drugem javnem delu. Občina ne more pomagati, ker je zelo zadolžena; samo bolniški stroški, ki jih zahtevata tržaška bolnišnica in tržaški magistrat, znašajo več nego 60 tisoč lir. Ako bi se hotela naša občina izkopati iz dolgov in izvršiti najnujnejša javna dela, bi potrebovala vsaj pol milijona brezobrestnega posojila na 40 letno amortizacijo.
Dne 3. oktobra so trije domačini odšli v Južno Ameriko iskat dela in sreče. Želimo jim iz srca, da zares najdejo tam, česar niso mogli najti tu.
SAKSID.
V nedeljo je prišla k nam na trgatev večja družba naših prijateljev iz Gorice. Trgatev so pričeli s sv. mašo, ki jo je daroval pri S. Lovrencu prof. Filip Terčelj. S tem so Goričani dali nam vsem lep zgled, ki ga hočemo vselej posnemati. Med sv. mašo so gostje sami peli; mašnik je imel jepo pridigo o božjem kraljestvu, itf ga je Kristus tako lepo naslikal v svojih prispodobah o vinogradu in vinski trti.
GRADI&ftE na Vipavskem.
(Težka nesreča). Pretekli četrtek sc je odpravil s kolesom v Gorico domačin Josip Krševan, krojač. Zvečer ga je žena čakala pozno v noč; mislila je, da se je zakasnil pri svojih prijateljih v Renčah. Čakala je zaman. Drugi dan je prosila svojega svaka, naj gre iskat brata čez
skrbi, je še vprašal: «Ako se ne motim, vas je dvanajst v odboru, kaj ne?»
«Da, samo dvanajst; ali mogoče je, da se pridružijo v nedeljo na to gostijo tudi namestniki in drugi sosedje*.
»Nam gre le za mesto, ljubi gospod župan, kam naj vas posadimo; je že trideset gostov povabljenih, duhovniki iz okolice, prijatelji in tovariši novomašnika, sorodniki. No, se že uredi kako, ko ste tako pozorni in darežljivi, da dajete novomašniku dar. Torej dvanajst vas še čakamo, a več vas zares ne moremo sprejeti*.
To je govoril župnik že pri durih kamor je sprejel svojega gosta. A, ko je za njim kljuka padla,	je že šel	v	ku-
hinjo.
Tam so bili božji darovi. Testo se je rezalo v kolače, dišave so se tolkle, v peči je gorelo kakor v peklu, na tleh so se pobijali in parili piščanci, hodnik in stopnjice so se ribale;	in v ta	šum	je
zaklical gospod župnik: «Povabil	sem	še
dvanajst oseb k mizi,	ravnajte	se	po
tem!*
Gospodinji so onemogle ždrknile roke ob telesu, oči je povzdignila k stropu in
narisal profesor Koželj.
Kdor bo to delo vestno preštudiral, bo razumel o radiotehniki veliko več, kot je amaterju treba vedeti. Da, znal si bo sam sestaviti svoj aparat, kar mu bo prihranilo mnogo izdatkov in mu dalo marsi-kako veselo uro oddiha, da niti ne govorimo o fizikalnem znanju, ki si je bo pridobil ob študiju knjige in sestavljanju aparata.
Knjiga je tudi prvovrstno opremljena, ličen format, prvovrsten tisk, krasne slike in čeden papir jo prav priporočajo.
Se prav posebno pa priporočamo to knjigo dijakom, v višjih razredih. Česar dijak pri pouku fizike ne razume, se bo iz te knjige igraje in temeljito naučil. Knjiga je izvrstno dopolnilo k šolski knjigi posebno o elektriki in nauku o nihanju in valovanju.
dežele pišejo
Renče proti Gorici. Brat je res šel iskat brata. Na poti je zvedel žalostno novico. »Zeleni križ* iz Gorice je prejšnji večer odpeljal njegovega brata, ki se je blizu Volčje drage smrtno ponesrečil, v goriško bolnišnico. Odhitel je dalje v Gorico in res našel mrtvega brata v bolnišnici. Na tilniku je imel tvžko rano, krvavel je iz ušes in nosa. Iz Gorice se je svak naglo odpeljal na Gradišče, da prinese žalostno novico pokojnikovi ženi. Kako se je nesreča zgodila, nihče ne ve. Govori se dn je nesrečneža našel na cesti v mlaki krvi neki častnik, ki je nato obvestil «Zeleni križ* o nesreči. Verjetno je, da je pokojnik prenaglo vozil in se iz-podtaknil, ali pa mu je prišlo nenadoma slabo, tako da je zgubil ravnotežje in padel s kolesa. Bilo je to okoli 8. ure zvečer. Ponesrečenec je izdihnil v avtomobilu »Zelenega križa* pri »Pulverju*.
