Rdeči seznam ogroženih sesalcev (Mammalia) v Sloveniji The Red List of Endangered Mammalia in Slovenia Boris KRYSTUFEK Ključne besede: Rdeči seznam, sesalci, Mammalia, Slovenija Key words: Red List, Mammalia, Slovenia IZVLEČEK Od 69 avtohtonih vrst sesalcev, kolikor jih živi v Sloveniji, jih je 37 vključenih v rdeči seznam. Nadaljnjih 6 vrst je iztrebi jenih. Zaradi pomanjkanja podatkov je opredelitev ogroženosti netopirjev po kategorijah lUCN provizorična. ABSTRACT Of the 69 indigineous mammal species living in Slovenia, 37 are included in the Red List. Further 6 species have been exterminated. Due to a shortage of data, the categorization of bats appears to be highly provisional. 1. UVOD Prvi predlogi glede uvrščanja sesalcev v rdeči seznam Slovenije segajo v leto 198 0 (BRELI H & GREGORI , 1980) . Na pobudo Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine je leta 1987 nastal prvi celovitejši Rdeči seznam ogroženih sesalcev Slovenije (KRYSTUFEK, 1987) . V štirih letih, ki so od takrat minila, se je na področju poznavanja sesalcev Slovenije in njihove ogroženosti veliko spremenilo. V letu 199 0 sem pripravil delo Sesalci Slovenije (KRYSTUFEK , 1991) , ki je izšlo pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. V njem so zbrani podatki o statusu posameznih vrst, njihovi razširjenosti in izbiri habitata, ki so bistvenega pomena za oceno ogroženosti. V teh letih sem tudi sodeloval kot konzultant za ozemlje Jugoslavije pri pripravi nekaj akcijskih planov lUCN/SSC za razne skupine sesalcev (kune in cibetovke - SCHREIBER et al., 1989 ; glodalci - LIDICKER , 1985 ; netopirji - STEBBINGS, 1988 ; gams -v tisku). Stiki z uredniki za posamezne skupine so močno vplivali na moje poznavanje in razumevanje varstva živalskih vrst. Poleg tega mi je skozi stike z lUCN uspelo kolikor toliko slediti ustrezni strokovni literaturi. V letih 1989 in 1990 sem se tudi bolj posvetil preučevanju netopirjev. V primerjavi z Rdečim seznamom iz leta 1987 je zato največ sprememb prav pri netopirjih. V Sloveniji živi 94 vrst sesalcev. Živečih avtohtonih vrst je 69, nadaljnjih 6 avtohtonih vrst pa je človek že iztrebil. Od teh iztrebljenih je eno samo (risa) ponovno naselil. Poleg tega je naselil še 7 alohtonih vrst. Naselitve štirih vrst so bile uspešne, druge tri naseljene vrste pa se niso obdržale. Ena vrsta (šakal) je v preteklem desetletju pričela po naravni poti poseljevati slovensko ozemlje. Nadaljnje štiri vrste so poselile Slovenijo zahvaljujoč človeku in njegovi dejavnosti. Tri vrste sesalcev, ki jih človek goji v ujetništvu, občasno pobegnejo in se potem nekaj časa pojavljajo v prosti naravi. V naše morje občasno zaideta dve vrsti kitov, še dve vrsti pa sta se pojavili le po enkrat. Vidimo torej, da je človekov vpliv na sesalce zelo velik. Kar za eno četrtino vrst je odgovoren, da jih v Sloveniji ni več (iztrebljene vrste) ali pa da so prisotne (naselitve, ponovne naselitve in posredno ali neposredno ustvarjanje možnosti za širjenje arealov). Seveda ni nobenega dvoma, da je človek imel in ima velik vpliv na preživele avtohtone vrste. Dobro dokumentirani primeri so na voljo večinoma le za vrste, s katerimi gospodarijo lovci. 