OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LETO IV„ štev. 1?
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
POROČILO O DELU SVETA ZA TURIZEM M GOSTINSTVO ZA LETO 1956
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) večje spremembe v številu in ka-Navedni obrati niso nerentabilno paciteti gostinskih obratov. Nastale Poslovali toliko zaradi neugodnih pa so znatne spremembe v organi* ekonomskih pogojev, kolikor zaradi zacijski obliki. Te spremembe so tega, ker so bili v sestavu gostiu- nastale predvsem v II. polovici leta skih podjetij.	1956. Stanje mreže gostinskih obra-
Primerjava podatkov po posa- tov po organizacijski obliki in sek-•neznih občinah dokazuje, da tudi torjih po posameznih občinah je T občinah v letu 1956 niso nastale razvidno iz naslednje tabele:
Tek.
št.
OblX)
Cost.
22.	Moravče
stanje 31.12. 1955	—
stanje 31.12.1956 —
23.	Vrhnika
stanje 31.12. 1955	1
stanje 31. 12. 1956	1
Obratov
Samost. Gost. na Zascb. gostišč pravilu gost.
Gost.
Zadr. družb, in gost. gospod.
orguniz.
2
2

ObLO
Gost. pod j.
U Borovnica Stanje 31. 12. 1955 stanje 31.12. 1956 Cerknica stanje 31. 12. 1955 stanje 31. 12. 1956 t Dobrova stanje 31. 12. 1955 stanje 31.12. 1956 k Domžale
stanje 31. 12. 1955 stanje 31. 12.1936 "• Grosuplje
stanje 31. 12. 1955 stanje 31. 12. 1956 k Ivančna gorica stanje 31. 12. 1955 , »tanje 31. 12. 1956 *• Kamnik stanje 31.12. 1955 „ »tanje 51. 12. 1956 8- Litija
stanje 31.12. 1935 stanje 31. 12. 1956 ’• Ljubi jana-Bežigrad stanje 31.12.1955 »tanje 31. 12.1956 ’ Ljuhljana-Cenfer stanje 31. 12.1955 h "tanje 31. 12. 1956
** Ljubljnna-Crnnče
stanje 31.12.1955 , »tanje 31. 12. 1956 ' Ljuhljana-Moste stanje 31. 12. 1955 stanje 31. 12. 1956
•	Ljubija,in-Polje 8*onje 31. 12. 1955
, stanje 31. 12.1956 ' Ljubijana-Sentvid *tanje 31. 12. 1955 !, Jtanje 31.12.1956
•	Ljubljana-Rudnik "‘»nje 31.12. 1955
u , anje 31. 12. 1956
•	Ljnhljana-Siška »tanje 31. 12. 1955
, stanje 31.12.1956
•	Ljubija,in-Vič
8,“nje 31. 12. 1955 1» !tanJe 31. 12.1956 ’ Logatec 8;ar>je 31. 12. 1955 H , “"je 31. 12. 1956 ’ JfSka dolina ®;a"jc 31. 12. 1955
20. Medim?1",2' 1956
stanje 31.. 12.1955 žl	31. 12. 1956
' '"ageš
17
17
stan
je 31. 12. 1955 l *nje 31.12.1956	—
Obratov
4
6
6
11
7
8
4
22
6
3
4
3
40
39
3
9
7
10
10
6
5
6
6
3
6
4 4
4
4
5
Sam Od t. Gost. na Zaseb. gostišč pravila gost.
1
I
1
1
2
2
2
1
2
2
13
15
1
2
I
2
2
1
1
3
3
1
2	—
1	1
—	23
—	22
3	2
3	2
7	12
9	15
3	1
8	3
3	10
4	10
—	17
16	17
4	9
3	9
10	3
12	3
12	1
12	1
—	7
1	7
8	1
10	I
—	9
3	9
4	15
5	16
6	13
6	13
6	1
5	1
13	1
17	1
1	2
7	3
1	3
1	5
1	7
2	7
1	6
5	9
Gost.
Zadr. družb, in gost. gospod.
orgnniz.
1
2
4
7
3
3
2
1
3 2
4 3
1
1
3
2
1
I
1
1
3
2
2
1
1
7
8
1
3
2
2
9
12
1
3 2
2
1
2
4
2
1
2
2
4
4
1
1
3
5
1
a
Sk. stanje 31. 12. 1955	47	168	28	89	157	26	44
Sk. stanje 31.12. 1956	35	104	32	132	165	25	51
Skupno obratov 31. 12.1955	512
Skupno obratov 31. 12. 1956	510
Svet je ugotovil, da število gostinskih obratov po posameznih občinah sicer ustreza potrebam, vendar je premalo gostinskih obratov, ki razpolagajo s prenočišči. Mesto ima komaj 540 ležišč, t. j. 40°/o predvojne kapacitete. Od ostalih občin imajo prenočišča samo Kamnik, Litija, Grosuplje, Ivančna gorica in I.oška dolina. Hotelov je na območju mestu 5, deloma pa posluje kot hotel tudi Dom JLA in 5 prenočišč. Večina hotelov je na območju občine Ljubljana-Center. Oprema največjega hotela Union ne ustreza sodobnim zatevam ter bi bila potrebna reorganizacija in modernizacija hotela. Za razvoj gostinstva in turizma je nujno potrebno zagotoviti primerne hotelske oz. gostinske kapacitete zlasti v občinah, ki so važne za turizem. Skrb za razširitev hotelskih kapacitet in gostinske mreže bo glavna naloga Sveta v letu 1957 in v naslednjih letih.
Glede ustanavljanja gostišč je Svet zastopal naslednje stališče:
a) Državna gostinska podjetja naj so ustanavljajo tani, kjer so dani za to ekonomski pogoji, t. j. družbena osnovna sredstva in zagotovljen promet, da je možna organizirana delitev dela in kontrola poslovanja.
h) Pri ustanavljanju samostojnih gostišč z manjšim številom zaposlenih (do 20) naj se družbene dajatve pavšalirajo, pri samostojnih obratih z do 5 zaposlenih pa naj poslujejo na pravila s pavšalnim obračunom.
c)	Zasebna gostišča naj se dovolijo v vaseh in manjših industrijskih krajih, kjer krajevne in turistične potrebe narekujejo obstoj gostišča, predvideni promet pa ne daje osnove za gostišče splošno družbenega sektorja in so tudi osnovna sredstva zasebna last.