V	nedeljo se je vršil lep pogreb iz Gorice sem k nam na Gradišče. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo Renčkovcev.
Bog mu daj večni mir!
VINSKA Z.ETINA na Vipavskem.
Reči moramo, da je letošnja letina na splošno kmete debelo varala. Tudi v tistih krajih, kjer ni bilo toče in ki niso mnogo trpeli radi suše, je trta slabše obrodila kakor so kmetje pričakovali. Glede količine letošnji pridelek ne doseže lanskega, pač pa bo vino boljše kakor lansko leto, ker je bilo poletje suho. Okoli Vrhpolja in Vipave je letina razmeroma dobra. Nižje od Ajdovščine, posebno okoli Velikih Žabelj ljudje tožijo, da je letina veliko slabša od lanske, zaroda je bilo malo, »klarenca* se je osula. Rihem-berk, Saksid, Zalošče in Dornberg imajo proti drugim krajem lep pridelek, n ne tolikšen kakor lansko leto. Viničarji so se splošno uračunali. Pravijo, da je trta dobro obrodila spredaj na «strecah», medtem ko uima zadaj v grmu skprp grozda, Pj-vačftČTvci tudi tožijo, da jih je letos »nafarbalo*. Šempas, Ozeljan in de-Ifipa Osek Je uničila toča, ki jo je prinesel prvi dež, po hudi suši, ki je tudi opravila svoje delo. Črniče bodo imele tudi manj kakor lansko loto; prav tako Vogrsko, Gradišče, Renče ih Bilje. Brda je posekala toča. O cenah sc ni mogoče nič določnega zapisati, l<er Jih še ni. Grozdje se je v domači vasi tik pred
z obupnim glasom kriknila: «Prečastiti, prečastiti! Ali imate pameti? še dvanajst gostov! Kje pa bodo ti ljudje sedeli?*
A župnik se je obrnil in zbežal v cerkev...
Občinski zastop je spreletelo neobičajno, in izvenredno navdušenje. Delal je predvsem po pritisku javnega mišljenja in je popolnoma vse odobril, kar je akademik švikal, pravnik v četrtem letu in izvrsten vodja slavnostnih prireditev, svetoval. Prišel je ta študent nk počitnice še o pravem času in je sklenil prirediti prijatelju Jonašu prav posebno podoknico. Naročil je pevce iz mesta, preskrbel lampijone in bengalične ognje in se tresel pri misli, da ne bi v soboto 23. julija deževalo.
A prišel je večer, tih in krasen, ka-koršnega je Švikal prav potreboval. Ob deveti uri, ko se je že primerno stemnilo in 'so se zvedice zvedavo trosile po čistem nebu, je mrgolelo živih bitij pred krčmo. In iz te zamotane množice -ljudi in otrok je naudušeni pravnik z, lahkoto otvoril veličasten sprevod, kakor, ga Rakovno še nikdar ni videlo.
(Se nadaljuje).
trgatvijo prodajalo po 1.— L, med trgatvijo, ki je sedaj na dolnjem Vipavskem v polnem teku, pa je cena poskočila na 1.30 L. Veliko grozdja je šlo v Videm, menda za mošt. Z ozirom na cene grozdja bi se cena mošta morala sukati med 1.70 do 2. — za hektoliter, toda goriški veletrgovci baje nočejo plačati več kakor 1.50 L.
ARGENTINSKO pismo.
Naši fantje, ki so šli v daljni svet iskat srečo nam pišejo iz Murena (Buenos Aires z datumom 2. 9. 1927. Sporočajo, da se imajo še precej dobro, a javljajo istočasno žalostno vest, da sta umrla dva tovariša, doma iz Knežaka, Anton Novak in Jože Slavec. Domačim niso mogli pisati, ker niso vedeli točnega naslova. Naslov našega obvestitelja je:	Andrej
Primc. Calle Juju 7. 15. Mureno. Buenos Aires. Rep. Argentina.
mCMANJE.
