JREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, FrančiSkanska ulica št. 8 tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za etranke so od 10. do 11. •opoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne i •' :	sprejemajo	:	: *
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Rosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za ; o»ta;o inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
J* 5-
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	".	\	.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenlmreovi ulici štev. C, n., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. i.i- 0. lejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprem
——— Reklamacije lista so poštnine proste. —
Siev. 389.
V Ljubljani, v soboto dne 21. septembra 1912.
Leto
Deželnozborski volilci v Ljubljani.
V torek 24.	t. m. je volitev dveli poslancev iz volilnega razreda mest in	trgov	v
Ljubljani. Ker velja	za vse volitve na Kranjskem
volilna obveznost,
dolžni, da se tudi te volitve udeležite. Vse nasprotniške stranke so že imenovale svoje kandidate in se pripravljajo na vso moe, da bi zanje dobile čim več glasov.
Nasa kandidata sta sodruga
Fran Bartl,
upravitelj v Ljubljani
in
Etbin Kristan,
pisatelj v Ljubljani.
Vabimo Vas,	da vsi složno glasujete za navedena kandidata.	Pokazati je	treba	nasprotnikom, da Vas	tudi v tem razredu ne smejo podcenjevati in da	se morajo
Vaši glasovi vpoštevati.
Položaj je tak, da ravno Vaši glasovi lahko odločujejo. Veljavo pa bodo imeli le tedaj, če jih pri prvi volitvi vse do zadnjega zberete za naša kandidata. Ako bodo Vaši glasovi kompaktni, bodo nasprotne stranke videle, da je treba z njimi računati. Bodoča po-
fi!anca bosta vedela, da Vas ne smeta prezirati in se bosta morala v dež. zboru bolj ozirati na Vaše zahteve, kakor pa bi se, če bi se Vaši glasovi pri
Storite torej
volitvah sploh ne pokazali
dne 24. septembra
svojo dolžnost kot zavedni pristaši socialne demokracije. Ne dajte se od nikogar premotiti in oddajte pri volitvi glasovnico, na katero zapišite imeni naših kandidatov.
izpolnite svojo dolžnost tudi s tem, da sami agitirate za naša kandidata pri svojih tovariših volilcih. Poskrbite, da se ne izgubi noben glas, ki sodi soc. dem. stranki. Opozarjamo Vas obenem, da po volitvi dobro shranite svoje
legitimacije,
bi jih boste potrebovali, če bo ožja volitev, pri kateri Vaši glasovi odločujejo. Ako storite svojo dolžnost s tem, da složno glasujete za naša kandidata, tedaj z vsakim glasom, ki bo oddan zanju, lahko koristite svoji stranki in delavstvu. Pokažite torej dne 24. septembra svojo strankarsko zavednost in politično zrelost, pa volite socialno demokratično!
Volilni odbor jugoslov. soc. dem. stranke.
Dežeinozborska volitev v Ljubljani.
KOGA naj volimo?
m . °''lno gibanje postaja živahnejše, zani-
•	Jc v Ljubljani zaspani rase in vse stranke e pripravljajo, da poskusijo v torek svojo voljno srečo. In tudi zavedno ljubljansko delavstvo mora kratke dni, ki nas šc ločijo od vo-1 ev. prav temeljito izrabiti za podrobno agi-f'‘°- Za agitacijo od moža do moža da zberemoza naša kandidata kar največ glasov. Zakaj?
V	Privilegirani kuriji si ne smemo obetati zmage; velika večina volilcev v tej kuriji se Vsled politične nezavednosti šc vedno štuii v vrste meščanskih strank in njenih voditeljev, kateri se jim teden dni pred volitvami sicer Prav globoko odkrivajo, a jih po končanih volitvah ne poznajo več in jih gledajo le odzgor dol.
Vse to je res do zadnje pičice, a ne more prav nič ohladiti našega zanimanja za volitve,
lil— i	i	-	n	|	:	i	 --------- ------
A. K. GREEN:
< Sosedov dom.
(Dalje.)
— Še zadnje vprašanje. Kako je bil oblečen mož?
— Imel je platnen svršnik in mehak klobuk.
. Prosim, gospodje porotniki, zapomnite si natanko te podrobnosti. Hvala lepa. — Je Rihard Clapp tukaj?
•~7 Da, tukaj sem, — je odgovoril nekdo z 'Veselim glasom. Živahen, mlad mož, naglih kretenj in bistrih oči, se je prerinil skozi mno-Zlc° v ospredje. Odgovarjati je imel na nekaj Postranskih vprašanj, preden je prišlo od nas Vseh pričakovano važno vprašanje.
— Ali se spominjate, da ste gospe James ”ope v hotel D. nesli nekaj zavojev?
— Prav dobro.
r, — Ali ste izročili zavoje dami sami? Ali ste damo sploh videli?
. _ — Ne, nisem je videl. Ni mi dovolila vsto-P‘ti. Prosila me je, naj položim reči pred duri 111 toliko časa počakam, da me pokliče.
— Ali ste storili tako?
— Seveda!
— Ali ste gledali ves čas na duri?
— Seveda sem!
— In kaj ste videli?
,	—	Duri so se malo odprla, in po zavojih
Je segla roka in jih vzela v sobo.
— Ženska roka?
v,.. Ne, bila je moška roka! Natančno sem ldel bele manšete.
call? ^°kko časa je trajalo, da so Vas pokli-
ker vemo, da se je socialno demokratični stranki celo v okrajih, kjer ima zda., irdno večino in kjer zbere na tisoče in tisoče glasov, časih slabše godilo in da se je morala po mnogih volitvah bojevati brez upa na neposredni uspeh.
Ampak ne glede na to je zanimanje ljubljanskega delavstva za te volitve opravičeno tudi zato. ker je vslcd inkorporacije okoličanskih volilcev ta volilni okraj postal neznana dežela in je prav lehko mogoče, da pride do kakih ožjih volitev. Če pa se to zgodi, bodo pri ožjih volitvah delavski glasovi jeziček na tehtnici in veljava delavstva v Ljubljani s lem silno narasel delavec postane gospodar političnega položaja v Ljubljani. Zatorej moramo napeti vse sile, da zberemo čim več glasov za socialno demokratično stranko: to nam narekuje ne le zvestoba do socialistične stranke, to nam veleva tudi enostaven razlog, da ojačimo moč in vpliv ljubljanskega delavstva.
Kakor je za delavske volilce. ki jih sramotni volilni red ne izključuje od volilne pravice, samo po sebi umevno, da glasujejo za de-
lavska kandidata in da z vso vnemo agitirajo zanja. prav tako pa je tudi za one volilce, ki se doslej niso prištevali vsed najraznovrstnejših predsodkov socialno demokratični stranki, prav tehtnega premisleka vredno, ali ne bi pri teh volitvah glasovali za socialističnega kandidata.
Ali naj ljubljanski volilec glasuje za kandidata. ki mu iih ponuja klerikalna stranka? Ali naj pomaga s črnim madežem oskruniti ljubljansko mesto, ali naj pozabi na neštevilne krivice, ki so jih Ljubljani prizadejali, ali naj pljuje v lastno skledo in naj moralno še podpre neznosno strahovlado, ki so jo inavguri-rali klerikalci v deželnem dvorcu. Ali naj s klerikalno glasovnico kvitira težak finančni udarec, ki so ga zavihteli s svojim cestnim zakonom. Ali naj s klerikalno glasovnico kvitira nevarni atentat na žepe ljubljanskega prebivalstva, ki so ga izvršili s svojo policijsko postavo. Ali naj se s klerikalno giusovnico zahvali za zvodenitev volilne pravice, ki so jo z iukorporacijo okoličanskih volilcev dosegli, ali naj s klerikalno glasovnico odobri nezaslišano i kuratclo nad kranjskim šolstvom, podli terorizem nad učiteljstvom, ki zbuja v njih- lastnem taboru stud in gnus. Ljubljanski volilec ima le redkokdaj priliko, da obračuna s klerikalno ka-moro — ali naj to priliko zamudi?
Torkova volitev naj bo demonstracija zoper klerikalne teroriste, torek naj bo sodnji dan za klerikalna nasilstva!
Tudi liberalna stranka priporoča svoja kandidata in evharistični liberalec dr. Triller ju spremlja od gostilne do gostilne. V boju zoper klerikalizem se jc izkazala popolnoma nesposobno; odkar si je v deželni zbornici lastnoročno zadrgnila zanjko okolo vratu, odkar si je dala v zločinski lehkomiselnosti zavezati jezik, je klavrna in pomilovanje zbujajoča figura, brez bistre glave in brez krepke volje. In kako se jc predstavila ljubljanskemu volilstvu ob teh volitvah? Pred nekaj dnevi smo razkrili nečedno barantanje njenega kandidata Ribnikarja, ki žvižga na deželnozborski mandat, če se mu dr. Ravnihar umakne s svojega stolčka na Dunaju in ki se obnaša, kakor da bi bil z ljubljanskim mandatom oženjen, kakor da bi bi! nanj intabuliran. Zdržali smo se vsake ostrejše kritike, da damo liberalnemu izvrševalec mu odboru čas za remeduro in da damo Ribnikarju priliko, da z odstopom od kandidature, ki jo je s svojim barantanjem oskrunil in omadeževal, poda zadoščenje razžaljenim ljubljanskim volilcem. S svojim lojalnim in obzirnim postopanjem, ki je zbudilo tudi med pristaši liberalne stranke občudovanje in priznanje, smo skušali preprečiti, da bi nekvalificirano ravnanje g. Ribnikarja oslabilo protiklerikalno volilno demonstracijo. Glasilo liberalne stranke, ki ni moglo utajiti naših trditev, molči kakor grob g. Ribnikar sc svoje kandidature — dr. Ravniharju je na Dunaju všeč — drži kakor klop. narodno-napredni izvrševalni odbor drži križem roke in bagatelizira ljubljanske volilce, liberalni geotlemeni. ki so se šc pred nekaj dnevi skušali znebiti Ribnikarja, ga zdaj ponujajo Ljubljančanom in zatrjujejo, da nihče drug njih kandidat biti ne more. Tako ravnanje je nepošteno in je žaljivo! Vprašamo, ali morajo ljubljanski volilci take grobe nekorektnosti, tako ošabno bagateliziranje res mirno požreti. Ali se morajo ljubljanski volilci ogrevati za kandidata, ki ga je liberalno vodstvo samo še pred nekaj dnevi skušalo posaditi na
hladno? Na to vprašanje naj volilci ogovore 24, septembra!
Vsem, ki jim je do resnega boja zoper klerikalno strahovlado v deželi, priporočamo, da glasujejo v torek za socialistična kandidata!
Stanovanjska beda.
Kapitalistično gospodarstvo je napravilo delavski razred ob vse udobnosti življenja, delavec kmalu ne bo vedel, kam bi položil na večer svojo glavo, ko se vrača utrujen od dela. Zlasti delavci po mestih in taki, ki imajo več otrok, bi znali zapeti žalostno pesem o stanovanjski bedi. Delavskih družin z otroci se boje hišni posestniki kakor hudič križa. V zadnjih letih je postalo vsled tega stanovanjsko vprašanje tako pereče, da so ga začele »reševati« različne oblasti. Ali kakor se spodobi, je rešujejo po polževem tempu, in čim delj »rešujejo«, tem večja postaja stanovanjska beda. To je tudi popolnoma naravno. Vsako zlo se mora izruvati s koreninami, drugače se neprestano širi in veča. Korenine stanovanjske bede so v zasebni lasti zemlje in špekulacija z zemljo, ki namenoma draži cene stavbišč. Geslo špekulantov je, ceno kupovati, drago prodajati. Neprestano dohajanje prebivalstva v mesta in v industrijska središča ustvarja tla, iz katerih bohotno poganja špekulacija.
Nova stavbišča se ne morejo uvažati kakor n. pr. bombaž; ker pa prebivalstvo trajno narašča, je povpraševanje za stanovanji vedno večje. Ta okoliščina oinogočuje posestnikom stavbišč, da privijajo zemljiške cene vedno višje. Srečnim posestnikom zemlje narašča premoženje brez vsakega truda. Prav dobro je označil umrli pruski finančni minister dr. Miquel, ko je bil še župan v Frankobrodu ob Meni. naraščanje zemljiške vrednosti. Na seji občinskega odbora je dejal: »Gospodje^ ste vsi hišni posestniki; zapišite ceno vašega zemljišča na vrata dvorane, in zaspite potem; po 30 letih miru se pa zbudite zopet. Videli boste. da se je vrednost vašega zemljišča podvojila. Ali ste kaj delali za to, ali ste kaj plačali? Prav nič niste storili, občina je povzročila prirastek vrednosti.« — Naravni razvoj vsake občine. je torej v prvi vrsti koristen zemljiškim posestnikom. Ker je pa zemljiški posestnik navadno tudi hišni posestnik, sledi iz tega, da posest hiše daje možnost za obogatitev. To velja za ves kapitalističen svet, prav tako za Ljubljano. kakor za Dunaj. Stavbišča so se podražila v zadnjih desetih letih v marsikaterem kraju petdeset do sto procentov.
To naraščanje cen stavbišč je porodilo današnjo stavbinsko bedo. Da se obrestuje kapital, ki je naložen v zemljišču, je treba izrabiti vsak centimeter-zemlje, ali tudi stanarine morajo postajati višje. Najemniki stanovanj so prisiljeni, da oddajajo že itak tesne prostore podnajemnikom, in tako nastane naravnost neverjetna stanovanjska gneča po vseh mestih. Natlačena stanovanja so pa studenec vseh mogočih bolezni. V starih hišah so še velike sobe z zadostno svetlobo in z zadostnim zrakom, ali po novih hišah delajo čimdalje manjše prostore. V vseh mestih opazujemo enak prizor: stanovanja v sredini postajajo od dne do dne dražja, delavci, obrtniki, uradniki se selijo v zunanje okraje, in zato postajajo zemlišča v, zunanjih okrajih od leta do leta dražja. Dr. Hans Kurella piše v tem sledeče besede in zadene z nijimi v žvo: Med tem ko v zunanjih okrajih večjih mest tlačijo iz središča mest
klical glas: »Mladi mož!« Duri so bila za pedenj široko odprta. Hitel sem tja, pa preden sem dospel, so se že zopet zaprle. Dama se je pogajala z menoj pri zaprtih durih. Rekla je, da so ji vse reči všeč, samo čevlji ji ne ugajajo. Porinem naj račun pod durmi skozi špranjo v sobo. Storil sem, kakor je velela. Čez nekaj časa so se duri zopet malo odprle in moška roka mi je pomolila odšteti denar ven. Znesek za čevlje je bil odračunjen. Dama mi je zaklicala: »Ni Vam treba računa potrditi. Tukaj so čevlji.« Čevlji so mi bili izročeni na prav tako skrivnosten način kot poprej denar, nato sem odšel.
—	Ali imajo gospodje porotniki še kakšno vprašanje za to pričo?
Seveda že zopet ne! Neumne butice! Toda proti mojemu pričakovanju se je eden vendarle osrčil in je vprašal, če je bil v beli manšeti, ki jo je bil opazil skozi priprte duri kak gumb.
Nepričakovan odgovor. Priča ni pazil na to.
Oplašeni stotnik se ni več osmelil za novo vprašanje, pač pa je drug po njegovem zgledu vprašal:
—	Kakšne barve je bil rokav? Tega se vendar spominjate?
Novo iznenadenje. Gospod sploh ni imel suknje na sebi. Clapp je videl le rokav od srajce.
Rokav od srajce! Dragocen podatek! Navzoče občinstvo se je malodušno spogledovalo in šele ko je nastopila nova priča, je zasijalo zopet upanje.
Bil je hotelski uslužbenec. Njegova izjava je bila kratka in nas ni dosegla daleč. Skrivnostna dvojica mu je sicer nekolikokrat pozvonila. a vsa naročila mu je dejala vedno le pri zaprtih durih. V sobo sploh ni bil prišel.
Njemu je sledila sobarica. Pa je pač bila enkrat v sobi dvojice, a videla je oba le v hrbet. Gospod Pope je stal ob oknu, napol okrit za
zastorom, in gospa Pope je brskala po omari. Oba sta imela svršnike na sebi; bila sta šele nekaj minut v svoji sobi.
Sobarica je bila dalje vprašana, če je pozneje kaj posebnega našla v sobi. Našla je bila mnogo papirja za zavijanje, na katerem je bilo označeno ime firme Altman.
— Nobenega pisemskega papirja? Ni-kakega koščeka popisanega papirja? Tudi nobene igle, s kakršno se pritrjujejo damski klobuki?
— Kolikor se morem spominjati, prav ničesar. Pa tudi iskala nisem. Ljudje so se mi zdeli sicer nekoliko čudni, pa v hotelu imamo večkrat take goste. Le na to pazim, če dado napitnino ali ne. Dvojica je pripadala onim ljudem. ki ne dajejo napitnine.
Ko so se ljudje odšli, ste sobo pač pospravili?
— Samo po sebi je umevno! To storim vselej. Toda ker je bilo že pozno, sem odložila to delo za naslednje jutro.
— Ali ste smeti takoj odstranili?
— Morda bi bilo dobro — je zagodrnjal kor-ner. — Le nekaj njenih las bi nam pomagalo!
Nato je prišel tia vrsto vratar hotela, ki je imel 17. septembra zvečer službo. Videl je dvojico, ko je ravno odhajala.
Oba sta nesla zavoje. Opazil je bil takoj dolgi staromodni platneni svršnik gospoda, prav tako prizadevanje obeh, da bi ju nihče ne videl. Obraz gospe je bil pokrit z gostim pajčolanom. Gospod pa je nesel zavoj tako, da si je ž njim zakrival obraz.
— Torej bi ga ne mogli spoznati? — je vprašal korner.
— Bilo bi mi čisto nemogoče — je pojasnjeval vratar.
Ko je bilo njegovo zasliševanje končano,
je dejal korner porotnikom: — Gospoda moja, ali ste iz zadnje izjave posneli, da sta bila gospod in gospa Pope, ko sta zapuščala hotel, oblečena v dolge svršnike zato, da bi ju nihče ne spoznal. Zasledovati hočemo sedaj to dvojico in videti, kaj se je zgodilo z oblačili, ki so služila le v svrho prikrivanja. Seth Brown!
Tej priči se je takoj videlo, da je po poklicu kočijaž. Dvojica si je najela pri hotelu D. njegov voz. Iz tehtnih vzrokov se je obeh prav dobro spominjal. Mož mu je plačal, preden sta stopila v voz; peljati ju je imel do Madison Square.
— Ali ste pogledali obraz moža, ko Vam je plačeval? — je vprašal korner.
Odgovor na to vprašanje je moral vsakdo že naprej vedeti: seveda obraza ni videl. Bilo je že precej temno, poleg tega svojega gosta ni prav nič opazoval.
— Ali se Vam ni zdelo čudno, da Vam je naprej plačal?
— Gotovo; toda kar je sledilo pozneje, je bilo še mnogo bolj čudno. Preden je namreč mož zlezel v voz, je pristopil bliže k meni in mi zašepetal: »Moja žena je zelo razburljiva. Vozite torej počasi, in ko bomo dospeli na cilj, pazite na svoje konje, da bodo prav mirni, ker se bojim, da bi žena od strahu ne dobila napada.« Žena je bila videti povsem mirna in zdrava; zato so se mi zdele te besede prav čudne. Ogledati sem si hotel moža natančneje; toda preden sem se ozrl, je bil že skočil v voz.
— Ali ste imeli kaj več sreče, ko sta izstopila? Ste torej katerega obeh natančneje videli?
-- Ne! Nikakor ne! Mož mi je bil vendar; zabičal, naj dobro pazim na konje. Nisem hotel, da bi mlada gospa zaradi mene dobila napad.
— Ali veste, v kateri smeri je odšla dvojica?,
pregnani delavci na nacm. ki zbuja stran m grozo, med tem ko umrajo kar trumoma in njihovi dojenčki venejo ter zapadajo njihovi sinovi v pijančevanje, potepuštvo in zločinstvo, zapadajo cela predmestja z desettisoči Prebivalci slabokrvnosti, škrofuloznosti in jetiki, sedi zemljiški špekulant mirno in pokojno na praznem, širnem stavbišču in čaka na plen.«
In ko je prišel stavbni podjetnik, ki mu plača zaželjeno ceno, tedaj je doseglo stavbi-šče ceno. ki sili k zgradbi štiri ali petnadstropne »kasarne« za najemnike, v katere natlači posestnik najemnike, kakor stlači štacunar špe-i cerijsko blago po predalih.
Na ta način dobiva zemljiški posestnik neverjetne dobičke. Od osmine hektarja zasluži v teku nekaj dni dostikrat po desettisoče. Zato so špekulantje in zemljiški posestniki tako besni, kadar slišijo o stanovanjskih reformah. Kaj je tem izsesevalcem na tem, če na stotisoče delavskih družin telesno in duševno propada, ker stradajo zrak in svetlobo, če le svoj kapital dobro obrestujejo.
Katero sredstvo je najuspešnejše proti temu zlu? Najbolj radikalno in najboljše sredstvo bi bila pač razdelitev zemljiških posestnikov in podržavljenje zemljiške rente. Ze prej imenovani dr. dr. Hans Kurella piše: »Prepričan sem, da se stanovanjsko vprašanje lehko radikalno reši, ako si prilaste stanovanjski najemniki, to je 97 procentov vsega prebivalstva, moč v mestni upravi in s to močjo razlaste prilastitelje.« Tako piše dr. Kurella, ki ni socialist!
Za enkrat ima ta zahteva malo upanja na uspeh. Kadar pa bo onih 97 procentov prebivalstva tako daleč, da bo one 3 procente razlastilo, tedaj se ta akcija ne bo ustavila pri razlastitvi zemljišč, temveč se bo raztegnila na vse druge oderuhe, ki jih je vsepolno povsod. Ker torej današnji razvoj ni še tako daleč, zato se moramo oprijemati manj radikalnih sredstev, seveda, če kaj pomagajo. To je pa ono veliko vprašanje. Stanovanjska beda je tako ukoreninjena, da majhna sredstva nikakor ne pomagajo. Taki sredstvi sta n. pr. avstrijska zakona iz 1. 1892 in 1902 tičoča se davčnih olajšav za nova poslopja z delavskimi stanovanji; tako sredstvo je tudi zakon o ustanovitvi stanovanjskega sklada, dalje zakon od 30. decembra 1911 iičoč se davčnih olajšav novih zgradb, ali povečanih hiš, ali prezidanih. K temu pride še zakon z dne 26. aprila 1912 tičoč se dednega stavbnega prava. Ti zakoni so sama taka sredstva, ob katerih se zemljiški špekulantje niti ne zganejo. Dvom nad zdravilno močjo teh zakonov opravičujejo do dobra izkušnje zadnjih 20 let. Pri zakonu za stanovanjski sklad se vidi jasno, kakšen rešpekt imajo stanovanjski oderuhi pred zakonom, ki jim ni všeč. Ta sklad ima namen, stavbinskim družbam, ki so v korist splošnosti, omogočiti ali olajšati dobavo druge hipoteke, ker prevzame sklad poroštvo za obrestovanje hipoteke. V zakonu je določeno, da naj dobi ta sklad v dobi od 1911 do 1921 iz državnega zaklada 25 miljonov. Ali že zdaj vidimo, da se kreditni zavodi prav nič ne pehajo za tem, da bi dovoljevali kredite na poroštvo stanovanjskega sklada. Naši kreditni zavodi so banke in hranilnice, ki imajo pa vse druge skrbi, kakor pa dovoljevati kredit stavbnim družbam, saj so akci-onarji kreditnih zavodov največkrat tudi zemljiški špekulantje. Dokler ne bo imelo delavstvo lastnih kreditnih zavodov, bo čakalo zaman na pomoč od drugod.
Mnogo boljši je zakon o dednem stavbnem pravu. Zakon je izdelan dosledno in je mnogo boljši od nemškega. V dopolnilnem in izvrše-valnem predpisu se nalaga zakonu, da naj služi za zgradbo cenili in zdravih stanovanj. Dedno stavbno pravo pospešuje zidanje rodbinskih hiš ali pa hiš s cenimi stanovanji, ker daje stavbnemu upravičencu možnost, da zida, ne da bi mu bilo treba imeti kapital za nakup stavbišča. Obenem omogoča postava občinam, da lehko
uporabljajo občinska zemljišča neposredno za gradnjo stanovanj, ne da bi se odrekle zemljišču. Temeljno načelo zakona o dednem stavbnem pravu je v tem, da loči med lastnino poslopja in lastnino zemljišča, ker ostane zemljišče last občine ali druge korporacije in se odda graditelju le za nekaj časa v najem, in sicer najmanj za 30 let, največ za 80 let. Torej na občinah, deželah, javnih zakladih je sedaj, da udejstvujejo ta zakon. Ali če pomislimo, kakšni delavski prijatelji sede po naših občinah in v deželnih zbornicah, tedaj prav odkritosrčno dvomimo, da bi te korporacije udahnile zakonu življenje, ravno zato ne, ker bi bil ta zakon lehko blagoslov za delavstvo. Na Angleškem in v Ameriki, deloma tudi v Nemčiji, se je dedno stavbno pravo že uživelo in se sijajno obnaša. Najlepše se je praktično izvršilo dedno stavbno pravo v Filadelfiji, ki ima zato tudi najzdravejše in najboljše stanovanjske razmere na vsem svetu. Na Avstrijskem še ne bomo kmalu tako daleč, da bi imelo vse prebivalstvo stanovanja dostojna ljudi.
Sodrugi zaupniki, pozor!
V	zniislu sklepa nedeljske konference »pri Levu« se vrše prihodnje dni agitacijski sestanki v sledečih okrajih:
Za Krakovo, Trnovo in Št. Jakobski okraj
v pondeljek, 23. t. m. ob 8. zvečer »pri Raku.«
Za Spodnjo Šiško naznanjeni sestanek se vsled nepričakovanih ovir ne vrši v soboto, temveč prihodnji teden; dan se naznani pravočasno.
Na vseh teh sestankih poročata sodr. A. Kristan in Bartl.
Sodrugi in odborniki vseh organizacij omenjenih krajev se pozivajo, da se teh sestankov zanesljivo in polnoštevilno udeleže. Nihče naj ne manjka!
Za Kolodvorski in Šolski okraj se določijo sestanki pozneje. Sodrugi zaupniki teh okrajev naj se čimprej oglasijo v našem upravništvu, da se potrebno ukrene.
Ljubljana in Kranjsko.
— Deželnozborske volitve v Ljubljani. Do
včeraj bi bili imeli dobiti vsi volilci legitimacije in glasovnice za deželnozborsko volitev, ki bo prihodnji torek 24. t. m. Vse tiste sodruge, ki niso dobili volilnih dokumentov, opozarjamo, da gredo takoj ponje na deželno vlado. Zadnji čas pa je pondeljka 23. septembra zvečer, da se zglase za legitimacijo in glasovnico pri deželni vladi, Simon Gregorčičeva ulica, I. nadstropje, soba št. 33. Na dan volitve se dokumenti ne bodo več izdajali. Opozarjamo sodruge, da store svojo dolžnost in si pravočasno priskrbe volilne dokumente. Uradne ure za dobivanje dokumentov so od 9. do 12. dopoldne in od 4. do 7. zvečer.
— Naše izobraževalno delo. Na jesen bo treba oživiti izobraževalno delo po naših organizacijah. Da se to delo olajša, se je zbral v Ljubljani krožek predavateljev in sestavil naslednji program predavanj »Zgodovina socializma«, »Program socialne demokracije«, »Socializem. liberalizem, klerikalizem«, »Alkoholno vprašanje«, »O ustavi«. Organizacije, ki hočejo imeti predavanje — predavatelji so na razpolago ob sobotah zvečer in ob nedeljah — naj naznanijo svojo željo teden dni vnaprej sodružici Štebijevi (v uredništvu' »Zarje« v Ljubljani). Vnanje organizacije naj prilože vozne stroške tretjega razreda tja in nazaj.
— Okrog 100 delavcev in delavk v predilnici odpuščenih. Ljubljanska predilnica je včeraj odpustila od službe okrog 100 delavcev in delavk. Ko so šli po svoje plače, jim je ravnateljstvo odpovedalo na štirinajst dni. Ravnatej-stvo utemeljuje ta svoj korak s tem, da ho predilnica skrčila svoj obrat. Večina predilniških
delavcev in delavk je organiziranih v »Jugoslovanski strokovni zvezi«. Bomo videli, kako se bo potegnila zanje.
— Neolikanost. Voditelji socialne demokracije na Slovenskem so barabe — tako se je nedavno izrazil g. Lavtižar, gostilničar pri Balkanu v Kranjski gori. Mi mu pravimo samo: kdor zagovarja svoje politično prepričanje na ta način, da s psovkami zmerja one. ki so drugačnega naziranja, kaže. da je njegova izobrazba še na zelo nizki stopnji. Psovke tudi raso prav noben dokaz za resničnost žaljivosti, ki v njih tiči!
— Vinsko trgatev priredi strokovna organizacija krojačev v Ljubljani v nedeljo dne 29. septembra v prostorih restavracije pri Fer-lesu. Prešernova ulica štev. 9. Vstopnina za osebo 30 vin. Začetek točno ob poldevetih zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
— Šišenska podružnica »Vzajemnosti« prične prihodnji teden razpošljati vabila za plesne vaje. Ker pa še nima vseh naslovov in ker imajo dostop samo vabljeni, prosi vse one, člane in članice, da ji izvolijo prinesti naslove svojh prijateljev in znank. Podrobnosti se izvedo vsak dan v pisarni konzumnega društva v Sp. Šiški št. 56 ali pa tudi v prodajalni isto-tam. Tudi nečlane in nečlanice prosimo, da se prijavijo istotam.
— Igralec na klavir se išče. Ponudbe na naslov: Štefan Dražil, Sp. Šiška 56.
— Podružnica »Vzajemnosti« v Tržiču na Gorenjskem je priredila v soboto 14. t. m. svojo prvo prireditev »Zabavni večer« v gostilniških prostorih g. Kavčiča. Ob tej priliki je tudi prvič nastopil moški pevski zbor pod osebnim vodstvom povovodje sodr. Baloga. Pevski zbor je pokazal nekaj dobrih glasov. Sodrugi pevci, le tako naprej! Od stopnje do stopnje in v Tržiču bomo imeli lepo izvežban delavski zbor. Omeniti moramo še naše pridne prodajalce srečk in drugih stvari. Zlasti sodružico H. Frlanovo in gdč. J. Cadeževo, izmed sodrugov pa Roškarja, Cvainerja, Januša in Ranta. Za zabavo sta skrbela s komičnimi prizori sodr. Bedina in Rausch. Po sporedu se je razvila neprisiljena zabava in ples, ki je trajal do jutra. Prireditev se je v vsakem oziru obnesla sijajno. Tebi »Vzajemnost« pa kličemo, na delo in naprej! Združuj tržiško delavstvo ter ga pripelji do cilja in zmage.
— Krakovsko-trnovskim sodrugom naznanja odbor »Vzajemnosti«, da je sklenil prirediti prvo nedeljo v oktobru vinsko trgatev. Da se delo na tej prireditvi primerno razdeli, bo v soboto 28. t. m. ob osmih zvečer v gostilni g. A. Steinerja na Opekarski cesti sestanek, na katerega so vabljeni vsi, ki so že obljubili sodelovati. Vabijo se pa tudi tisti, ki še žele sodelovati in ki so bili v to pred kratkim naprošeni, da bo prireditev čim sijajnejša.
— Nov armadni zbor v Ljubljani? »Vos-siche Zeitung« piše, da je iz krogov avstrijskega generalnega štaba izvedela, da bo Avstrija na koncentracijo francoskega brodovja v Sredozemskem morju odgovorila z ustanovUvl|o 17. armadnega zbra v Ljubljani in z zgradbo že od Conrada Hotzendorfa zahtevanih utrdb na istrski obali.
— Umrli so v Ljubljani: Ana Kramar, rejenka, 28 dni. —■ Neža Javornik, žena hišnega posestnika, 51 let. — Karolina Fasching, ključavničarja, 71 let. — Anton Orehek, bivši krojač, 67 let. — Bernardina Poznič, usmiljenka, 40 let. — Vida Fischer, hči krojaškega pomočnika, 3 mesece. — Avgusta Valenta* hči poštnega uslužbenca, 7 mesecev. — Valentin Role, občinski ubožec 74 let.
— S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 37 Makedoncev in 16 Hrvatov. V Heb je slo 38, v Buchs 15, na Dolenjsko pa 10 Hrvatov, 17 Kočevarjev se je odpeljalo na Dunaj kostanj peč.
— Ljubezenska romantika. Na : Trenj* skem se je začela pred kratkim romaV.ičm: bezenska zgodba, završila se je pa ob sinji Adriji. Blizu Novega mesta je umel neki po-sestnik jrrelepo gozdarjevo ženo tako premotiti. da se je odločila z njim odpotovati v Ameriko. Priskrbela si je potni list na svoje dekliško ime in pobegnila s triinpolletno hčerko. V Ljub*, Ijani sta si zaljubljenca priskrbela vozne listke v Ameriko in se odpeljala z otrokom v Trst Zapuščeni soprog se je brzojavno obrni! na ljubljanko policijo, ampak zaljubljenca sta bi'*’ že srečno iz Ljubljane. Ljubljanski policijski urad je nato obvestil tržaško policijsko ravnateljstvo, kaj se je zgodilo. Zapuščeni mož se ie peljal za ženo v Trst in res jo je iztaknil v ma- I lem tržaškem hotelu, nakar jo je z otrokonj j vred naglo odvedel domov. Zadeva pride pre3 sodišče.
— Utopljenka. Dne 5. t. m. so potegnili i* morja v Dubrovniku okrog 17 let staro utopljenko, ki ni imela pri sebi nobenih dokumentov. Baje je Frančiška lilijaševa iz Ljubljane ali okolice. Sorodniki Ilijaševe naj se čimpreje zglase pri mestni policiji ljubljanski.
— Tat, ki ni v zadregi. Te dni je opazil kovaški, vajenec, ko se je zbudil, poleg postelje neznanca, ki mu je rekel, da gre v Solnogradi gredoč mu pa prinese sestrin pozdrav, nakar ie zopet odšel. Ko vajenec vstane, je pogrešil tj3 steni viseče hlače in takoj sklepal, da mu jih ie izmaknil navedeni neznanec. Začel se je za tujcem lov in kmalu je bil v stražnikovih rokah. Pozdravonos ie nevarni vtihotapec in vagafll Franc Rat iz Št. Martina pri Tuhinju. Oddali so ga sodišču.
— Ujeta ptička. Ko je preteklo noč nad-stražnik I. ljubljanskega zavoda za straženje j3 zaklepanje g. Kumperščak revidiral ob 12. i3 50 minut po Metelkovi ulici, je zapazil dva moška, ko sta šla proti gostilni g. Gratzerja. Kef sta se na vse strani ozirala in postajala, se ie zdelo uadstražniku njiju vedenje sumljivo, za-raditega se je skril v tovarno g. Šiška in opazoval, kaj bodeta učinila. Nekaj časa stojita mirno, potem sta vlomila okno, sezula čevlje in zlezla v hišo. Ker g. Gratzer ni naročnik za- 1 voda, je tekel nadstražnik po jiolicijskega stražnika, med tem je prišel mimo še drug stražnik zavoda in potem so se vsi skupaj podali k omenjeni gostilni in zasačili vlomilca v sobi.
— Izgubljeno. Mira Zeleznova je izgubit3 zlato zapestnico. Služkinja Frančiška Dolin-škova je izgubila denarnico, v kateri je imel3 23 K denarja. Mizarjeva žena Marija Kogojev3 je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja-Godbenik Jakob Ciglarič je izgubil zastavni 1** listek, na katerem je bilo zastavljeno neko godalo. Neka smotkarica je izgubila srebrno žensko uro z verižico. Ana Jurčeva je izgubila dolg° srebrno verižico, na kateri je bil obesek s sliko-Justična paznica Marija Molkova je našla žensko žepno uro.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 21., nedeljo 22. in pondeljek 23. septembra 1912:	1.	Gdansko.	(Krasna potoval3/
slika.) 2. 2upnik in klepetulje. (Krasna amtT f kanska veseloigra.) 3. Vohunka. (Antemanska vojna in jahalna drama.) 4. Nemški prestolo- [ naslednik telesni stražnik. 5. Velika cirkuška privlačnost. (Cirkuška artistovska drama. Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co. v treh dejanjih. Senzacijonalni skok iz goreče hiše in senzacijonalni smrtni skok konja z jahačem raZ kupolo cirkusa. Samo zvečer.) 6. Vilijeva žr- j tev. (Velekomično.)
Štalersko.
-	Ljubezen trboveljske premegokopn® družbe do hrastniškega delavstva. Iz Hrastnika nam pišejo: Ker ni od nas nobenega glasu
o	rudniški umivalnici, so utegnili naši trboveljski sotrpini misliti, da smo mi hrastnisKi rudarji na boljšem od njih in da nam je trbovelj-
j,—TiT-f	f T~ i j
MAKSIM GORKI.):
Na stepi.
(Dalje.)
»Ne bližaj se, drugače te ustrelim!« je nenadno vzkliknil s trepetajočim glasom.
Slišali smo, kako je nabijal pištolo in obstali smo kakor na povelje; neprijazni pozdrav nas je popolnoma presenetil.
»To je malopridnež!« je godel vojak sam tfeboj.
»Da!« je dejal študent zamišljeno; »bržčas Ima kaj na vesti, če ima seboj pištolo.«
»Ti!« mu je zaklical vojak, ko se je bil navidezno nekaj premislil.
Nobenega odgovora.
»Ti! Nič hudega ti ne storimo; samo kruha nam daj. — Ti hudič!«
Zadnji besedi je vojak potihoma izgovoril.
Človek ni odgovoril.
»Ali ne slišiš?« je vojak jezno ponovil. »Kruha nam daj! Ne bomo se ti približali, samo kruha nam vrzi.«
»Dobro!« je kratko dejal človek.
Noben, še tako božanski nagovor nas ne bi bil mogel tako poplemeniti kakor ta kratki »dobro«.
»Nič se nas ne boj, ti dobri človek!« je delal vojak smehljaje, čeprav popotnik v daljavi dvajsetih korakov nikakor ni mogel opaziti tega smehljaja.
»Mh-oljubrii ljudje smo, prihajamo iz Ru-■batia, medpotoma smo zapravili svoj zadnji de-Jilar in že dva dni nismo skoro nič jedli.«
»Vjfimi!« je dejal dobri Človek in nam je vrgel kruh. Kruh je padel v našo bližino; študent ■fe planil po njem.
»Viemi še en kos! Še enega . . . No, in pedai nimam nič več.«
Študent ie tiabral vsega skupaj štiri funte »tihega pšeničnega kruha. Da je bil kruh suh, ■»as je veselilo; zakaj suh kruh bolj nasiti.
Vojak je razdelil kruh na enake dele.
Ko sem dobil svoj del, sem počasi žvečil tajh, zadržavajoč svojo strašno lakoto. Čutil
sem poseben užitek, da sem pošiljal kruh po grižljajih v želodec.
Po vsakem grižljaju se me je polaščala vedno večja blaženost; nahajal sem se v sladkih sanjah. Pozabil sem na dneve strašne lakote, nič več nisem videl svojih tovarišev, ker sem se popolnoma pogreznil v užitek.
Ko pa sem bil pogoltnil zadnjo drobtino, sem šele prav začutil pravo lakoto.
»Potepuh mora imeti še maslo in meso«, je mrmral vojak, ki je sedel na zemlji meni nasproti in si gladil trebuh z rokami.
»Gotovo bo pri njem kaj takega, kajti kruh je dišal po mesu; ni izključeno, da ima tudi še kruh,« je pripomnil študent in tiho dejal:
»Če bi le revolver ne bil . . . «
»Bržčas eden kakor mi!«
»Potepuh!« je odločno dejal vojak.
Sedeli smo tesno drug ob drugem in škilili k dobrotniku. Zadnji ni dal od sebe ne duha ne sluha. Tupatam smo slišali inelonholično žvižganje poljske podgane. Na nebu so blestele zvezde in nas je še vedno mučila lakota.
Ponosno moram opomniti, da v tem položaju nisem bil ne slabši ne boljši od svojih tovarišev. Predlagal sem, da vstanemo in se bližamo pojiotniku. Storili mu ne bomo nič hudega; ampak vzeli mu bomo vse, kar ima užitnega. Če bi na nas kdo streljal, tudi prav; zadel bi k večjemu enega izmed nas; razentega bi pač težko takoj smrtno zadel.
»Storimo!« je dejal vojak in se naglo vzravnal.
Študent je kazal manj veselja zato.
Midva sva bila skoro tekla, študent pa je
ostajal za nama.
»Ti, tovariš!« mu je vojak očitajoče zaklical.
Človek je nekaj godel proti nama, počil je
»Mimo streljal!« je vojak veselo kriknil in bil v enem skoku pri človeku. — »Hudič, zdaj pa dobiš nekaj!«
Študent je planil na popotnikovo prtljago, dočim se je popotnik raztegnil po zemlji in hropel
»Hudiča še enkrat!« je začuden vzkliknil vojak, ki ga je pravkar nameraval brcniti. »Ali je nase streljal? Ti!« se je obrnil do njega. »Ti! Ali si se ustrelil?«
»Otrok! Vse je tu! Meso, čebula, kruh! Dovolj za nas vse!« je študent zmagoslavno vzkliknil.
»Potem naj ga pa hudič vzame! Jejmo, otroci!« je dejal vojak. Vzel sem revolver iz roke človeka, ki je prenehal hropsti in je ležal, ne da bi se zganil. V revolverju je bila samo ena patrona.
Jedli smo, ne da bi izpregovorili besedico, popotnik je tudi molčal in se ni zganil. Sicer pa se niti zmenili niso zanj.
»Ali vam je bilo res le do jedi?« je nenadno zadonel hripav in tresoč glas.
Groza nas je stresla. Študent je planil kvišku in je začel celo kašljati.
Vojak je začel zmerjati: »Razpoči se, pes! Kaj pa smo hoteli druzega? Ali misliš, da smo te hoteli umoriti? Čemu nam bodo tvoje kosti? Taka nesramnost! Strelja na miroljubne ljudi! Pes!«
Zmerjal in jedel je obenem, vsled česar so izgubile njegove besede mnogo učinka.
»Čakaj, pes! Bomo že obračunali s tabo, kakor hitro se najemo do sitega!« je pretil študent.
Kot odgovor smo zaslišali silno ihtenje.
»Otroci, ali sem vedel, kaj nameravate? Streljal sem na vas, ker se bal. Iz novega Afona potujem v Smolensk ... Ah bog, kako me muči mrzlica. Vselej po solnčnem zahodu čutim strašne bolečine. Zaradi mrzlice sem zapustil Afon. Moja žena z obema mojima hčerama je ostala. Skoro štiri leta je nisem videl. Ah, otroci! Jejte!«
»Mi bomo že jedli in se ne bomo dali šele siliti«, je pripomnil študent.
»Ah, bog! Če bi bil vedel, da ste mirni ljudje, bi seveda ne bil streljal na vas. Jaz pa sem vendar tu čisto sam na stepi ... Ali mi morete zato očitati?«
Govoril je in jokal ali boljše rečeno, tulu.
»KaJ pa cvili?« ie zančUlvo menil vq]ak.
»Mislim, da ima denar pri sebi«, je pripo-mnil študent.
Vojak ga je ošinil od strani s pogledom in dejal smehljaje:
»Ti si prekanjen! No, zanetimo si ogenj i11 lezimo k počitku!«
»In kaj naj se zgodi s tem?« je poizvedoval študent.	■	..	g
»Hudič naj ga vzame! Kaj hočemo z njim. Ali naj ga pečemo na ognju?!«
»Pravzaorav je zaslužil to!« je dejal študent in pokitnaval s svojo ostudno lobanjo.
Nato smo šli vsi trije nabirat drv in kmalu je prasketal vesel ogenj na kraju, kjer nam ie bil mizar prvič ziaklical svoj poveljujoči »Stojr Zdaj smo sedeli čisto prijazno okolo ognja. Bil3 je mirna noč. brez vetra; od utrujenosti so nflU1 oči skoro skupaj padale, čeprav nam naš želodec še vedno ni dajal miru iti bi bili prav rad' še enkrat večerjali.	^
»Otroci!« je nenadoma vzkliknil mizar. Ležal je tri korake od nas in časi se mi je zazdele-kakor da bi nekaj šeppetal.
»Kaj?« je dejal študent.	^
»Ali smem blizu vašega ognja? Vse kos** me bole. Ah, bog! Najbrže se mi ne bo posre' čilo zopet videti domovino!«
»Prideš lahko sem!« je opomni' študent. Mizar se je jročasi priplazil do ognja. Bu > dolg in suh, v velikih, kalnih očeh so odsevu njegove muke. Njegov spačeni obraz z rujav?' rumeno poltjo je bil strahotno suh — usmiljUihj vreden pogled. Dolge, suhe prste je iztezal Pr0 ognju in mel tresoče roke.	,	?
»Zakaj pa potuješ peš, če si bolan? Ah s skopuh?« je mrko vprašal vojak.	*
»Svetovali so mi, da grem peš na Krimu CN, da mi bo zrak dobro stprll. Zdaj pa čutim, da n morem naprej! Tu.na stepi trte bržčas ulovi5IP , in nihče ne zve o tem. Moja žena in moji h c čakajo name — bil sem jim že piščal —• d0 tj gloje na mojih nogah stepni dež. Ah bog, bog!«	(Konec.).
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd.
‘TTiirfffiihi.iitriT'~K?rrrg~Ti~i iiHiTuffciiiiiiMTniiimiimm
Kranjska betonska tvornlca Tribuč & Komp. Ljubljana
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296.
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd.
ska premogokopna družba dala napraviti obljubljeno kopališče. Ampak naši trboveljski sotrpini bi se motili, če bi mislili tako; zakaj še sedaj ni ne duha ne sluha o kopalnici, ki nam 3o je obljubila trboveljska premogokopna družba leta 1907. Rudniške kopalnice ne bomo imeli preje, dokler je ne bomo odločno zahte-ivali. — Rudar.
— Hrastnik. Hrastniški rudarni delavci ^Poznavamo, da je »Zarja« najodločnjši bojevnik za delavske pravice, zato je med nami Precej zanimanja za »Zarjo«, ampak to je še |Vse premalo. Marsikateri delavec rad bere, a *le posega po pravem čtivu, ko bere buržvazne §ste. ki ne bistre proletarca, ampak ga slepe. rTa ali oni tudi bere pastirske knjižice o raz-bojnikh ali celo šundromane. Vsem tem delav-jcem polagamo na srce, naj se vendar spametujejo in opuste čtivo, ki nimajo od njega 110-ibene koristi, temveč naj si raje nabavijo »Zarjo«.	b
— Nova cesta iz Savinjske doline. Kakor znano, obstoji že dalj časa želja, da bi deželno cesto, ki pelje skozi Savinjsko dolino in se konča v Solčavi, speljali do Železne Kaplje na Koroškem. To padaljšanje ceste bi bilo za tujski promet velike važnosti, ker bi bilo Korošcem omogočeno z lahkoto obiskovati naše krasne Savinjske planine. Zgrajenje ceste bi pa bilo seveda tudi velike gospodarske važnosti. Načrt se je uresničenju že približal. Ta teden je bii komisijonelni ogled. Komisija? se je podala iz Železne Kaplje čez Pastirsko sedlo (1400 metrov) proti Logarjevi dolini. 20. t. m. po končanem komisijonelnem ogledu je bjlo v Železni *aDlji zaslišanje interesentov.
.	— Hudodelec alkohol. Iz Št. Jurija ob južni
železnici poročajo: Postopač Janez Koprjvc je Srečal pred gostilno v Šibeniku posestnika Jožefa Seliča. Koprivc, ki je bil nekoliko vinjen, je hotel, da bi mu Selič prižgal cigaro, česar pa ta tai hotel, Vsled tega razjarjen, je Koprivc zagrabil noz in ga Seliču z močjo zagnal v desno oko in mu ga iztaknil. Nož je šel do ročaja v filavo. Koprivca, kateri je po dejanju hotel po-jcdju*1’ 80 *n ga mo^1 okrožni sodniji v
Goriško.
«>•■ Občinske volitve v Gorici. Dopolnilne Občinske volitve v Gorici bodo za tretji razred 30. septembra, za drugi razred 3. oktobra, Ka prvi razred 5. oktobra.
Istra.
— Josip Zlobec. V torek, 17. t. m. je — ka-
kratkem sporočili — umrl v tukaj-45‘let by ln!ŠniCi S°dlU* J°S>P Zlobec V enega najmarljfvS -° 1Zg.Ubill pu^ki S?druKi nikov, pekov t- m naJvestnejsili sobojev-najboljšega tovar!- iel^vci	svojega
minul kot žrtel • Sodru*>' zlobec je pi£'
V	svoiili mlnHiv, .kapitalistične pcrsekucije. Ze se z dušo in n 'h bd med redkimi, ki so
nega Ss " "'l50"1 v b<?i za »ravice. rev-
Ščevalnn nJ' to ie moral tudi občutiti ma-puščali n^i Priviligirancev, ki niso nikdar od-odpustitf^ i"6?u Prijatelju revežev, in ki niso iškem nrl n' Zl°bcu' niti ko je ležal na mrtva-toek,- ° u> Pred 12. leti pa je moral občutiti na Tam • Srd onih’ Prot‘ katerim se je bojeval.
‘ Je, Pred 12. leti organiziral svoje tovariše Kovske delavce, ki so stopili takoj v boj za /,le Pravice. Ta boj je vodil sodrug Zlobec Mto s° mu napovedali pekovski delodajalci boj-kot ki je trajal šest mesecev in v katerem ča-;bl1 sod!'ugu žlobcu glad vsakdanji gost. pSi e£°ral zaPustlti in se je podal po bojkotu
Pa iu tjr "T ^ ,nii b0|iše
ani Sodrno- P^kPvskl delavci še neorganizi-
malu so stoniH i°^C *Č- - °tU takoi dela in stopili pekovski delavci ootom
ha	• »SI Je vsak odtrgal 40 vin.
jbrenesti sodriT« J7i i3^6’ i^a tako 'a^’e mogei tiin in i • i Zlobec kapitalistično perseku-
Ki Iz L°aStal V-?UljU’ kjer 80 » želeli so-
pile nrpd 7i(■ neprVtnega poIožaja 50 Sa re-fom o!! t- Puljske delavske konzumne za-a S° rVu n.a.l°žile izdelovanje kruha za za-zap-ri^« -mpa nitl„sedaj ni imel miru pred bolj
SdSXi1.SOra?nikix.deIavstva- Kei' ni iinel
kaken?	v KV°-x Peu’ moral najeti peč pri
^“miroljubnejšem gospodarju. Toda kdor
«*u je dal pec v najem, je sam prišel v precišnio
?eS?st; zAt01°ga J?0#11 0d peči do peči- To
^JrajaI.° t° >ko časa dokler se mu ni posrečilo Jabaviti si lastno pekarno. Razume se, da mu F sla se vedno trda. Toda kakor v dneh trplje-, }a. tako ni pozabil stranke in svojih sodrugov F« potem, ko se mu je zdelo, da mu je postajala sreča milejša. Ampak le malo časa je mo-«ei uživati sadove svojega dela. Trpljenje, ki iskriv pr(rstai v -hudih bojih in bojkotih, beda in Ln l,V	pomanjkanja sp mu naložile bole-
1	n-e odpušča in ga je iztrgala iz srede so-stranki v času, ko je bilo njegovo rrtaa* ® Ro večjih uspehih in bojih največje. Čutifi ^ 16 -v bolnišnico. Tam je moral ob-mu o-q svojega trpljenj^ še trpljenje, ki sp fcoUiik po\fro	vsak dan nune, ki strežejo'
^iiiM mu znamenja, ki niso narl^'1 ^eS°vega prepričanja in silile so ga, ■ božjemu namestniku, kar je so-^a so w vselej odklanjal. Največje trpljenje mu napravile iiune, ko so dvakrat zapo
dile od njega soprogo samo zato, ker je sama izi)Ovedovala socialistične ideje. Tudi pekovski mojstri niso ravnali z njim boljše. Mesec pred smrtjo so sklicali pekovski delodajalci skupščino konzorcija. Sodrug Zlobec se ni mogel udeležiti skupščine, ker enostavno ni mogel iz postelje. Kljub temu mu je naložil konzorcij globo vsled odsotnosti, ki jo je morala plačati soproga pred nekaj dnevi Ko so izvedeli za njegovo smrt. so sklenili da pošljejo dva venca. Enega v imenu konzorcija, enega v imenu delodajalcev. Svojo namero so pa opustili, ko so izvedeli, da bo pogreb vsled poslednje volje rajnikove civilen, brez božjega namestnika. Tudi bolnišnica je delala soprogi zaradi tega težave in skrbi. Toda kljub vsem šikanam. kljub dejstvu, da mu niso mogli odpustiti njegovi nasprotniki prepričanja niti v poslednji uri. kljub vsemu je bil pogreb, ki mu ga je priredilo delavstvo, impozanten. Ze uro pred 6.. ko je bil določen pogreb, je bila zbrana pred kapelo bolnišnice 1000 glav broječa množica delavstva, ki je vedno naraščala. Ob 6. so prenesli pekovski delavci rakev na voz. na katerega so položili tri rdeče vence z rdečimi trakovi. Prvi je bil od družine, drugi od puljskih sodrugov, tretji od tržaških pekovskih delavcev. Ogromni sprevod se je pomikal po glavnih puljskih ulicah, ob straneh katerih je tvorila množica zopet mogočen špalir. Velčastni sprevod je dospel ob 7. na pokopališče in tam je izročil sodrug Al. Kerniolj iz Trsta rajnemu sodrugu poslednji pozdrav. Besede sodruga Kermolja in prizor na množico, ki je izkazala mirno in dostojno globoko ljubezen pokojnemu Zlobcu, so ganili srca vseh navzočih. Saj so pozdravljali poslednjič svojega tovariša in sodruga, žrtev nasprotnikov, žrtev kapitalizma. Med množico je bilo raztresenih 30 pojicijotov, ki se boje naših sobojevnikov, tudi ko živi med nami le njihov duh in ko si želimo, da bi ostala med nami njih vstrajnost. Tako je počastilo puljsko delavstvo svojega sobojevnika. Žalujoči družini, ki je izgubila s sodrugom Zlobcem blagega soproga in vzornega očeta, izrekamo tudi mi naše iskreno sožalje.
Trst	~~
— Volitve v delavski odbor na državni železnici za okrožje tržaškega ravnateljstva, ki so se vršile pretečeni teden, so končale z zmago socialnih demokratov, Pri ogibnem osobju so dobili narodnjaški kandidati po 171 glasov Socialistični pa 318 glasov. Izvoljeni so: Kobler Franc. (Ta sicer ni socialist; izvoljen je bil zato, ker so se po pomoti razcepili glasovi pri socialistični listi na dva kandidata, od katerih je dobil Kette 157, ^Prunk 161 glasov. Mlakar Josip, Katol Ignac, Šauli Josip v prisedništvo. Prinčič Bernard, Sovšek Alojz, Gasperič Jos., Smo-lak Alojz kot namestniki. V oddelku prožnih delavcev so dobili narod. 500 socialisti 577 glasov. Izvoljeni so: Prisedniki: Uršič Juri, Mrak Jo-sip, Pogačnik Ivan, Zabukavec Jakob. Namestniki: Pohar Ivan, Peitler Alojzij, Sevšek Franc, Peternel Henrik. V oddelku kurllnišklh delavcev so dobili narod. 153 glasov, socialisti 211 glasov. Izvoljeni so: Prisedniki: Valjavec Franc, Bratina Fridrich, Kramer Josip, Cutič Anton. Namestniki: Negode Ivan, Zaihen Matija, Božič Karl, bvarz Rudolf. Lep uspeh. Z ozirom na velikansko agitacijo, ki so jo uprizorili narodnjaki, kateri so šli v boj proti socialistom, združeni z nemškimi in drugimi nasprotniki delavstva in katerim je pomagala železnica sama prav močno. Železničarskim sodrugom naše čestitke na izvojevani zmagi.
— Tržaška »Edinost« je postala jezna, ker
—	pravi — v polemiki proti dr. Rybaru, ki ni znal razločiti kapital^ od kapitalizma — nismo rabili argumentov. Ze dejstvo, da smo povedali, da je kapital nekaj,, kapitalizem nekaj druzega, to je pač argument. Ne verjamemo, da bi bilo treba gospoda pri »Edinosti« raztolmačiti tudi razliko med kapitalom in kapitalizmom. To razliko bi moral poznati vsak, ki bi se pečal rad s socialnimi vprašanji. Dejali smo seveda, da ie polemika z ljudmi, ki te razlike ne poznajo nemogoča, zlasti ne o stvareh, kjer je treba to razliko dobro poznati. Sicer bi pa dejali »Edinosti«, naj glede argumentov molči. Saj jih ni imela nikdar dovolj, niti za svojo rabo. Pa bo druge učila argumentirati. Skromnost se »Edinosti« bolj poda, kakor napihavanje. Tega gesla bi se morala dosledno držati.
1,000.000 vinarjev
::	za	tiskovni	sklad	„Zarje“	::
42. izkaz:
Na Gmajni 34 vin., K & H 200 vin., Brozovič 20 vin., Bo-zija 20 vin., Frass 20 vin., Leben 20 vin., neimenovan 20 v, vesola družba pri Sv. Joštu pri litru dobrega cvička Zorc F. c? v‘n-- Zorc M. 20 vin., Zorc F. lml. 0 vin., Surz F. 20 v., bterle F. 20 vin., Sterle B. 20 vin., Bezovško V. 40 vin., K.
mesto pijače 100 vin., Dolenc v zadružni gostilni nabral i«*"- K**mer 10 vin., Kreže 10 vin , Štern nabral na ve-sclici Vzajemnosti 204 vin., pevski odsek Vzajemnosti 50 v.,
270 vinarjev"	renci čuv'',iev Petriču po Sojerju
Skupaj 210691 +1406 = 2J2097 vin.
Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v »Delavsko hranilnico1 ini izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6, II. nadstropje.
Vestnik organizacij.
Osrednji odbor »Vzajemnosti« v Ljubljani ima v $oboto 21. t. m. ob 8. zvečer v zvezii|i pisarni zelo važno izredno sejo, na katero so vabljeni tudi nadzorniki.
Zadnje vesti.
NOVA MINISTRA ZA TRGOVINO IN POLJEDELSTVO.
Dunaj, 21. septembra. Za trgovinskega ministra je bil imenovan dosedanji guverner poštnohranilničnega urada na Dunaju dr. Schuster pl. Bonnott, za poljedelskega ministra senatni predsednik pri upravnem sodišču dr. Franc Zenker. vDanes ob štirih popoldne se snide ministrski svet, ki se ga že udeležita nova ministra.
CESARJEVA ROČNA PISMA.
Dunaj, 21. septembra. Današnji uradni list priobči pet cesarjevih pisem. Trije se tičejo imenovanj dr. Schustra za trgovinskega in doktor Zenkerja za poljedelskega ministra. Eno je naslovljeno na odstopivšega trgovinskega ministra dr. R6I31erja in sprejema njegovo demisijo, eno pa na Heitiolda in ga odvezuje začasnih poslov poljedelskega ministrstva.
DEŽELNI ZBORI.
Dunaj, 21. septembra. Današnja »Wiener Zeitimg« bo prinesla odlok, s katerim bodo sklicani koroški deželni zbor na 24. t. m., šlezijski tudi na 24. t. m., nižjeavstrijski na 25 t. m. in predarlberški na 30. t. m.
ŠKANDALI V DUNAJSKEM OBČINSKEM SVETU.
Dunaj, 21. septembra. Včeraj zvečer se je končala viharna seja dunajskega občinskega sveta z izključitvijo socialno demokratičnega svetnika Schumaierja in naprednega svetnika Hohensinnerja. Mestni svet je predlagal, da se da 1000 kron podpore za zborovanje katehetov. Socialni demokratje in liberalci so protestirali proti takemu nedopustnemu tratenju občinskega denarja. Prišlo je do viharnega prizora. Schumeier je zaklical županu Neuma-yerju: »Vi ste sramotna pega za Dunaj!« Me-čanskemu klubu je zaklical: »Glejte, da se poslovite s tem županom!«
OGRSKA.
Stališče socialnih demokratov.
Budimpešta, 21. septembra. Predvčerajšnjem je bila izdala socialno demokratična stranka parolo, da delavstvo povsod prireja demonstracije za volilno pravico in z neprestanim brezobzirnim manifestiranjem dokaže mogotcem, da ne bo preje miru, dokler ne dobi delavstvo volilno pravico. Včeraj je stranka parolo omilila v toliko, da delavcem priporoča, naj ne prirejajo izgredov. Včerajšnji večer je potekel popolnoma mirno.
Pošteni polica].
Budimpešta. 21. septembra. Proti policaju Poljaku so uvedli kazensko postopanje. Včeraj se je že sešlo disciplinarno sodišče, da ga sodi.
Budimpešta, 21. sieptembra. Disciplinarni senat državne policije je obsodil Poljaka na izgubo službe. Včeraj popoldne so Poljaka *že izpustili.
Priprave za delegacijsko zasedanje.
i. ^^‘"Jpešta 21. septembra. Lahko se smatra za gotovo stvar, da odpotuje velik del članov opozicije pod vodstvom grofa Mihaela Ka-
rn ^fKV'!rni!;;ini’aj k	zasedanju.
JL Karolyi bo plačal vse stroške prebivanja
na Dunaju. 1 isza se pripravlja, da z brutalno silo nastopi proti opoziciji tudi na Dunaju V ta namen bo dal pripeljati v delegacijsko poslopje budimpeštansko policijo; poslali bodo tudi zloglasnega Pavlika na Dunaj. Na ulici bodo porabljali za nasilstva dunajsko policijo.
Volilna sleparstva vladne stranke.
Budimpešta, 21. septembra. Poslanec Zoltan Desy izjavlja, da vzdržuje svoje obdolžitve, da so se porabljale v svrho zadnjih volitev velikanske svote poneverjenega državnega denarja. Le se uradno namigava, da bo v kratkem imel priliko dokazati svoje obdolžitve, izjavlja Desy, da se bo te prilike le veselil.
STRANKIN ZBOR SOCIALNE DEMOKRACIJE V NEMČIJI.
Chemnitz, 21. septembra. Včeraj je bilo najprej na vrsti poročilo državnozborske frakcije.
Nato so se sprejeli predlogi, da se izda brušura Proti smrtni kazni. Strankin zbor je nato začel debato o imperializmu. K poročilu je predlagal Haase resolucijo, ki zahteva, da se napravi- po Poti mednarodnega sporazuma konec blaznemu oboroževanju, ki tira človeštvo v katastrofo.
BEBEL ZBOLEL.
Chemnitz, 21. septembra.. Bebel je zbolel in mora ostati v postelji. Poklicali so zdravnika.
Berlin, 21. septembra. Po naših poizvedbah ni Beblova bolezen nevarna. Sodrug Bebel bp danes zopet prišel na strankino zborovanje v Chemnitzu.
SAMOMORA VSLED INSOLVENCE.
v Berlin. 21. septembra. Iz Hildesheima poročajo: Imejitelja vplivne agenture za sladkor Inke in Giseke sta zgubila s sladkornimi špekulacijami nad 200,000 mark in sta postala insol-ventna. Obadva kornpanjona sta nato sklenila, da si prostovoljno končata življenje. Inke se ie zastrupil. Giseke pa si je pognal krogljo v glavo.
RUSKI vnanji MINISTER V LONDONU.
London, 21. septembra. Sasonov je dospel včeraj na Angleško, da se posvetuje z angleškimi državniki. Predvsem se bo sukal ražgo-vor oj^olo Perzije. Očitno gre za to, da sl Rusija utrdi stališče y severnem delu Perzije, Angleška
pa v južnem. Tudi vprašanje o transperzljski zeleznici in njenega stika z indijsko mrežo, Tibetom in Kitajsko utegne tvoriti važen predmet razpravam. Nadalje se. bosta Sasonov in sir rey posebno posvetovala o evropskem položaju in Berchtoldovih predlogih.
TURČIJA.
Carigrad, 21. septembra. Časopisi poročajo, da so poskusaji Malisori večkrat naskočiti Sku-tari, da bi rešili iz ječ svoje verske sobrate
SRBIJA PREKLICUJE.
Belgrad, 21. septembra. Vladno glasilo najodločneje zanikava vse vesti o mobilizaciji, o sklicanju skupščine in o spomenici velevlastim. Vladni komisar je vesti o mobilizaciji na srbski borzi' uradno preklical.
MIROVNA POGAJANJA.
Carigrad, 21. septembra. Minister za zunanje zadeve preklicuje vest, da je hotel ministrski svet vsa mirovna pogajanja prekiniti in odpoklicati turškega pooblaščenca. Nasprotno, pogajanja teko dalje in so v najboljšem tiru. Najbrže bo ministrski svet jutri storil odločilni sklep.
KONFESIONALNI KRAVALI.
London, 21. septembra. V Belfastu so zopet izbruhnili veliki nemiri med protestanti in katoličani. Vlamljali so v hiše, jih oropali in oplenili cerkve. Policaje, ki so hoteli to zabraniti, so pobili na tla. Hišo, v kateri prebivajo katličani, so bombardirali s kamenjem in mlado ženo težko ranili.
ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
1134 mrtvih pri Derni!
Rim. 20. septembra. Agenzia Stefani poroča iz Derne: Nadaljne poizvedbe So dognale, da je imel sovražnik pri bojih v Derni 17. septembra velikanske izgube in sicer čez 1000 rprtvih.
Rini, 21. septembra. General Raisuli brzo-javlja iz Derne 19. septembra ob pol devetih zvečer: Število sovražnikovih trupel, ki smo jih pokopali, znaša 1134.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA ŠPANSKEM.
Barcelona, 21. septembra. Katalonski železničarji so sklenili, da stopijo v stavko. Stavka se bo pričela v noči od torka na sredo.
KUGA V ASTRAHANU.
Astrahan, 21. septembra. Odkar je izbruhnila kuga v okraju Astrahan je zbolelo 53 oseb. od katerih je umrlo 39. Od obolelih so štiri osebe ozdravele.
Ali sem „Zarji“ že pridobil novega naročnika? Novice.
* Grozodejstva zavrnjenega snubača. V,
Torrijosu na Španskem se je odigrala grozna tragedija. Nek Dionisio Fernandez je bil smrtno zaljubljen v mlado dekle Restituto Serrano, ki ga pa ni marala. Tudi njeni starši so mu prepovedali, da dekleta ne sme zasledovati s svojimi ljubezenskimi ponudbami. Zavrnjeni snubač je sedaj na cesti prežal na očeta in brata imenovanega dekleta ter ju je ustrelil. Ko so sosedi klicali na pomoč, je prihitelo tudi mlado dekle, ki jo je Fernandez ljubil. Sedaj je pa zločinec zagrabil za koso in dekletu v pravem pomenu besede glavo odkosil. Nato se je dal mirno prijeti.
4 Šesti mednarodni kongres za elektro-logijo in radiologijo. Od 3. do 8. oktobra se vrši v Pragi šesti mednarodni kongres za elektro-logijo in radiologijo. Naznanjeno je že 130 predavateljev iz Nemčije. Francije, Italije, Anglije, Španske, Rusije itd. Ministrstvo za uk in bogočastje je sporočilo, da bodo na kongresu zastopane sledeče države po oficielnih zastopnikih: Egipt, Belgija, Bolgarija, republika Chlle, Kitajska, Francija, Grška, Itajija, .Japonska, Portugalska in Španska.
* Duhovniki proti nunaan. Iz Rima poročajo: Nahujskano krdelo ljudi je v Torre de) Greco napadlo ondotni nunski samostan z namenom, da bi nune pregnali. Izkazalo se je, da so množico nahujskali duhovniki iz zavisti do boljš množico nahujskali duhovniki iz zavisti do boljše situiranih sester. Neko, od duhovnika povelje-vano krdelo je bilo ravno na tem, da bi začelo po samostanu pleniti, ko je prišla žandarmerija in ljudstvo s težkim trudom zadržalo od njegovega početja. Duhovnika so nato aretjrali.
* Velika znanstvena ustanova na Francoskem. Gospa Jonglart je zapustila več nego pol miijona frankov v znanstvene svrhe. To je v Parizu ena največjih ustanov v zadnjih časih, od tega pol miijona frankov odpade 50.000 fr. na Coflege de France, 95.000 frankov za nara-voslovsko fakulteto Sorbone, in sicer večji del za zologični laboratorij; ravno toliko za pariški muzej za naravoslovje. 50.000 frankov odpade na fakulteto za medicino, 70.000 frankov na šolo za višje študije. Vsota 150.000 fr. se ima razdeliti med geografično jn antropo-logično družbo in med družbo za pospeševanja naravoslovja. In končno jp 139.000 frankov določenih za razne Znanstvene zavode'in dobrodelne naprave.
Odgovorni urednik Fran BarfL Tzcfaja in zalaga 'založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
R
Gdtzl, Ljubljana
: Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. —-.
Srez St®*aBiMreiiice 5
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
VIII. zadružno leto.	6664 članov
Mesečni račun.
Članom razprodano blago.
Poslovno leto 1911.-1913:	1912-1913:
le proti znamkam
Julij kron 85989 77 Avgust „ 83176 99 K 169.166 76 Odslej bode zapopadeno v kah tudi ono blago, katero se dividende, kot podpore itd.
Od 1. julija do 31. avgusta dirale podpore v znesku 1844. udom iu po udih zaostalim.
Od 1. julija do 31. avgusta dirale dividende v znesku 44.01
skupno
kron 117834.47 „	122091.91
K 239.926.38 mesečnih števil-bode dajalo kot
t. 1. so se likvi-10 kron bolnim
1.1. so se likvi-kron.
Ranjenja
kakršnakoli je treba s hrbti o varovati pred vsakršno onesnažbo,
ker utegue nesnaga povzročiti, da postanejo najmanjše rane prav hude in težko ozdravljive V 40 letih se je izkazalo omehčujoče in izvlečno mazilo, PraSko domače mazilo imenovano, kot zanesljivo obvezilno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeče in pospešuje zaraščanje in celenje.
Po pošti se pošilja vsak dan. ■ — l cela pušica 70 h. Po pošti proti vpošiljatvi 3 K 16 h se pošljejo 4 pušice, proti 7 K 10 puSlc franka na vse postaje av.stro-ogrske monarhije.
POZOR na ime zdravila, izdelovalca, ceno in varstveno znamko.
Pravo le 7u li.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelji. Lekarna „PRI ČRNEM ORLU“
Praga, Mala stran, Ncrudova ulica štev. 20:?.
V zalogi po avstro-ogrskih lekarnah.
:Na obroke
Kdor hoče uro in verižico poceni kupiti, naj piše natančen naslov. Vslcd velikanskih sklepov dobavljam v Avstro-ogrski takoj za K 14-— prava Srebrno Remontolr ur os 3 srebrnimi pokrovi, iino gravirano. Nnadalje 14 karatno zlato verižico oklopno c. kr. punci-rana 60 gramov težko za K 140 — pod mojimi ugodnimi pogoji samo 4 K mesečno. Takojšnje dobavljenje v vse kraje po povzetju prvega zneska K 14’—
R. Lechner,
Goldvvarenhaus, Lundenburg No. 127
Celo noč odprto
Celo noč odbi lo
J§)
ANTON BAJEC
cvetlični salon
Ljubljana, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanj« šopkov In venoev, trakov z napM Itd. — Zunanja naročila Izvršuje toino.
Vrtnarija Je na Tržaški cesti .
((5) Brzojavni nartov : BAJEC, Ljubljana. ^
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča ■ dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
■.'•.RjfVKV
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
I kg sivega, dobrega, pu-ljenega2 K; boljšega 2‘40 K; prima polbelega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega,
6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej Iranko.
Zgotovljene postelje
ali rumenega nankinga, pernica 180 cin dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi,
60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne > ornice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 1470 K. 17-80 K, 21 K. zglavnica,
90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50 K 5‘iJ0 K, 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
A 	amM
Vse
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno y zalogi
v trgovini s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg štev. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
r\„„o« posojuje zasebnik reelnim osebam x/“llctl 5odstotno. Vrača se v obrokih v :: 5letih. Kukarki I. posterestante Berlin 47.	::
Ali ste pokusili
posebno
specialiteto
likerja
I zdravnik Zoiodca S
v
Narodna •> kavarna
prične zopet prirejati VHo.lt dan koncerte svetovnoznane in priljubljene elitne datrinke kapele
IE3_ 3DI@ trlcii,-
Začetek ob 9. uri. Vstop piost. Ob nedeljah In praznikih začetek ob 8.
Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele se priporoča za obilen obisk z velespoštovanjem
FRAN KRAPES, kavarnar.
A. Zupančič
knjigovez
v Ljubljani, Slomškova ul. 31.
Slavnemu občinstvu vljudno priporočam mojo knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v mojo stroko spadajočih del, ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov do-laiačega izdelka« Za naročila po meri najvecja izbira tu- in inozemskega blaga«
Solidna postrežba.	Nafiaižje	vvne.
,f7
Ana Goreč
Ljubljana
Trgovina samo Marije Terezije cesta 14
s kolesi in	(Pri	Novem	svetu).
posameznimi Najboljše pnevmatike deli.	Tzposojevanje koles.
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tv orni c e za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo I
lahko izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana i
Pariz 19051.
J
London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam
naj-večjo zalog-o lsxa,srLili
nagrobnih vencev in trakov
sc napisi.
«=^== Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
::	Cene brez konkurence. s;
FR. EOLEČ
Ljubljana, Mestni trg št. 13-13.
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
aatsagsi
MPEa.A. ■■■! 'm
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . • . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
v naslednjih ei užili kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta,
H l až. Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Sllbic, Miklošičeva cesta.
Sen k, Kesljeva cesta Kanc, Sv. Petra cesta,
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
tvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50
tobakarnaii.
Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. Ušenidnik. dovska ulica. VVisiak, Gospodska uiica. klleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg.
'	°v‘l	ulica.
Su.	oesta.
Kla m sck, 11 /iaska cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška ikar, Glince.
»Jezeršek, Zaloška cesta
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-Newyork, Buenos Aires -Rio de Janeiro
z uajnovejšiml kKMpafaiU s dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, i»m#itČBltu Ittzojavmn, na katerih je za vsakega —da dom dovolj domače brane z vinom,
4r v «€Y.
km****	*	JažMJUaerik®	vsakih	14	dni.
SIMON KMETETZ, Ljafcliana,
----------- Kolodvorska	uUea	Štev.