č) Zadružna gostišča v sestavu KZ, naj se ustanavljajo samo v zadružnih domovih, gostišča pa naj se organizirajo kot samostojni obrati v sestavu KZ.
d)	V tovarnah in ustanovah naj se ustanavljajo obratne menze in bifeji.
Ker ustanavljanje gostinskih obratov ne spada v področje okraj-
nega svetu, bo izvajanje gornjih načel Svet priporočal občinskim ljudskim odborom, ki so v glavnem ta načela tudi upoštevali. Enako stališče kot Svet je zavzela tudi Gostinska zbornica okraja Ljubljana.
Povečanje gostinske mreže oz. gostinskih kapacitet v danih pogojih glede na splošno investicijsko politiko in na gospodarske možnosti v letu 1956 ni bilo mogoče. Iz istih razlogov tudi občinski ljudski odbori niso mogli pristopiti k razširitvi gostinske mreže z novogradnjami gostinskih objektov.
Svet je razpravljal nadalje o problematiki slabe prosperitete po-edinih gostinskih podjetij in obratov ter je po proučitvi zadeve zavzel sledeče stališče:
V gostinskih podjetjih, ki poslujejo neuspešno zaradi pasivnosti posameznih gostinskih obratov, naj sc izvede reorganizacija. Nujnost čimprejšnje reorganizacije poudarjajo še posebni predpisi Odredbe o ureditvi razmerij, ki izhajajo iz delitve dohodka med gostiščem v sestavu podjetja in podjetjem, v čigar sestav spadajo (Urad. list FLRJ št. 38/56) z dopolnitvijo št. 47/56), ki določajo samostojno ugotavljanje in obračunavanje plačnega sklada in dohodka za vsak posamezni obrat v sestavu podjetja. S temi predpisi je prenehala interesna skupnost gostišč v sestavu podjetja in možnost vodenja določene gospodarske politike v podjetjih na račun posameznih gostišč.
Svet je po pretresu zadeve sklenil, da se aa priporočilo občinskim ljudskim odborom, da se prizadeta gostinska podjetja reorganizirajo takole:
1.	Posamezni gostinski obrati v sestavu gostinskega podjetja naj se
lede na gospodarsko moč formirajo
ot samostojna gostišča s pavšali-ranitni družbenimi dajatvami. Pnv-šnliranje je smotrno, ker bo na ta način možno dati kolektivom posameznih gostišč primerno stimulacijo za boljše poslovanje.
2.	Obrati z manjšim prometom naj se izroče v upravljanje kolektivom na podlagi posebnih pravil po 32. čl. Uredbe o gostinskih pod-

jetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6/54); če pa tudi za to ni pogojev, naj se izvede likvidacija takih gostinskih obratov ali pa izda dovoljenje za zasebno gostišče v določenem kraju.
3. Za samostojna gostišča naj sc organizira knjigovodski center na sedežu najmočnejšega gostišču, zlasti v krajih, kjer ni mogoče dobiti knjigovodskega kadra za posamezna gostišču.
Z navedeno osamosvojitvijo gostinskih obratov bi se izvedla decentralizacija gostinskih gospodarskih organizacij, kur bi bilo v korist gospodarskega napredka gostinstva in s tem gospodarstvu sploh.
Občinski ljudski odbori so priporočilo Sveta za gostinstvo in turizem v glavnem upoštevali; po obravnavi tega problema na plenumu okrajnega odbora SZDL pa so občinski ljudski odbori pristopili tudi k reorganizaciji onih podjetij, ki sicer še niso bila v večjih gospodarskih in finančnih težavah, niso pa v nobeni smeri napredovala in niso ustvarjala niti zadostnih lastnih skladov.
Reorganizacija gostinskih podjetij še ni končana. Zgoraj navedena politika urejevanja odnosov med posameznimi sektorji ne pomeni preraščanja zasebnega sektorja nad splošno družbenim sektorjem, kur dokazuje dejstvo, da opravijo zasebna gostišča, ki predstavljajo po številu 33% obratov, komaj 5% vsega gostinskega prometa, gostišča na pravilo s pavšalnim obračunom, ki predstavljajo. 26% obratov, pa 13% vsega prometa. Razumljivo je to razmerje po posameznih občinah različno in znatno odstopa od okrajnega povprečja, skladno s splošnimi pogoji in pomenom gostinstva na poedinih področjih.
V okraju sta dve turistični podjetji »Putnik« in »Sap-Turist biro«. S področja turizma Svet v organizacijskem pogledu ni reševal posebnih problemov.
Družbene organizacije na področju turizma v letu 1956 niso pokazale znatne delavnosti, ker jim manjka materialne osnove. Turističnih društev na območju okraja je 12, med njimi so predvsem aktivna turistična društvu Ljubljana, Vrhnika in Zbilje.
Zaradi pomanjkanja materialnih sredstev tudi ni zaživela in pokazala pomembnejših uspehov Okrajna stalna turistična zveza.
Poseben problem v gostinstvu in turizmu je nezadovoljivo stanje gostinskih in turističnih objektov ter lokalov. Potrebne so modernizacije, adaptacije in razširitve gostinskih in turističnih objektov, nabava tehnične opreme in ostalih osnovnih sredstev za boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet.
Za te investicije so potrebna večja finančna sredstva, ki daleko presegajo lastna sredstva gostinskih in turističnih organizacij. Sredstva sklada za pospeševanje gostinstva in turizma, ki so ostala neizčrpana iz leta 1955, so znašala skupno le 15,765.500 din.