Vodja ponočnih razgrajačev na varnem. Mali list je večkrat iz naše vasi prinesel vesti o ponočnem razgrajanju mladine. Pisal je tudi pred kratkim, da je ta ponočna druhal pokvarila sesalko pri vodnjaku za pitno vodo.. Nekoč je bil celo pes vržen v vodnjak. Kakšen vtis je tako početje naredilo na vaščane, ki so čakali po cele ure na kapljo vode, si je lahko misliti.
Predminulo nedeljo se je drhal vračala iz Boršta in zopet napravila naskok na vodnjak; polomila je sesalko in zopet so 'bili vaščani v stiski za vodo. A to pot so •storilci naleteli slabo. Drugi dan so morali vsi tisti, ki so bili prejšnji dan v Borštu, iti v Dolino na raport h karabinerjem. Vsi so se odzvali na poziv, le eden ne. Ta je bil seveda glavni krivec, Karel Komar, po domače Štampetov. Brigadir je na fante toliko časa pritiskal, da so povedali, da je sesalko polomil Karel Komar. še tisti večer so prišli karabinerji ponj in ga odvedli v Dolino. Naslednji dan so ga uklenjenega odpeljali v Trst v »špehkamro« v ulici Coroneo. Omeniti je treba, da je' imenovani znan kot najhujši onočni razgrajač, surovež in alkoholik, edaj ima čas premišljevati malopridnost svojega takega življenja.
Mladina! Tu imaš zgled! Veseli se, <i-zmeraj dostojno in do gotove merel TOMAJ.
Zadnji Mali list je objavil osmrtnico po pokojnem Alojziju Šoncu, pri čemer je pa prinesel stvarno pomoto. Pokojnik ni Tbil nikoli občinski sluga; užival pa je zaupanje pri Občinarjih in pri oblastvih. ;Skoro 40 let je bil občinski svetovalec, cerkveni starešina, več let tudi podžupan. Dolgo let je bil zaprisežen sodnijski ■cenilec. Pogreba, ki je bogato pričal o -velikem spoštovanju, ki ga je pokojnik bil splošno deležen, so se udeležili tudi samostan ter vsa šolska deca z učiteljstvom.
Oblaslva so želela, naj bi društvo razpustili, sicer bi je ukinili. Zato se je sklical .občni zbor, ki je z vsemi glasovi spoznal ■za primerno, da se društvo prostovoljno razpusti. Letošnje vinske letine ne morem 'baš glede količine hvaliti, pač pa bo te-transka kapljica glede kakovosti, glede okusa, nekaj izrednega:
JKAZLJE.
Na povabilo poteštatovo smo razpustili prosvetno društvo «I)neva žar», ki je dolgo vrsto let obstajalo in delovalo na kulturnem polju.
Kako delajo žigice.
Vžigalica je malenkost. Škatlica je 'veljala dva ali celo en krajcar, posamezna •vžigalica skoraj nič. Po gostilnah so stale na mizah v splošno porabo, v trgovini smo Jih pri večjem nakupu dobili za nameček; prav res smo jih lahko razmetavali. Svetovna statistika predvojnih let Je dognala, da je Nemec porabil povprečno na dan po 12 vžigalic, na Italijana in Francoza jih je prišlo 6—8 na dan. Manjša poraba pri Italijanih in Fran-■vozih je gotovo utemeljena s tem, ker je tu izdelovanje vžigalic bil že tedaj državni monopol.
Toda doba cenenih vžigalic je za nami. Cena lesa, delavske plače, davki, vse to se je neverjetno dvignilo ter je zato tudi cena vžigalic zrastla.
V	sedanjih časih splošne draginje se nehote vprašamo, kako je bilo v predvojnih časih mogoče škatlico s 40 do 60 vžigalicami dati za tako nizko ceno. Skrivnosten odgovor nam da obhod tovarne za vžigalice v predvojni dobi, kakor so se delale v Nemčiji..