2. SEZNAM - Ex (Extinct) Castor fiber (Linnaeus, 1758) -bober Lynx lynx (Linnaeus, 1758) - ris Monachus monachus (Hermann, 1779) - medvedjica Alces aloes {lAvrnd^QU^, 1758) - los Bosprimigenius Bojanus, 1827 - tuf Bison bonasus (Linnaeus, 1758) - zober Podatke o iztrebljenju risa je povzel Kos (1929) , o medvedjici pa BRUN O (1976) . Pičle in neprepričljive dokaze o avtohtonosti tura in zobra navaja RAKOVEC (1975) . Med našimi sesalci je torej 6 vrst po vsej verjetnosti izumrlo v zgodovinskem obdobju. To je kar 8 % avtohtonih sesalcev Slovenije. vrsta - Ex? (Extinct?) Rhinolophus blasiiPetQYS, 1866 - Blasijev podkovnjak Nyctalus lasiopterus (Schreber, 1780) - veliki mračnik Blasijevega podkovnjaka je WOL F (1934-38 ) navedel za Runco jamo pri Sežani, najdba pa ni bila nikoli več potrjena. Iz sosednjih delov Italije sta na voljo še dva podatka: Trst in Glinščica (GULIN O & DA L PIAZ , 1939) , za Istro pa ga je navedel edinole BLASIUS (1857) . Vsa ta nahajališča so na robu areala. Ker Z možnostjo, da je Blasijev podkovnjak pri nas DA L PIA Z (1927) za Piran, pa tudi za Trst. Gre za o tej vrsti v tedanji Jugoslaviji, od koder ni na voljo najdb, ki bi bile mlajše od 50 let. Morda je to pri 1853 - južni podkovnjak (Kuhi, 1819) - dolgokrili 1758) - volk 1758)-vidr a Volk je v Sloveniji že dolgo časa na robu iztrebljenja (SIMONIČ , 1972). Lovska aja ga je leta 1976 vsaj deloma zavarovala. Odredba o preprečevanju iz leta 1978 (Uradni list SRS, št. 25/78) je te pozitivne varovalne ukrepe ^ ije zveri...". Ker" je°s steklino okuženo praktično Ije, je ta ukrep resna grožnja redkim vrstam zveri. Brez je najdražje plačal prav volk. Za pregled j HÖNIGSFELD (1986) . , 1774) - veliki podkovnjak 1800) - mali podkovnjak r(Kuhl, 1819) - brkati r (Geoffroy, 1806) - vejicati ^(Kuhl, 1818) - resasti netopir 1797) ­blythi (lomes, 1857) ­ •(Kuhi, 1819) ­1837) ­r, 1774) ­ : et Blasius, 1839) 1837) - Savijev • (Kuhi, 1819) ­ • (Kuhi, 1818) ­ Nyctalus noctula (Schreber, 1774) ­ - (Schreber, 1774) -pozni et Blasius, 1839) -severni netopir Vespertilio wurinus (Lmn&QMS, 1758) -ponočni 74 - širol (Schreber, 1774) širokouhi netopir 1758) -rjavi uhai , 1829) -sivi uhati V tej kategoriji so torej v diskusiji. -V (V 1771) -povodna rovka 1907 -močvirska rovka 1761) ­ (Pallas, 1771) 1758) -rjavi Vzroki za ranljivost medveda so dobro znani (gl. npr. SIMONIČ, 1972). Ostale štiri vrste (gre za t. i. male sesalce) so vezane na vodne in/ali močvirske habitate. V ustreznih habitatih so populacije lahko številčne, spreminjanje habitata (hidro­regulacije, osuševanja) pa povzroči padec številčnosti, drobljenje areala na manj­še otoke in izumiranje lokalnih populacij. R (Rare) Crocidura leucodon -(Hermann, 1780) -poljska rovka Lepus timidm Linnaeus, 1758 -planinski zajec Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) -hrček Dryomys nitedula (Pallas, 1779) -drevesni polh Felis silvestris Schreber, 1777 -divja mačka Naravovarstveno je v tej skupini najpomembnejši hrček, ki je samega nahajališča (KRYSTUFEK, 1987) . 3. RAZPRAVA Rdeči seznam vključuje le avtohtone vrste, zato je v njem ponovno naseljeni ris