Razpoložljiva sredstva so bila v celoti razdeljena, upoštevaje potrebe posameznih gostinskih organizacij. Krediti so bili uporabljeni za investicije gostinskih gospodarskih organizacij, in sicer: za razširitev gostinskih obratov, zo ureditev hladilnic in opremo gostišč, za ureditev vrtov gostišč, zo nabavo in montažo dvigal, za dograditev gostinskih obratov in podobno. Odobreni krediti so bili porabljeni za investicije na območju mesta Ljubljane
v znesku 9,144.000 din, za ostalo območje okraja (podeželje) pa v znesku 6,559.000 din. Znesek 62.500 din pa je bil uporabljen za garancijske pologe za kredite za obratna sredstva. Krediti so kratkoročni, razen kredita za dograditev restavracije in hotela v Cerknici. Anuitete se stekajo v splošni družbeni investicijski sklad. Krediti so se odobravali sicer samo za one investicije, za katere je Svet ugotovil gospodarsko nujnost in utemeljenost. Vendar je potrebno poudariti, da Svet pri tein ni mogel voditi neke perspektivnejše politike, in sicer zaradi tega, ker je razpolagal z relativno minimalnimi sredstvi in ker ni perspektivnih investicijskih programov za razvoj gostinskih in turističnih objektov za posamezne občine.
Da bo v bodoče možno tudi pri investiranju za turizem in gostinstvo zastopati določena načela in voditi smotrnejšo politiko glede na prioriteto in razpoložljiva sredstva, sestavlja Okrajna gostinska zbornica program najnujnejših investicij za gostinske obrate po posameznih občinah. Stalna turistična konferenca pa bo po predlogu turističnih društev sestavila posebej program investicij za potrebe turizma. Te programe bo Svet obravnaval še v I. tromesečju - 1957, nato pa jih bo kot priporočila poslal občinskim ljudskim odborom.
V investicijski sklad občin na območju okraja se je nateklo za potrebe gostinstva in turizma v letu 1956 23 milijonov dinarjev. Od tega v občini Center 19 milijonov. Razpoložljiva sredstva sta koristili le občina Cntcr in občina Vič. Občina Center je odobrila vsa razpoložljiva sredstva, občina Vič pn 42%. Pri občinskih ljudskih odborih je na ta način ostalo neizkoriščenih nekaj nad 3 milijone dinarjev sredstev.
Glede odnosa občinskih ljudskih odborov do gostinstva in turizma ugotavljamo, da občinski ljudski odbori niso doslej vodili določene politike glede pospeševanja razvoja te gospodarske dejavnosti, temveč so jo pretežno obravnavali le s stališča vira dohodkov.
Na izvajanje investicijske politike je Svet posredno vplival tudi s tem, da je reševal predloge komisije zo revizijo investicijskih programov. Te predloge je pripravljala komisija na osnovi prošenj gostinskih in turističnih gospodarskih organizacij, ki so prosile za odobritev investicijskih programov in programov za uporabo sredstev amortizacijskega sklada. Imenovanje navedene komisije je Okrajnemu ljudskemu odboru predlagal Svet za turizem in gostinstvo.
Naloga komisije za revizijo investicijskih programov je ocena smotrnosti in ekonomičnosti ter družbene koristi predvidenih investicij. kakor tudi uporabe sredstev amortizacijskega sklada gostinskih in turističnih organizacij.
Komisija ie imela 3 seje in je obravnavala 3 investicijske programer ter 2 programa o uporabi sredstev amortizacijskega sklada gostinskih in turističnih gospodarskih organizacij. Po obravnavi programov je komisijo dostavila programe s svojimi predlogi Svetu v odločanje.
Svet je v vseh primerih sprejel predloge komisije.
Po družbenem planu predvideni promet za leto 1956 v turizmu in gostinstvu ni bil dosežen. Nasproti letu 1955 je bilo predvideno povečanje za 8%. Celotni dohodek v
gostinstvu in turizmu bi po družbenem planu za leto 19>o znašal 3007 miiij., realiziran pa je bil v višini 2690 miiij. dinarjev, t. j. 89%. Realizacija materialnih in režijskih stroškov znaša 87%, amortizacije 102%, plač 98%, sklada za samostojno razpolaganje 73% in dobička 98%.
Podatki kažejo, da sc sorazmerno s celotnim dohodkom giblje tudi realizacija materialnih stroškov in plač.
Znatno nižja od plana je realizacija sklada za samostojno razpolaganje zaradi tega, ker je bila z zveznimi predpisi meja sklada znižana za leto 1956 za 2%, t. j. od 5% na 3%.
Višja od plana je realizacija amortizacije predvsem zaradi nabave novih osnovnih sredstev turističnega podjetja »Putnik«.
Število zaposlenih v gostinstvu se je v letu 1956 zmanjšalo za 2% nasproti planu. Znižanje povprečnega števila zaposlene delovne sile bi bilo še večje, če bi se reorganizacija podjetij po priporočilu Sveta izvršila že prej, t. j. v začetku II. polletja 1956.
Vzrok za nizko realizacijo plana je predvsem izpad inozemskega in domačega turističnega prometa.
Dohodek turističnih podjetij v
I.	polletju je zaradi zastoja inozemskega turizma znatno nižji kot v preteklem letu kljub povečanju uslug domačim turistom, ker nudijo turistična podjetja usluge domačim turistom po cenah,1 ki so nižje od dejanskih cen ter krijejo to razliko z višjimi cenami in deviznimi razlikami pri inozemskem turizmu. Stanje turističnih organizacij sc je znatno izboljšalo šele s prihodom dveh večjih skupin češkoslovaških turistov v avgustu 1956. Turistična podjetja so si prizadevala s posebno propagando doseči izboljšanje turističnega prometa. Poseben propagandni prospekt je izdalo tudi turistično društvo Ljubljana.
Na zmanjšanje inozemskega turizma v okraju so vplivale iste okol-nosti, ki so povzročile zmanjšanje inozemskega turističnega prometa v jugoslovanskem merilu.
Glavni razlog zastoja inozemskega turističnega prometu je bilo spreminjanje cen gostinskih in turističnih podjetij, ki so z inozemskimi turističnimi agencijami že sklenila pogodbe po cenah iz leta 1955. Zaradi spremembe deviznega sistema pa so sc v januarju 1956 povišale cene za približno 30%, nadaljnje povišanje pa je sledilo po objavi družbenega plana zaradi uvedbe stanovanjskega prispevka in posebnega proračunskega prispevka od plač.