Na dvorišču tovarne leže celi kupi drevesnih debel, ponajveč topolov ali jelk; jesen, ki so ga radi rabili, je za to predrag. Bruno za brunom gre na žago,
ki ga razžaga v primerno dolge čolje, (čoke), ki gredo prav v luščilni stroj V tem stroju se čolje razrežejo (lubje jim odstranijo že v gozdu) v tanke trakove, ki jih ravna poseben valjar na mizi. To delo si najlažje predstavljamo, če mislimo, kako lupimo krompir ali repo, le da se les ne vrsti v spiralah, ampak ga valjar ravna na mizo in da se delo nadaljuje, dokler je še kaj lesa. Za klinčke (vžigalice) so ti leseni trakovi 2 mm debeli, za škatlice pa le po pol milimetra. Ti leseni trakovi se nabirajo po mizi pod valjarjem, ki jih ravna. Ko jih je kakih 25 na kupu, se porivajo v stroj koncu mize, ki jih razreže podolž in počez na primerno dolgost. Najlaže si to predstavljamo, če mislimo, kako rezanico režemo. Odtod pobira (požira) klinčke polževi hiši podobna sušilnica, ki klinčke posuši in vzravna. Še gorki in popolnoma suhi pridejo iz tega polža in se v na jermenu pritrjeni košari peljejo nekoliko navkreber, kjer se dno košare odpre in padejo v drug stroj, ki ima male druga poleg druge in druga vrhu druge, razvrščene omarice. S trajnim tresenjem se klinčki uvrste in uležejo v te omarice, da so le-te do vrha polne. S hitrim sunkom stroja planejo klinčki v isti legi kot so bili v omaricah iz njih in napravijo lično skladovnico (kakor drva pri naših kmečkih hišah), ki se pomika v nasproti ležečo namakalnico. Tu opazimo najprej en meter široko na valjih se vrtečo progo, na kateri so v certimeterski razdalji luknje. Kakor bi jih kdo pihnil, . se klinčki vrinejo v te luknje in gredo skozi parafinovo kopelj, ki jih tako prepoji s svojo maščobo, da se potem tudi les na vžigalici rad vžge. (Pri starovrstnih vžigalicah so mesto tega pomočili klinčke v žvepleno maso in vemo, kako dušljivo so smrdele stare vžigalice.) — Komaj v razdalji enega metra čaka klinčke nova kopelj: zelenkasto črna netljiva masa. Tu se pomude z glavico par sekund, da dobe dovolj močno črno avbico. Da se tudi glavica takoj suši, se klinčki zibljejo v strumni stoji parkrat sem in tja. Zdaj se vžigalice, kar so pravkar postale, vrnejo do tja, kjer so plezale skozi luknjice. Skoz te luknjice padejo vžigalice v podstavljene zaboje, odkoder jih delavci od-neso k stroju za napolnitev škatlic. Zaboji, ki [so jih delavci prinesli k stroju, se odpro na dnu, vžigalice padejo v nekak prostoren livnik, ki ima na spodnji strani iztok. Tam pa so napravljeni gibljivi noži, ki puste le gotovi množini vžigalic iz livnika v škatlico. Koliko časa bi trajalo vlaganje in štetje vžigalic v škatlice, če bi se delalo z roko! Kako naglo pa naredi to stroj! (V eni uri 4000 škatlic.)
Napolnjene škatlice potujejo potem k stroju, ki napravi hrapavo stranico za kresanje. Te ni treba delati z roko in čopičem, ampak jo napravita dva s hrapavo maso prepojena valja, med katerima se škatlice porivajo, — Tako je škatlica gotova. Treba jo je še opremiti s firmo in z drugimi vred zložiti v zavoj, ki pride v trgovino. Tudi to vse naredi stroj.
Prejšnji način izdelave vžigalic je bil zvezan z mnogimi navarnostmi za zdravje delavcev, ker se je za netljivo snov porabljal fosfor. Ta je povzročal delavcem hudo bolezen, ki jim je razjedala čeljusti. Izpadli so jim vsi zobje. Od 1. 1907., ko se je pričelo izdelovanje po novem načinu, je popolnoma izginila tudi ta bolezen.
Kaj je bolj zdravo.