Svet je obravnaval stanje, ki je nastalo v gostinskih in turističnih organizacijah v I. polletju, vendar posebnih ukrepov ni mogel pod-vzeti, ker je ljubljanski okraj le prehodno turistično področje. Tež' jih gospodarskih posledic zmanjšani turistični promet ni imel zn gostinske in turistične gospodarske organizacije. ker se je v HI. tromesečju položaj izboljšal in ker so bile gospodarske organizacije pravočasno opozorjene, da z izboljšanjem organizacije, analizami kalkulacij in morebitnim znažnjem delovne sile pokrijejo nastale razlike in za domače goste' znižajo cene. Edini sezonski obrat večjega obsega. t. j. hotel »Dom na Polževem« je sezonsko ugodno zaključil, ker si je s pogodbami pravočasno zagotovil zasedbo z domačimi gosti, predvsem iz Srbije.
Hotelske in turistične gospodarske organizacije so bile opozorjene, da lahko v primeru sezonskih izgub najamejo potrebne premostitvene kredite pri banki.
l’o družbenem planu za leto 195* določa okrajni ljudski odbor za panogo gostinstva samo višino sklada za samostojno razpolaganje, vse druge instrumente določajo občinski ljudski odbori. Z določanjem gospodarskih instrumentov so prevzeli občinski ljudski odbori skoraj v celoti v svojo pristojnost usmerjanje razvoja v gostinstvu. Ob prevzemi? te pristojnosti so bile občinskim ljudskim odborom dane osnovne smernice za določitev ekonomskih instrumentov.
Potrebno je poudariti, da so občinski 1 j nilski odbori v svojih družbenih planih upoštevali smernice, dane z okrajnim družbenim planom pri določanju instrumentov za gostinska podjetja in obrate družben« prehrane ter so s tem omogočili vsklajeno gospodarjenje med posameznimi občinami in turističnimi področji. Gostinske in turistične gospodarske organizacije zaradi uporabe teh instrumentov niso imele gospodarskih težav. Občinski ljudski odbori niso mogli v celoti izravnati višjih obremenitev gostinstvu, ki so nastale po zveznem družbenem planu. Nekatere nepravilnosti in odstopanja, ki so nastala zaradi nepravilne ocene, so občinski ljudski odbori med letom na predloge gospodarskih organizacij in na intervencijo OLO popravili.
Z določitvijo višine amortizacije po zveznih predpisih je bilo omogočimo redno vzdrževanje in nado; mestitev osnovnih sredstev. Obresti od osnovnih sredstev niso zahtevale povišanja cene gostinskih storitev. Obrati družbene prehrane pa so bili glede na posebno družbeno vlogo oproščeni plučevunja obresti od osnovnih sredstev.
Pri "določitvi plačnega sklada so občinski ljudski odbori upoštevali objektivne možnosti za dosego prometa in potrebno stimulacijo. Premalo pa sc je upoštevala vloga oziroma stanje gostišč pri določanju tarif zn komunalne usluge (p!in< voda). Tako so n. pr. gostinska podjetja v Logatcu morala plačevati vodo po 80 din zn m8.
Pavšalna odmera družbenih obveznosti se po veljavnih predpisih določi manjšim gostiščem po 32. členu Uredbe o gostinskih podjetjih iu gostiščih (Ur. I. FLRJ št. 6-63/54). ki sc izročijo delovnemu kolektivu v vodenje proti podpisu pravil. T» gostišča nimajo pogojev, da volijo organe delavskega upravljanja. Prav tako narekujejo gospodarski razlogi potrebo pavšalne odmere družbenih dajatev samostojnim gostiščem, hi imajo pravico, da volijo organe delavskega upravljanju. Tem gostiščem se je določila pavšalno osnov« po višini prometa.
S pavšalno obdavčitvijo naj bi se kolektivom posameznih jrostiS* i zagotovila primerna stimulacija ** boljše poslovanje, predvsem za P o* večanje in kvalitetnost usluge, spitani interes zn čiinboljši uspeh g°' stiščn in ekonomske možnosti tehnično izpopolnitev obrata ,0 opreme.
Pri določanju družbenih obve*' nosti, predpisanih s pavšalnim zu6, skom manjšim gostiščem ter pav' šaliranim samostojnim gostiščem leto 1956, pn so nekatere občine vodile povsem drugo politiko kot prl določaniu instrumentov zn gostil' skn podjetja. Družbene obveznosti so bile v mnogih primerih previsok0
določene ter so presegale zmogljivost posameznih gostinskih obratov, kar je vplivalo na cene in s tem posredno tudi na količinski promet v' gostinstvu. Na izdane odločbe občinskih ljudskih odborov je bilo vloženih 66 pritožb, torej polovica od vseh — 132 — pavšaliranih gostišč.
Svet za turizem in gostinstvo se ni spuščal v individualno obravnavo I Posameznih pritožb glede višine do-I ločenih pavšalnih obveznosti, ker je | za reševanje pritožb pristojno Taj-| ništvo za finance, pač pa je na podlagi predloženih podatkov obravnaval zadevno problematiko ter ugo-j tovil, da je bilo poviševanje pavšalu zgrešeno, če za to niso obstajali posebni ekonomski razlogi. I Po proučitvi problematike je Svet predlagal Svetu za družbeni plan in finance, naj pri odločanju o pritožbah oziroma pri presoji o višini pavšalnih družbenih dajatev poleg podatkov Zavodu za planiranje iz obračuna dohodka gostišč upošteva še naslednja’merila:
1.	7-a določitev pavšalne osnove za obračun prometnega davka naj se poleg podatkov o realizaciji prometa v letu 1955 upošteva tudi realizacija prometa v I. polletju 1956.
2.	Za izračun deležu na dobičku naj se upoštevajo tudi materialni stroški, režijski stroški in skladi.
3.	Ce imajo gostišča obveznosti, naj občina pri odmeri pavšala upošteva višino anuitet, ki se obračunajo po čl. 39 Uredbe, t. j. pred Ugotovitvijo dobička.
Pri reševanju celotne problematike pavšaliranja je Svet za turizem in gostinstvo poleg že navedenih utemeljitev upošteval tudi posledice, ki bi lahko nastale v celotni gostinski mreži, če se zadeva ne reši po predlaganih ukrepih, saj Zajemajo ta gostišča preko 20°/« Vseh obratov v okraju, v posameznih občinah, pa tudi preko 50% po Številu obratov iz obsega prometa.
Postavljena načela omogočajo za pavšali rana gostišča vsaj enake ekonomske pogoje, kot jih imajo podjetja z rednim obračunom dohodka. Pri odločanju o pritožbah je Svet Za družbeni plan in finance, upo-} Štcval pripombe za turizem in gostinstvo tako, da ni prišlo do prenehanja nobenega gostinskega obrata zaradi previsoke odmere pavšalnih dajatev.