Neki francoski zdravnik piše v francoskem časopisu «Le XX. Siecle« o svojih opazovanjih, ki jih je tekom let pridobil v družinah «z enim* otrokom. Zdravstvene razmere med francoskimi otroki so slabše kakor pri nas, vendar v splošnem velja ono, kar piše zdravnik, tudi za naše razmere. Tako-le pravi: ((Družine s samo enim otrokom si domišljajo, da je pri njih za razvoj otrok vse bolje preskrbljeno, kakor v družinah z mnogimi otroki, dejstva pa osvetljujejo to zmoto. Vprav v krajih z najmanjšim številom rojstev, je umrljivost otrok naj-
večja. Za to so vzroki prav blizu. Že vpliv, ki ga ima otrok na otroka, velja za važnega činitelja pri telesnem in duševnem otrokovem razvoju. Da se more otrok normalno razvijati, nujno rabi sebi enake okolice, občevanja z brati in sestrami. Prevelika ljubezen staršev do »edinega® otroka mu več škoduje, kakor pa koristi. Od telesnih motenj, ki jih je opazovati pri «edinih« otrocih, so: slab tek, periodično se pojavljajoče bljuvanje, neredna in lena prebava, krčeviti kašelj, krči v glasilkah, ki povzročajo jecljanje in druge motnje v govoru. Na duševni strani pa se opaža: nerazpoloženje, razhi-čena domišljija, nestalnost mišljenja, slabost volje, sebičnost, jeza in nestrpnost. Iz takih otrok se razvije neke vrste poseben tip, ki jim pravimo «nergači». Povsod hočejo uveljaviti svojo voljo in zanikajo vse, četudi lahko z roko otipajo. Tako razvito duševno stanje pa je za celotno bodočnost lahko merodajno. — V telesnem razvoju so ti otroci slabotni, slabih mišio, suhi, bledi. Na 100 «edinih» otrok pride le 13 normalno razvitih. Na 100 otrok, ki imajo brate in sestre pa jih je 69 brez vsakršnih bolestnih znakov«
Oče in sin.
Pozno v jeseni v polpreteklem času je bil v neki župniji na Solnograškem misijon. V mali, hribovski vasici, dobro uro od farne cerkve je živel tedaj star kmečki mož, ki bi bil tako rad hodil k misijonskim pridigam, toda njegove stare in bolne noge ga niso hotele več nositi. Pot do fare pa je bila zaradi povodnji tako razdrta, da tudi z vozom mož ni mogel v dolino. Staremu možu je bilo silno hudo, zlasti oba dneva, ko so vsi odšli k pridigam, le on je moral ostati doma. Ko je zvečer prišel sin, tedanji gospodar, iz cerkve domov, je oče jokal. Sin vpraša očeta, zakaj vendar joka. Ko mu oče pove, pomolči nekoliko, potem, pa pravi: «Qče, če ni nič hujšega, vam pa prav lahko pomagam. Ko sem bil jaz majhen, ste me večkrat nesli v cerkev; zakaj bi vas zdaj jaz enkrat ne nesel?« In res je drugo jutro sin nesel očeta v cerkev k misijonskim pridigam, kjer je tudi prejel sv. zakramente, zvečer pa zopet domov.
Smešnioe.
Mati je pripovedovala sinku o trpljenju prvih kristjanov. Da bi fant bolje razumel, kar mu je povedala, ga je peljala v nedeljo v galerijo, kjer je bila umetniško dovršena slika, ki je predstavljala, kako so divje zveri trgale uboge mučenike. Dečko je sliko nekaj časa motril, nato pa pričel na ves glas jokati. Ko je mati videla, kako je slika sinka presunila, ga je pričela tolažiti, toda brez uspeha. «Mama, mama», je stokal ter kazal na sliko, «poglejte, tam v kotu stoji mlad lev, ki ni nič dobil!«
* * *
«Ne, obraza si pa že ne pustim umiti«, je kričal Franček ter se na vse pretege branil. «0 ti grdoba ti«, ga je kregala stara mati. «Ko sem jaz bila majhna deklica, sem si vedno rada obraz umivala«.
— «Pa sedaj poglejte, kakšen je od samega umivanja«, se je odrezal Franček.
• * *
Sodnik: »Dozdeva se mi, da sem vas že nekoč videl«. — Obtoženec: «Seveda ste me, vašo hčer sem poučeval v petju«.
— Sodnik: «Pet let težke ječe«.
* * *
«Dokler ni bila poročena, je vedno gledala, od katere strani bo prišel mož«.
— «No, in sedaj?« — «In sedaj, ko ga ima, pa tudi vedno gleda, od katere strani bo prišel«.