Svet zn turizem in gostinstvo je razpravljal tudi o nezdravih pojavih v gostinstvu, zaradi katerih je bilo treba v nekaterih primerih razmisliti organe delavskega upravljanja prizadetega gostinskega podjetja ter uvesti prisilno upravo zakadi skrajno malomarnega upravljanja z osnovnimi sredstvi, oziroma ker podjetja niso izpolnjevala družbenih obveznosti. Svet je predlagal OLO Ljubljana, da sc da pritrditev * sklepom občinskih ljudskih odborov o uvedbi prisilne uprave:
t. v gostinskem podjetju »Brezovica*,
2.	v gostišču »Vino-Koper«, Ljubljana, Titova cesta 12,
3.	v gostinskem podietju »Hotel turist*. Ljubljana, Dalmatinova
j Hica 15,
. 4. v gostinskem podjetju »Pri ®Pann«, Ljubljana.
Bilo je tudi nekaj predlogov obeskih ljudskih odborov, zn katere ®Vet ni dal pritrditve k sklepom ® Prenehanju določenih gostinskih Pudjetij, ker ni bilo zakonskih poslov za prenehanje zadevnih go-b tiskih podjetij, temveč so bili btzlogi gospodarskega neuspeha sub-
jektivne narave predvsem v organizacijski obliki samega podjetju. Ugotovljeno je, da gostinski obrati v sestavu gostinskih podjetij večinoma slabo uspevajo, medtem ko imajo samostojna gostišča večji promet, kot pa so ga imela kot gostinski obrati v sklopu gostinskih podjetij. Prav tako izpolnjujejo gostišča določene družbene obveznosti do občine bolje in redne je, če poslujejo samostojno v kolektivnem upravljanju ali kot manjša gostišča.
Gostinska podjetja morajo pokrivati izgube pasivnih gostinskih obratov v sestavu podjetja na račun večjih dohodkov ostalih gostinskih obratov podjetja, oziroma prihajajo zaradi pasivnosti posameznih gostinskih obratov večkrat v kritičen finančni položaj.
Poleg navedenih zadev je Svet obravnaval prošnje posameznih gostinskih gospodarskih organizacij za izdajo poroštvenih izjav. Svet je predlagal v odobritev 8 poroštvenih izjav, in sicer: 5 za investicijske kredite, 5 pa za dopolnilne obratne kredite.
Svet za turizem in gostinstvo je odločal tudi o pritožbah strank zoper prvostopne odločbe o odklonitvi dovoljenja za vodenje zasebnih gostišč po veljavnih zakonskih predpisih. Pri reševanju teli pritožb je Svet upošteval predvsem krajevne in turistične potrebe, istočasno pa tudi možnosti ustanovitve in obstoja gostišča družbenega sektorja.
Svet je predlagal Okrajnemu ljudskemu odboru kot priporočilo občinskim ljudskim odborom osnutek odloka o turistični taksi in odloka o opravljanju gospodarskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih na območju občine.
Poleg ukrepov in priprav, ki so bile opravljene za turistično sezono v letu 1956, so bile določene z republiškim odlokom najvišje stopnic turistične takse v ljudski republiki Sloveniji (Ur. 1. LRS št. 45-126/56). Predpisane najvišje turistične takse pa so bile nižje od tedaj veljavnih. Zato je bilo dano navodilo občinskim ljudskim odborom, da svoje odloke o turističnih taksah, s katerimi so bile vpeljane turistične takse v turističnih krajih, prilagodijo določbam navedenega odloka. Citirani republiški predpis, kakor tudi že enak predpis, ki je izšel že prej v letu 1956. je onemogočil uporabo turistične takse na način in za namene, kot jih je priporočil na predlog Sveta za turizem in gostinstvo Okrajni ljudski odbor Ljubljana vsem občinskih ljudskim odborom na območju okraja. Po priporočilu 01,0 naj bi se sredstva iz nabrane turistične takse stekala pri Stalni turistični konferenci okraja Ljubljana. Skupna sredstva, ki bi znašala predvidoma letno okrog 12 milijonov dinarjev, bi se lahko smotrno uporabila za turistično propagando in investicije. S prvim predpisom je bilo preprečeno zbiranje takse na skupnem računu in tudi znižana taksa, ker so bile določene nove kategorije, ki so bile oproščene plačila takse ali pa so lahko plačevale samo takse z najmanj 40 %> popusta (nekateri ObLO so določili popust celo 80°/o — Šiška, Bežigrad). Tako znižana sredstva iz turistične takse so se zbirala v občinskih proračunih; razen v občini Ljubljana-Ccntcr pn ne predstavljajo v nobenem občinskem proračunu znatnejše postavke. Letošnji
republiški odlok pa znižuje najvišjo stopnjo turistične takse in skrajšuje sezono za višjo tako na dva meseca v letu.
Na predlog družbenega plana za leto 1957 je dal Svet sledeče pripombe:
Za povečanje turističnega prometu se bodo v letu 1957 dajale premije sezonskim gostinskim podjetjem in sezonskim gostiščem. V letu 1957 se bo gostiščem dala možnost izkoriščanja polne amortizacije. V interesu gostinstva bi bilo, da bi bilo udeleženo v gotovem odstotku ustvarjenih deviz in da bi plačevanje obresti na osnovna sredstva bilo omejeno na največ 2 “/o, posebno pri podjetjih, ki opravljajo pretežen del prometa s hrano in nočitvami. Premijo za penzionske storitve bo v našem okraju lahko glede nu predpisane pogoje užival samo hotel ■ »Dom na Polževem«, pa še ta le, če bo dobil posebno dovoljenje Državnega sekretariata za blagovni promet FLRJ, za kar je zaprosil.
Pripravljajo sc novi predpisi o turističnih vizumih in potnih listih inozemskim turistom, s katerimi se dajejo turistom razne olajšave.
Ob izvedbi nadaljnjih potrebnih organizacijskih sprememb in upoštevaje izvršene ukrepe za izboljšanje domačega in inozemskega turizma ter ob povečanih dohodkih delavcev in uslužbencev je po mnenju Sveta pričakovati v letu 1957 za približno 2°/o večji dohodek v gostinstvu.
Svet priporoča OLO in občinskim ljudskim odborom, da se pri določanju instrumentov tudi v letu 1957 upoštevajo smernice in načela, sprejeta že v letu 1956. Konkretnih predlogov pa Svet še ni mogel dati, ker še niso sprejeti pri pristojnih zveznih organih principi nove delitve dohodka v turizmu in gostinstvu.
Svet je s svojim delom poskušal izpolniti svojo družbeno vlogo, ki mu jo je poveril OLO. Pri tem se je predvsem oslanjul na Okrajno gostinsko zbornico, ki je nakazala Svetu mnoge probleme, z analizami odkrivala njihove vzroke in posledice ter predlagala tudi ustrezne rešitve. Zbornica pa je z izvajanjem politike Svetu posredovala priporočila Sveta tudi gostinskim gospodarskim organizacijam in pristojnim svetom občinskih ljudskih odborov ter tako omogočila neposredne j še izvajanje sklepov.
Dočim je moral Svet v letu 1956 reševati predvsem tekoče probleme, ki so nastali zaradi poznega sprejetja družbenih planov in navedenih težkoč v turizmu ter je poleg tega uspel razčistiti predvsem probleme okrog organizacijskih oblik gostinskih gospodarskih organizacij, bo njegova glavna naloga v letu 1957 izdelava perspektivnega plana razvoju gostinstva in turizma in pomoč pri izvedbi z namenom, da se izboljšajo obstoječe in ustvarjajo nove najnujnejše gostinske in turistične kapacitete, ki bodo omogočile smotrn razvoj te gospodarske dejavnosti.
POROČILO
o delu Sveta za obrt za leto 1956
Do reorganizacije Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je politiko o razvoju in usmerjanju obrtne dejavnosti na območju okraja vodil oz. reševal Svet za gospodarstvo skupno z Odborom za obrt.
Po reorganizaciji v mesecu juniju 1956 je bil poleg ostalih novih svetov pri Okrajnem ljudskem odboru formiran tudi poseben Svet zn obrt. Z organizacijo tega Sveta, ki naj bi se ukvarjal izključno le z obrtniško dejavnostjo,* so bili dani pogoji za temeljitejše spoznavanje in reševanje obrtniške problematike, kar naj bi pospešilo hitrejši razvoj obrtništva sploh, zlasti pa razvoj socialističnih obrtnih obratov.
V	Svet za obrt je bilo izvoljenih 10 članov, od katerih je 7 zaposlenih v obrtništvu. V letu 1956 je imel Svet It sej. povprečna udeležba nu sejali ie bila zadovoljiva in je znašala 80°/«.
Svet je pričel z delom meseca junija 1956 ter si je postavil program svojega deda v smislu smernic okrajnega družbenega plana za leto 1956, ki predvideva povečanje proizvodnje in obrtniških storitev v družbenem sektorju za 11%. v zasebnem obrtništvu za 6%, razširitev mreže obrtnih delavnic po predhodni analizi stanja obrti ter v zvezi s tem smotrno investicijsko politiko v obrtništvu iz sredstev sklada za pospeševanje obrti.
V	smislu navedenih nalog je Svet na sejali razpravljal predvsem o ukrepih zn razvoj družbenih obrtnih delavnic in podjetij, o polletni in letni izpolnitvi družbenega plana za leto 1956, o pavšalizaciji družbenih dajatev obrtnih delavnic, o politiki kreditiranja obrti, o problematiki nagrajevanja in o nujnosti povečanja dotoka obrtnih strokovnih delavcev v obrtništvo in
o predlogu družbenega plana za leto 1957. Poleg tega je Svet razpravi jal tudi o statusu delavnic državnih obrtnih mojstrov, o reviziji dimnikarskih okolišev in dimnikarske tarife ter izvajal zadeve, ki so mu dane v pristojnost s pozitivnimi predpisi.
Razvoj obrtništva v letu 1956
Glede na pomen in vlogo, ki jo ima obrtništvo zlasti glede na zadovoljitev splošnih družbenih potreb in s posebnim pogledom na njegov pomen pri izboljšanju življenjskega standarda je Svet za obrt zastopal stališče, da je potrebno v čimvečji meri razvijati obrtno dejavnost. Tako stališče je Svet zastopal za razvoj socialistične kakor tudi zasebne obrti in da je treba zlasti razvijati uslužnostno obrtno dejavnost. Hkrati pa je bil Svet mnenja, da ie treba omejevati tako imenovano obrti podobno dejavnost, ki praktično ne opravlja obrtniških uslug, temveč stremi zgolj zn lak« kim zaslužkom.
Kako se je taka politika Svet* odražala v razvoiu obrtništva * letu 1956, je razvidno iz naslednjih podatkov in kasnejših ugotovitev v poročilu.
V letu 1956 je bilo vseli obrtnih delavnic in podjetij na področju okraja 4213. Od tega števila v družbenem sektorju 418. v zasebnem pa 3795 delavnic. V družbenem sektorju nastopa samostojno 299 obrtnih podjetij in delavnic, ostale pa so v sestavu kmetijskih zadrug, oziroma se vodijo v evidenci komunalne delavnosti (pekarne, obrtno prevozniška podjetja itd.).
Število vseh obrtnih delavnic družbenega in zasebnega sektorja je bilo v letu 1956 po občinah in v primerjavi z letom 1955 naslednje:
Občiee	Družbeni	Kaiebnl	Stupal
19«
Borovnica	20
Cerknica	33
Dobrova	3
Domžale	24
Grosuplje	8
Ivančna gorica	12
Kamnik	23
Litija	21
Ljubi jana-Bežigrad	14
Ljubljana-Center	106
Ljubljana-Crnuče	8
Ljubljana-Moste	12
Ljubljana-Polje	14
Ljubljana-Rudnik	4
Ljubi jana-Sentvid	13
' Ljubljana-Siška	22
Ljubljana-Vič	17
Logatec	8
Loška dolina	10
Medvode	12
Mengeš	5
Moravče	5
Vrhnika	17
Skupaj:	413
V	primerjavi z letom 1955 se je število družbenih obrtnih delavnic in podjetij povečalo za 5, zasebnih pa za 151. Dejansko pa je bilo v letu 1956 z akti občinskih ljudskih odborov novo ustanovljenih družbenih obrtnih delavnic 17, ukinjenih 6. združenih z drugimi gospodarskimi organizacijami, oziroma pregrupiranih v druge panoge pa 14.
Največji porast zasebnih obrtnih delavnic beleži stroka predelave tekstilnega blaga, in sicer za 51, dalje obrtna predelava kovin zn 22 ter električna stroka za 9. Tem strokam sledi še kemična za 8 in nato druge stroke.
V	obrtništvu je bilo v letu 1956 zaposlenih vsega skupaj nad 13.000
19)6	195)	19H	19»	1994
22	58	37	58	59
32	90	94	123	126
3	72	74	75	77
25	251	259	275	284
7	75	74	83	81
10	128	138	140	148
25	279	274	304	299
20	87	91	108	111
16	169	189	183	205
103	864	888	970	991
7	62	65	70	72
12	148	153	160	165
13	111	119	125	132
4	121	128	125	132
14	214	224	227	238
27	264	284	286	311
20	300	327	317	347
12	63	64	71	76
8	26	25	36	33
12	63	61	75	73
5	87	86	92	91
5	48	46	53	51
16	84	95	101	111
418	3644	3795	4057	4213
delavcev in uslužbencev. V primerjavi z letom 1955 se je dvignilo število v obrtništvu zaposlenih za 1400 ali za 11 »/o. Od tega števila je bilo zaposlenih v družbenih obrtnih delavnicah, ki niso vključene v kmetijske zadruge, 6587 delavcev in uslužbencev, t. j. zn 850 več kot v letu 1955, v zasebnih obrtnih delavnicah pa okrog 6600, kar je za okrog 550 več kot v letu 1955.
Kako se je v letu 1956 v primerjavi z letom 1955 širila mreža samostojnih družbenih obrtnih delavnic in podjetij, ki ne poslujejo v okviru kmetijskih zadrug in ki niso razvrščena v komunalno dejavnost, kaže naslednja primerjava:
	Stanje	Ukinjeno	Združ. oz.	Novo	Stanje
	It. 12. M	T 19«	pregrup.	ustanov.	«. 12. «
1. Borovnica	7	—	—•	i	8
2. Cerknica	7	—	—	i	7
3. Dobrova	2	—	—	—	3
4. Domžale	16	—	i	—	15
5. Grosuplje	8	—	i	—	7
6. Ivančna gorica	8	—	—	—	8
7. Kamnik	17	—	s—	—	17
8.	Litija 9.	Ljubljana-Bežigrad	11 12		3	i 3	9 15
10. Ljubljana-Center	92	1	4	2	89
11. Ljubljana-Crnuče	7	1	—	—	6
12. Ljubljana-Moste	12	—	t	—	11
13.	Ljubljana-Polje 14.	Ljubljana-Rudnik	14 4	3			11 4
15. Ljubljana-Sentvid	11	—	—*	1	12
16. Ljubljana-Siška	19	, —	—	7	26
17. Ljubljana-Vič	17	—	2	—	15
18. Logatec	5	1	—	—	4
19. Loška dolina	3	—	1	—	2
20. Medvode	8	—	1	—	7
21. Mengeš	2 /	—	—	—	2
22. Moravče	2	—	—	1	5
23. Vrhnika	15	—	—	—	15
Skupaj:	299	6	14	17	296
Svet za obrt ie razpravljal o vlogah občinskih ljudskih odborov za pritrditev k njihovim sklepom o prenehanju družbenih obrtnih delavnic v 7 primerih, predlagal pa je LO okraja, da da pritrditev k prenehanju takih delavnic le v 6 primerih.
Občinski ljudski odbori so sklepali o prenehanju družbenih obrtnih delavnic v primerih, ko delavnice niso razpolagale z lastnimi osnovnimi sredstvi, ko delavnice zaradi zastarelih strojnih naprav in slabih izdelkov po mnenju občinskih ljudskih odborov niso imele ekonomskih pogojev za nadaljnji obstoj. Pri razpravljanju o teh zadevah je pri poedinih primerih ugotavljal, da so občinski ljudski od-
bori sprejemali sklepe o prenehanju delavnic brez temeljitejše analize in da niso vedno iskali možnosti sanacije teh delavnic, zlasti pa, da ri tem niso upoštevali potreb pre-ivalstvn po obrtnih uslugah. Sanacija takih delavnic ne bi smela biti problem zn občinske ljudske odbore, če upoštevamo, do občinski ljudski odbori sami razpolagajo s primernimi sredstvi, s katerimi bi lahko omogočili nadaljnje poslovanje teh delavnic, v kolikor pa teh niso imeli, na bi se morali zagotoviti iz drugih virov.
Da število družbenih obrtnih delavnic ni doseglo večjega napredka. pa obstajajo tudi objektivni razlogi, t. j. predvsem v pomanjkanju lokalov, nezadostnih investi-
cijskih sredstvih pri nekaterih občinah za ureditev lokalov in nabavo osnovnih sredstev, nepravilni določitvi pavšalnih obveznosti iu pa tudi v nestimulativnem nagrajevanju delavcev in uslužbencev v obrtnih gospodarskih organizacijah.
Iz analiz o stanju obrtništva, ki so jih po sklepu Sveta za obrt pripravili nekateri občinski ljudski odbori, je Svet ugotovil, da je skoraj na področju vseh občin čutiti predvsem pomanjkanje uslužnostne dejavnosti ter da pada tista obrtna dejavnost, ki je nujna predvsem potrebam gospodinjstva in gradbeništva. V tem primeru moramo iskati vzroke predvsem v pomanjkanju strokovnega kadra in vajenskega naraščaja, ki zaradi boljših materialnih in delovnih pogojev išče primerne zaposlitve rajši v industriji. Za te vrste uslužnostnih obratov bi predvsem morali skrbeti občinski ljudski odbori ter iskati zanje primernih stimulativnih oblik pri določanju družbenih obveznosti, jim zagotoviti zadostna, osnovna in obratna sredstva ter ustrezne lokale.
Svet za obrt je zato priporočil občinskim ljudskim odborom, naj novo ustanovljene uslužnostne obrtne delavnice oprostijo vsaj za eno leto plačila družbenih dajatev in da iz svojih proračunskih sredstev zagotovijo odplačevanje anuitet za odplačilo kreditov, porabljenih za ustanovitev novih delavnic; S temi ukrepi bi občinski ljudski odbori vsekakor zagotovili vsaj delno stimulacijo delovnim kolektivom novih delavnic in povečanje števila strokovnega kadra. Svet je hkrati priporočil občinskim ljudskim odborom, da ustanovijo za uslužnostne delavnice skupni knjigovodski center oz. servis, s čimer bi se režijski stroški delavnic lahko znatno žnižali.
Pri izvajanju smernic Sveta pa so občinski ljudski odbori predvsem v mestih in večjih industrijskih središčih naleteli na problem, ki je nekaterim občinskim ljudskim odborom iz objektivnih razlogov preprečil nadaljnje širjenje obrtnih delavnic. Gre za lokale, nujno potrebne za razvoj, kakor tudi obstoj obrtnih delavnic in podjetij. Hišni sveti kakor tudi privatniki oddajajo lokale predvsem iz komercialnega vidika. Pri tem zahtevajo za lokale tako visoke najemnine, ki jih obrtne delavnice ne premorejo in zaradi katerih niso v stanju konkurenčno nastopati proti cenam zasebnih obrtnikov. Nekateri občinski ljudski odbori so skušali kritično stanje, ki je s tem nastopilo, rešiti z izdajo odlokov o namembnosti poslovnih prostorov. Zaradi razveljavitve teh odlokov po nadzornem organu, pa so občinski ljudski odbori ostali pri reševanju tega problema nemočni, niti niso v stanju, preprečevati odpovedi lokalov in deložacije, ki jih izvajajo sodišča po vloženih tožbah. Tako gospodarjenje s poslovnimi prostori bo nujno imelo za posledico prenehanje obrtnih delavnic predvsem usbiž-nostnega značaja in bo v najkrajšem času povečalo kritično stanje.
Nekateri občinski ljudski odbori , so v obrtništvu vodili politiko, ki je stremela za razširitev mreže obrtnih delavnic. Ta politika je prišla do izraza. bodisi z ustanavljanjem novih obrtnih delavnic, vlaganjem investicijskih sredstev v obrtništvo, v skrbi za zagotovitev potrebnih, obrtnih lokalov, osnovnih in obratnih sredstev in pri izdajanju novih obrtnih dovoljeni zasebnim prosilcem. Vendar so bili pri ustanavljanju novih družbenih obrtnih delavnic uspešni
samo naslednji občinski ljudski o bori: Borovnica, Dobrova, Domžaj Litija, Bežigrad, Center, Sentvi Šiška in Moravče. Pri izdajanju * sebnih dovoljenj so občinski Ij* ski odbori upoštevali tudi krajen potrebo za izvajanje obrtne uel«1 nosti, predvsem one, ki je podobi obrtem in ki jih občinski ljudsl odbori dovoljujejo po prostem pl1 vdarku.
Sušmarstvu občinski ljudski » bori tudi v letu 1956 niso posveti dovolj potrebne pozornosti. Res j1 da bi ta problem najbolj učinkovit reševali s povečanjem obrtnih kap1 citet in z aktivnim sodelovanje!1 potrošnikov, kar pa seveda zač* krat ne moremo pričakovati, dokti prihaja potrošnik s pomočjo šušnia jev do hitrejših in cenejših uslu Vsekakor pa bi občinski ljudski o' bori z boljšo povezavo nadzorni organov, predvsem tržne inšpekcij z upravo zn dohodke lahko vpliva' oziroma prisilili štišmarje, da leg* lizirnjo svojo dejavnost.
Izpolnjevanje obveznosti družbenega plana
Pri obravnavanju polletne real zaeije družbenega plana za leg 1956 je Svet ugotovil, da je bil n» pram letnemu planu celotni doti1' dek družbenih obrtnih delavnic dj sezon v višini 42%, dobiček v višin 39%, da je bilo na novo ustanoti ljenih 5 obrtnih delavnic, prenehaj oziroma združilo z drugimi gosp6] darskimi organizacijami pa se je j delavnic. Dalje je Svet ugotovil, <]fl sc je število pavšaliranih obrtnj delavnic, predvidenih z družbeni planom Okrajnega ljudskega odM ra znižalo od 226 na 221. Svet JI ugotovil in opozoril, da vsled spf® menjenc investicijske politike, k*; se je nujno odražalo tudi v obril* štvu, obrtne delavnice niso dovo‘ sledile potrebam in zahtevam tffl in preusmcrjevale- svojo delavni"' v uslužnostno delavnost. Pravtalj-] nekateri občinski ljudski odbori & so pravilno razumeli pavšaliranf družbenih obveznosti obrtnih p<*J jetij in delavnic, kar kaže zlas'| znižanje števila pavšaliranih del«*’ nic in podjetij.
Po podatkih o letni realizaciji * je stanje izboljšalo, saj je realizj' cija celotnega dohodka doseg* 97%. dobička 91 %, delovne sile P* 102 %.
Razlog, da okrajni družbeni pl®5 v obrtništvu in bil izpolnjen, ni Fj samo v spremenjeni investicijs*1 politiki. Svet je ugotovil, da je vzr* ke za to iskati tudi v planskih i11' strumentih, ki niso stimulativft vplivali na razvoj obrtništva. (Nadaljevanje v prihodnji številk'
OBJAVA
Okrajna volilna komisija v LjU.V ljani objavlja po ugotovitvi voh nih rezultatov pri nadomestnih’ vj’ litvali odbornikov v Občinski lj11'1'; ski odbor Ljubljana-Rudnik, ki * bile dne 24. februarja 1957 v lil n ih enotah Vl„ XVII. in XIX. črnskega ljudskega odbora Lj1' ljano-Rudnik. da so izvoljeni s deči kandidati:	-
1.	V volilni enoti VI. tov. R^ NIKAR Janeza Franc, upokojen® Ljubljana, Gnljevica št. 126.
2.	V volilni enoti XVII. tor.
RIS Aleksandra Franc, Srednja št. 18.
3.	V volilni enoti XIX. tov. O&l REN Jakoba Ivan, kmet, Orl je št.
OVK štev. 23/57
Predsedniki ,
Jože Pernui *•