* * *
«Da, prijatelj, bil sem ravno na tem, da bi poročil staro grofico, ko sem zvedel, da vsako leto izda okoli stotisoč dinarjev samo za šiviljo«. -— «No, in kaj pa si potem naredil?« — «1 kaj neki, šiviljo sem poročil«.
Mati: «V omari so bili trije kosi potice. Mirko, kako je to, da sta sedaj samo dva kosa?« — Mirko: »Bilo je tako tema, da onih dveh kosov nisem videl«.
* # #
Skopost Škotov je spošno znana. James Robertson je ponesrečil na ulici in v bolnici so mu morali nogo odrezati. Toda mirno je prenašal bolečine in nič ni tožil. Nekega dne pa je poklical ženo k sebi v bolnišnico ter ji izročil listek, da ga nese v tiskarno krajevnega časopisa. Naslednje jutro je v časopisu izšel inserat te-le vsebine: «Neki Škot, ki je zgubil levo nogo, išče enakega, kateremu manjka desna in ki ima čevelj številka 41».
iwinii»iwnif*i«HeM««eHeiimw#wwuweMeue«wieii«iiewe*swHeii«ii«iiii*wieiisiieiwi«iwwfWMi
Naša pošta.
Vreme. O vojnih posojilih bivše Avstrije ne ve se nič; isto je z rentnimi kujižicami. čakati!
Vojaki. Pozdravi se . ne smejo priobčevati.
Po čem je lira?
Dne 5. oktobra sl dal ali dobil:
Za	100 dinarjev	32.—	L
»	100 čeških kron	54.20	»
	100 franc, frankov	71.80	»
»	100 švicarskih fr.	352.—	»
»	100 nemških mark	432.50	»
»	100 avstr, šilingov	255.—	#
»	1 dolar	18.—	»
»	1 angleški funt	89.—	»
Ljudska pratika
izide tudi letos
z bogato vsebino!
MALI OGLASI
DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v
triu, zaprtju, uživajte «.Gasirini>. — Iz-ušeno sredstvo j^roti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup baisamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, roti bolečinam in trganju v plečih, v rižu,•'V glavi je v.Reumazan» kot tekočina, a aLiniment Lanomentobi kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom — Sentjurjevoi) mazilo; izvrstno za rane, ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisdd, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU — Bistrica._______________
ACOUA DELL’ ALABARDA.
proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel.
GLYKOL CASTELLANOVICH.
Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. Cena steklenici L. 7.50. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 42.—, Trst, Via dei Giuliani, 42.
V	STUDENCU, župnija Hrenovice, 1 uro od Postojne, je na prodaj posestvo. Sestoji iz hiše 29 m. dolge, krite z opeko. 7 johov bukovega gozda in 42 parcel njiv, travnikov, pašnikov. Sena se lahko pridela 140 q. — Cena po dogovoru. Kdor želi kupiti naj se zglasi pri: Ivan Gašperšič, Prem stev. 10 (Primano).
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio S.
HIŠA v dobrem stanu se po ugodni ceni proda.
KOVAŠKI pomočnik išče službe. Naslov pri upravi »Mal. lista«.
TRGOVSKI POMOČNIK mlad, izučen r eni veletrgovini, s trgovsko nadaljevalno šolo, išče službo v Trstu. — Naslov pri upravi.
Gospodarstvo
Mlekarski predpisi. Kaj uči suša
Zobozdravnik
sprejema
V GORICI
na Travniku št. 5II
ordšnira
v Trstu
via M. R. Imbriani 16III
(Prej via S. Giovanni)
zavod —	„	.
primarija dr. A. de Fiori
■%r GO KIOI Cor.o Vlttorlo Emanuele III. 14.
Sprejema od 9-12 in od 2-4.
Andrej Purič
STOJ- TRST
iit Hi	Via	Media	št.	6
' [kfj Kovaški ------------
  mojster
IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, železne ograje In omrežja ■ a kojšnja Izvršitev - Štedilniki vseh vrst ■ Izdeluje tudi železne rolettes. Popravespopolnitve
Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2>3 popoldne Corso Verdi 21, II. Telefon štev. 196.
Le k Forcessinu vsi hltš. da si obujejo noge-
On šiva trdno in močno, pa elegantno in lepč.
Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi.
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste.