KATGLJSK CERKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velj& po pošti za celo leto 7 kron. za pol leta 3 krone 50 vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron. za 1 j leta 3 krone, za ' 4 leta 1 krono fiO vin., ako bi bil petek praznik, izide > Danica« dan poprvi.
Tečaj LV.	V Ljubljani, 24. oktobra 1902	List 43.
Trstenik.
Dalje. •
III. Duhovniki.
3 j Fran Šusteršič je bil rojen 1. decembra 1796 „pri slepem Janezu" v Zapužah, hišna številka 13. pri Šentvidu nad Ljubljano. To je tista, posebno Ljubljančanom dobro znana gostilna, v kateri je zapustil velikonočni potres leta 1895. strahovit spomin. Strop se je tu udri ia ubil gospodarja Franceta Susterš ča. stričnika našemu gospodu, in tudi njegovo ženo. Mož je izkušal uteči: dobili so ga mrtvega pri vratih, ženo pa še na postelji. Živa je ostala med razvalinami na tleh le enoletna hčerka Terezija; rešili so jo še o pravem času. dasi je bila nad 3 u»e podsuta.
Preden se je Šusteršič naselil na Trsteniku. je služil kot kapelan v Smartnem pod Šmarno goro. C. kr. ilirski gubernij v Ljubljani ga je z odlokom 24. aprila 1829. imenoval za loka-lista na Trsteniku. V občevanju z ljudmi je bil zelo prijazen. Povečal je leta 183*. staro žup-nišče. ki je 1 »ilo prezidano že leta 17*8. I>o sedaj je ostalo neizpremenjeno. Xekdanj; stebri pri veznih vratih so uzidani dandanes pri Logarjevi veži v Babi nem vrtu in nosijo letnico 178<>. Pri sebi je imel dolgo časa Nariše. Oče je bil slep. Zadnja leta je tudi gospod sam oslepel, zato je prosil dno 20. tebruarija 1X52. pri škoiijstvu, da je smel brati vsak dan sv. mašo o Materi božji, (L)e beata M. V.;, ker jo je znal na pamet. I)ne 2«'.. marcija 1 N.r>2 je bil umirovljen. Dobival je za pokojnino na leto 200 gld. in še 100 gbl. doklade. Nekaj tednov je bival v leseni mežnaiiji. potem se je preselil v Tržič k Gregčevemu Andreju, ki jo imel nje-
govo nečakinjo za ženo. Tam je živel še 17 let. Umrl ie 22. oktobra 18' 9.. imajoč 73 let. Tedanji tržiški župnik Rihard Frank ga je pokopal. — Starejši Trsteničani še niso pozabili dobrejra ..slepega gospoda". Xa grobni križ v Tržiču so mu napisali besede:
• Oko mu j«* teriin«'lo.
Na pamet j<* mas'val,
Telo sicer slabelo.
l'a bister duh ostal.*
4 i r a n u M a r i n š k u je tekla zi bel ka pri ..Zitarju". št. o, na < ešnjici v ovsiški župniji. kjer je bil rojen 14. oktobra 1H01. Oče mu je bil posestnik Marka Marinšek, mati Lucija Kant. doma tudi na ( ešnjici, št. 2. Žitar-jeva hiša je znana tudi sedaj kot jako jm »stena in imovita. Mladega Franceta so poslali v šolo. V veliko veselje svojih starišev si je izbral duhovski stan in je bil v niašnika |M>svečen 2<>. avgusta 1828. Služboval je kot ka|>elaii na Vinici 2 leti, v Toplicah 1 leto, v Reki (Kieg) na Kočevskem 2 leti, v Starem trgu pri Ložu 3 in pol leta. kot župni vikar v St. Lambertu 10 let in pol. Iz St. Lamberta, kjer je dozidal novo cerkev, je prišel na Trstenik jeseni 1X52. imajo še sedaj v najboljšem spominu. Spoštovali so ga in ljubili. V družbah ga je bilo rodko-kedaj videti: govoril je malo. toda modro in premišljeno. Xa praznik vnebohoda Gospodovega leta 1871. je pridigoval — ljudje še vodo —, kako moramo biti zmerom za smrt pripravi joni in kako je treba pravočasno vse uredit«, da pozneje ne bo prepira za nami — in lo nekaj dni pozneje so njega samega pripeljali mrtvega iz Kranja, kjer ga je 22. maja 1x71. nenadoma zadel mrtvoud. Prišel jo nekaj kupovat
za cerkev. V Kilarjevi prodajalnici se je zgrudil na tla. Hitro so poklicali tedanjega dekana Janeza He>a. Mogel mu je podeliti le še sveto poslednje olje. Dva dni pozneje, ko ga je pokopal imenovani gospod dekan, je imel težko nalogo pokojnikov prijatelj Jožef Kerčon. duhovni svetnik in župnik v Predaslih. Prevzel je mrtvaški govor, toda skoraj pri vsakem stavku je bilo treba preuehati: tako žalovanje in htenje je bilo med poslušalci. — Marinšek si je postavil na Trsteniku sam spomenik, ki mu b<> delal čast še pri poznejših rodovih. To je nova eerkev. Ali o tem več pozneje-
Prof. ilr. Fran Penu.
.Dalje pride.
Sv. Ivan Kapistran.
(23. oktobra.)
Sv. Ivan Kapistran je bil velik čudodelnik. Kri voverci, zlasti Husitje so ga preganjali v sovraštvu. Pregovorili so nekoč nekoga izmed svojih, naj se dela mrtvega. Vse so bili priredili že za pogreb, a prej so poslali po sv. Ivana s prošnjo, naj pride in obudi mrtvega mladeniča. Sv. Duh pa je Ivanu razodel vso sleparijo, da je zaklical: ,,To je delež mrtvim za večno!" Husitje so se mu glasno rogali in ga izzivali z zbadanjem. da imajo sami večje svetnike od njega. Veleli so nekemu izmed navzočih, naj stopi k mrtvecu in ga obudi. Res je stopil k njemu in je zaklical: rPeter, rečem ti. vstani!u A Peter se ni ganil. Vsi prestrašeni so hiteli h Kapistranu in se odpovedali svoji zmoti.
L. P.
Umrlim v pomoč!
t Pobožna pripovedka za vse svete.)
V kraju, kjer je živela blažena sestra Katarina. prebivala je tudi neka žena po imenu Marija. V svoji mladosti pa do starosti je živela v grehu, tako da so jo ondotni prebivalci radi pohujšljivega življenja pregnali iz mesta. Zdaj se je v nekem brlogu naselila, kjer je tudi kmalu nato umrla brez sv. zakramentov in brez človeške pomoči. Njeno truplo je bilo vso razjedeno od gnjusne bolezni. Ko so ljudje našli to truplo, pokopali so grešnico na polje. Sestra Katarina ki je sicer imela navado moliti za verne duše, venderle za njeno dušo ni molila, ker si je bila v svesti. da je pogubljena.
Za štiri leta pa se jej prikaže umrla Marija ter ji pravi: ..Sestra Katarina! Kako nesrečna
sem jaz! Ti moliš za vse umrle, le z menoj ga nimaš usmiljenja." — »rKdo si pa tiu" — vpraša nato služabnica Božja? „Jaz sem", odgovori „duša one revne Marije, katera je umrla v brlogu. Po usmiljenju Matere Božje sem rešena. Vzdihovala sem namreč v zadnjih trenutkih od vsega sveta zapuščena k Mariji rekoč: O prebižališče zapuščenih! Lsmili, usmili se me! Ti si jedino moje upanje! Pridi mi na pomoč. — Nisem molila zastonj, po priprošnji Marijini sem obudila kesauje nad svojimi grehi. Sedaj je čas moje muke sicer okrajšan: ali velikost trpljenja mi je pa toliko strašneja. Bodi mesto mene enkrat z vsim srcem navzoča pri sv. maši in potem sem rešena iz vic. Zagotavljam te pa, da kakor hitro pridem v nebesa, prosila bom tam pri Bogu in Mariji vedno zate." Katarina je opravila kakor ji je bilo naročeno.
Nekaj dni potem pa se ji prikaže ona duša zopet. Prišla se je zahvalit. Svetla pa je bila kakor solnce.
Gospica M. R.
Lurška Mati Božja.
(Potovanje tje, bivanje v Lurdu ter hoja nazaj.)
(Nadaljevanje.)
III. T Lnrdu.
..Odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi, ker velike reči mi je storil On, ki je mogočen in sveto Njegovo ime."
Tako je pela Marija, ko je obiskala Elizabeto. V proroškem dubu je tedaj gledala v davne prihodnje čase, zrla narode vsega sveta, ki jo bodo častili kot Mater svojega Odrešenika. V duhu je zrla tudi v 19. stoletje. Videla je, kako ji bode papež Pij IX. vpletel najlepši biser v njeno nebeško krono, ko jo bo proglasil katoliškemu svetu za brezmadežno Spočeto. Že je gledala sveti Lurd, kjer se bo prikazovala in se judi sama proglasila za Brezmadežno Spočetje. Zrla je v Bogu moč, s katero bode delala v Lurdu čudeže, kakoršnih še ni nikdar popre: Videla je nebrojne pobožne kristijane z vsega sveta, ki bodo prihajali v Lurd in tam ji častitali. ker jo je Bog tako odlikoval pred vsemi in le njo edino obvaroval izvirnega greha. Videla je, kako bodo vsi narodi slovesno praznovali Brezmadežno Spočetje in kako jo bodo slavili vsi, katere bode ozdravila, kako jo bodo goreče zahvaljevali trdovratni grešniki, ker jih bo Ona zopet pripeljala k Jezusu.
Vse to je vzrla v davni prihodnosti. V molitvi do Boga je zahvalila nebeškega Očeta za dobrote in moč, kojo ji je podelil in jo še podeli. Navdušeno je še enkrat zapela: »Srečno me bodo imenovali vsi narodi, ker velike reči mi je storil On, ki je mogočen in sveto Njegovo ime11.
Kar je takrat Marija pela v navdihnjenju svetega Duha, vse to se je izpolnilo. Vedno so jo častili, a prav posebno jo slave narodi vse zemlje, v sedanjem veku: po širnem svetu praznujejo slovesno Marijine praznike, blagrujejo 10, da je bila spočeta brez madeža izvirnega greha in da je prinesla svetu nebeško Luč Jezusa Krista. Toda nikjer ne slave Marije, brezmadežne Device tako kot prav v Lurdu. Tam sije Marija vsem kot nedosegljiv vzor brezmadežnosti katerega občudujejo narodi. Tam kraljuje kot mogočna Kraljica, brezmadežno spočeta in deli nezaslišanih milosti človeškemu rodu. Jezus je poveličal svojo Mater v Lurdu, da ie bolj ni mogel. Ljudje posnemajo svojega Odrešenika in poveličujejo Marijo v Lurdu, kolikor le najbolj slovesno in izvanredno.
V7 to sveto, čudežno mesto tedaj smo prišli avstrijski romarji petek. 25. avgusta zvečer ob Va 7. uri. Hvala Bogu, da smo dosegli s\oj cilj, da smo srečno dospeli k Mariji. Ni nas bilo mnogo, vender je nastala na kolodvoru gnječa in dokaj časa je trpelo, da smo se lepo vredili. Naše bolnike so redovniki varno prentsli iz vlaka na bolniške vozičke in postelje. Zunai pred kolodvorom so čakali vozniki nas prijazno vabeč, da naj prisedemo v vozove. Večina romarjev se je odzvala temu povabilu in se odpeljala v mesto. Le mala peščica nas se je peš napotila v mesto.
Mesto je precej veliko, prebivalcev šteje približno 6000. Sezidano je na gričkovitem svetu ob velikanski skaii, na vrhu katere čepi kot orlovo gnjezdo silno utrjen grad, ki ima svojo zgodovino. V devetem stoletju ga je imel v posesti arabski glavar Mirat. Frankovski cesar Karol Veliki, zelo vnet za krščansko vero, je neki petek napadel grad, da bi ga osvojil in pognal mahomedanca Mirata in njegove roparske tovariše. Kljub vsem naporom cesar ni bil kos ljutim Turkom. Karol je že menil oditi, kar prileti od nekod kot blisek orel na grad, vsede se na najvišji stolp, iz kljuna pa mu pade srebrna postrv na grajsko dvorišče.
Mirat si je razlagal v tem čudež, bodi že zato, ker je bilo tisti dan prepovedano po cerkveni postavi jesti meso: bodi zato, ker je bila riba takrat še kristijanski simbol, ter se je
izpreobrnil k pravi veri. Postal je vitez Matere Božje ter si je izgovoril za se in za svoje naslednike, da naj bo lurška grofovina prosta vsega pozeme'jskega fevda in odvisna samo od nebeške Kraljice.
Mestni grb pričuje o tem nenavadnem dogodku z orlom in ribo. Mesto nosi na rudečem polju troje zlatih stolpov, ki stoje na srebrni skali in imajo črne poteze po zidovju: srednji je višji od drugih dveh in vrhu njega je črni orel z razprostrtimi perutnicami, z zlatimi nogami, držeč v kljunu srebrno postrv.
Pozneje so prebivali v gradu roparski vitezi, ki so daleč na okrog strahovali ljudi. V lx. stoletju je bil lurski grad državna ječa — pirenejska bastila. Sedaj ga mirno straži sto
pešcev.
V mestu je jako živahno. Pri hišnih vratih so stali domačini in nas vabili, da bi si najeli pri njih stanovanje. Ob desni in levi smo gledali lepe, nove hiše. Nekaj posebnega je. da ima večjidel vsaka hiša v pritličju prodajalnico, kjer vidiš lurške kipe, rožnivence, križce, sploh stvari, katere kupujejo romarji za spomenike, in je mnogo gostilen. znamenje, da prihajajo številni tujci v ta kraj. Hoteli nosijo sveta imena kakor: hotel presv. Srca, sv. križa, Ceščena Marija. Jezus Marija, hotel presv. Kožni venca, sv. družine i. dr. Komarji I. in II. razreda so se zbirali v hotelu dela Chapelle ali Soubirous, romarji III. razreda pa v gostilni Boisson Pen-sion. ki je že zunaj mesta. Voditelji so najprvo poskrbeli in vredili vse za I. in II. razred, zato smo mi iz III. morali čakati. Trudni romarji so posedli v veži in pred hišo. Dokaj dolgo smo čakali — a voditeljev le še ni bilo. Jaz sem bil nepotrpežljiv, kajti najraje bi bil že šel k jami. Ko so nam sporočili voditelji, da pridejo se le za \3 ure. tedaj sem bil vesel, v varstvu sem izročil svoje reči tovarišu, koroškemu Slovencu. Vzel sem svojo in njegovo steklenico, ter se podal k jami. Ze sem stal pred tremi romarskimi cerkvami, ki so sezidane druga nad drugo. Ozrem se na okrog, kje bi ugledal jamo — a nikjer nič. Grem proti vrlini cerkvi, kjer ste svetili dve električni svetilki. Tudi tu ni nikjer jame. Kje vender je? Od spodnje rožnivenske eerkve krenem na desno, kmalu srečam zelo starega duhovnika, vprašam ga latinsko, kje je sveti kraj. kjer se je prikazovala Mati Božja. Prijazno me prime za roko in me vprašuje, odkod sem. Po/em mu. da sem iz Avstrije in da sem prišel z dunajskim romarskim vlakom. (Govoril je pa tako čudno latinščino, da polovice
besedi nisem razumel. Francoski duhovniki namreč izgovarjajo latinske besede francosko n. pr. „in principio" izgovore: „an pransipjo." Ko prideva do nekega na visokih stebrih se zidanega mostovža, greva med stebri, obrneva se naravnost na levo in o čudo. Tu zagledam viHoko, široko, črno skalo vso v svetlobi. Tu je kraj, kjer se je prikazovala brezmadežna Devica Marija, rekel mi je duhovnik. Hitro se mu zahvalim, izmuznem se mu iz rok, stopim naprej še par korakov in sedaj stojim pred sv. jamo, pri sv. skalah, v katerih se je Kraljica nebes in zemlje, sama Mati Božja 18krat prikazala majhni, revni Bernardki. Na tla padem, poljubim sv. tla, ozr^m se kvisko k lurški Mariji, ki stoji v skalnati votlini.
Ktpelan Ivan Miklavčič. i Halje prihodnjič.)
Tomo Kempčan v slovenski obleki.
(Konec.
1820 Ivan Zalokar: Kdor za mano hčdi, ne h6di po tami, temoč bo imel ljuč življenja. Te so Kristusove besčde, po ktirih nas opomina ravnati svoje živlenje ino djanje po njegovimu živlenju, de bomo rčs razsvetlčni ino od vse slepčte serca rčšeni. Jezusa Kristusa živlenje premišlovati bodi tedaj naša nar včci skerb.
1825 Paglovic v redakciji Bedenčičevi: Katiri po mojih stopinah hodi. ne hodi v' tami. pravi Gospod. Te so besede Kristusove, skuz katire nas opominja, de bi po njegovimu živlenju. ino zaderžanju naše živlenje rovnali, ako mi hočmo resvitleni, ino od use slepote rešeni biti. Tedej ima narveči naša skerb bitti. živlenje Jezuza Kristusa premišlovati.
1846: Kdor po mojih stopinjah h6di, ne hčdi v tami. pravi Gospod. Te so besede Kristusove, po kterih nas opominja, de bi po njegovim življenji in zaderžanji svoje življenje ravnali, ako hočemo razsvit-ljeni, in od vse slepote rešeni biti. Tedej mOra naša nar veči skerb biti, življenje Jezusa Kristusa premišljevati.
1873 Mariborski bogoslovci: Kdor hodi za menoj, ne hodi po temi, pravi Gospod. To so besede Kristusove, s katerimi nas opominja, da naj njegovo življenje in ravnanje posnemamo, ako hočemo resnično razsvetljeni, in vsake slepote srca prosti biti. Naj bo torej naše največe prizadevanje, premišljevati življenje Jezusa Kristusa.
1888 Andrej Kalan: Kdor hodi za menoj, ne tava po temi. pravi Gospod. S temi besedami nas Kristus opominja, da posnemajmo njegovo življenje in ravnanje, ako hočemo, da bomo v resnici razveseljeni in prosti slepote srca. Prizadevajmo si torej prav posebno, da premišljujemo življenje Jezusa Kristusa!
Bibliografija s 1. Od za Chriztvzam Hoieina Bvkvice zamocetrte Thomaza zkempiz Choraria po vizi z: Avgvztina.
Vzim Catholizkim Kraincom inu zlouencom 'h dobrimu: 'z nouič 'z Latinzkiga, na zlou£nzki jezik zučztu preložene, 'zkuzi eniga 'z Touaržtua Jezuzoviga. 'z Peruoleinam tih Vigžih. 'V L&tj po Chriztužouim roiztuj. M:DC:LIXV. Tako slove izvirni naslov. Pozneje je interpoliral neki jezuvit opomnjo: Confratemitatis Agoniae Dni Xri JESU Xri Labaci Ao 1727. transtulit in Carni-licum idioma (ut mihi P. Fridericus Schwarz S. J. retulit) P. Got-hardus — ta beseda je prečrtana in vrh nje z bledejšim črnilom zabeleženo: Andreas Ivanchovich Soetis JESU Sacerdos. Pred naslovnim listom sta dva nepopisana lista; na prvem je z rdečim svinčnikom zapisana beležka: Darilo od v. čast. gosp. . tehanta J. Holcapfelna. 1848. Rokopisna knjiga, vezana v bel, sedaj že zamazan papir, je last ljubljanske licealne knjižnice! Na hrbtu nosi napis: Thomas Kempensis Carniolicus. II. C. 179. a. Isti znak stoji na notranji platnični strani. Gl. Kres 1885 str. 633. in dr. K. Glaser. Zgod. slov. si. I. str. 170.
2.	Kaste Ičev rokopis se ni ohranil.
3.	Buquice od Slejda inu Navuka Christusa nišiga Izveli-J čerja. Tiga vissoku časty-vrejdniga inu Bogaboječiga mož&, Tho-
maža a Kempiz. Ordna Regularzkih Chorarjou S. Augustina. j Sedej pervič z' nemškiga na Slovenzki Crainzki Jezik prestavlene. ! Vzim h' pravi pobožnosti, inu Duhovnim gorijeminju, tudi k* svelim živleniu želeočim Dušam zylnu nucne inu dopadlive, zkuz eniga vissoku rojeniga Gnadliviga Gospuda špendanje, inu zkuz I mujo eniga častv-vrejdniga Mašnika Capucfnarzkiga S. Francisca Ordna P. Hippolitusa z' noviga mesta na svitlobo dane. V | Lublani 1719. 12. str. 672.
4.	Thomaza Kempenzaria Bukve V' katerih je zapopadenu to pod v učen i e. koku en sledni, bodi kakeržniga stanu oče, ima, inu zamore po Christusovim navuku. inu žiuleniu svoje žiulenie pelati. vižat. inu rounatu za Christusam v' pravi brumnosti hoditi. V to Cranzko okuli Lublane navadno Sprahr skerbnu, inu
j suestu prestaulene. Skusi dua Mašnika Petrinarja, inu I Faimaštra iz gorenske Crainske strani k' duhovnimu nucu tim Slovencam v' druk dane. Na pervolenie vikši Duhoune Gospozke. Labaci. Tvpis Adami Frid. Reichhardt, Incl. Prov. Carn. Typr. 1745. 12. str. 2 nepag. -f 496 + 20 nepag. Na prvi strani za naslovom stoji: Faeultas Ordinarii, dana dne 20. prosinca 1745; podpisan je: Carolus Peer Ss. Theologiae Doctor Canonicus, et Vic. Gen. Lab. Na nastopnih polsedmih straneh je »Kratku pod-vučenie«, na osmi nepagovani strani: »Errores Tvpographi.« Na j neštetih straneh zadej je: Index. Tu je Zamerkuvanje teh Capi-telnou v' tih bukvah zapopadenih (13 in pol str.), potem: Tabla Teh puztabou. iz katerih se samore kdu lehka navučiti brati (3. str.>: Poštibirat se samore kdu navučiti tudi izteh S. Molitou, satu so na to vižo drukane se z' nyeh vučiti (tu navaja na treh str.: križ. očenaš. češčenosimarijo in popolno kesanje). Poslednjo stran izpolnujejo: Cifre iz katerih se usse štivenie sturi.
5.	Thomaža Kempenzaria Bukve, V' katireh je zapopadenu tu podučenje, koku en sledne. bodi kakeržnega stanu oče, ima, inu zamore po Kristusovemu nauku, inu živlenju svoje živlenje pellati. vižat. rovnati, inu za Kristusam v' pravi brumnosti hoditi, V to Kravnsko špraho skerbnu, inu zvestu prestavlene skuzi dva Mašneka Petrinarja. inu Fajmaštra iz gorenske kraynske strani inu k' duhovnemu nucu tem krayncam na dan dane v' lejtu 1745. Zdej pak pobulšane. inu k' drugemu inalu na svitlu dane. Na pervolenje vikše Gosposke. V' Lublani se najdejo per Aloysiu Raab. 1778. 8. str. 16 nepag. -f 349. Prvo: »Kratku podučenje«
j je na prvi nešteti strani, drugo »Kr. pod.« na nastopnih petih straneh, potem pride kazalo: »Samerkuvanje« na 7 in četrt str. | Na poslednji 349. str. je zabeležen tiskar: »V1 Lublani, Stizkane per Joh. Frideriku Eserju. To izdajo je oskrbel Anton Con ti, kakor poroča o. M. Pohlin v svoji »Bibl.«
6.	Isti naslov razen: katirih, podvučenje, kakeršnega, Kri-stusovimu navku. vižati. Krajnsko, Krajnske strany, krajneam,
inu k' tretjimu na svitlu dane, vikši. 1788. 8. str. 16 nepag. + 351. Prvo »Kratku podvučenje« je izostalo. Tiskar je isti.
7.	Isti naslov kakor pod štev. 6. razen: V* Lublani se najdejo per Marii Anni Raab, 1799. 8. 16 nepag. + 351. Tiskar isti.
8.	Isti naslov kakor pod štev. 6. razen: V Lublani, Per Adam Heinrich Hohn, Landšaftzkimu Bukvevezko, 1807. 8. str. 16 nepag. + 326. Tiskar ni zabeležen.
9.	Tomaža Kempčana Hoja za Kristusam, čvetire bukve vn6vič iz latinskiga v1 krajnsko-ilirsko prestavil Janez Zalokar, Spiritual v' ljublanski duhovšnici. 8. str. 280.
10.	Dvanajst bukev Tomaža Kempčana, izbranih iz njegovih doslč še malo znanih pisem; iz latinskega pobožnim k1 pridu prestavil Janez Zalokar, spiritual v Ljubljanski duhov-ščnici. Na svetlobo dane po dovoljenji vikši ces. kralj, dvorne bukev cenije. V Ljubljani 1826. Natisnil Leopold Eger. Naprodaj per Janezi Klemenci. 12. str. 580. Ta knjiga je izšla v metelčici. j
11.	Thomaža Kempenzarja čvetire Bukve. Pot k' nebasam, katiro je pokazal Jezus Kristus. Petiga Natisa, V' Lublani. Na prodaj per Adamu Henriku Hohn bukvevezu ino kupčovavcu z' popirjam na starim tergu Nro. 157. Natisnene per Jožefu Sassen-berg 1825. 8. str. 16 nepag. +315 + 5 nepag. Bedenčičeva izdaj a.
12.	Šesti (recte 7.) natisek mi ni prišel v roke.
13.	Tomaža Kempenzarja čvetere Bukve. Pot v' nebesa, ktero je pokazal Jezus Kristus. Sedmi natis. V Ljubljani, na prodaj per Edvardu Hohnu, bukvovezu in kupčevavcu z' popirjem, na starim tergu Nr. 157. Natisnjene per Jožefu Blazniku 1846. 8. str. 228 + 4 nep. — Najbrže, da je Hohn uidi pozneje še oskrbel kak ponatisek Toma Kempčana. ki mi pa ni prišel na izpregled. Vse dosedaj omenjene Kempčanove izdaje so razen štev. 10 izšle v bohoričici.
14.	Tomaža Kempčana Hoja za Kristnsom v čveterih knjigah z zbirko lepih molitev in pesmi, ki so pri očitni službi božji v navadi. Na svetlo dali bogoslovci lavantinskega semenišča. Maribor 1872. 8. str. 474. Prvo izdajo navajam po Letopisu Matice slov. 1872 in 1873, str. 298.
15.	»Drugi pomnoženi natis« ima isti naslov. Z dovoljenjem milostljiv. kneza in škofa lavantinskega. V Mariboru. Založil Anton Novak. — Tisk Narodne tiskarne. 1873. 8. str. 6 nepag. + 451. Spredaj je jeklorez: Krist obložen s križem z beležko: Hodi za menoj!
16.	Tomaža Kempčana: Hodi za Kristusom! Štiri knjige. Preložil in z navadnimi molitvami pomnožil Andrej Kalan, Trnovski kapelan v Ljubljani. Izdala in založila Družba sv. Mo-hora v Celovcu 1888. Tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 12. str. 402 + 14 nepag. —
V podpisanega knjižnici se nahajajo štev. 4.—11., 13.. 15. in 16. Ta životopis je zajel podatke večinoma iz uvodov h knjigam: P. De Gonnelieu Thomae von Kempen Vier BUcher 1745, Fr. Kurelac Stope Hristove 1868 in P. Hetzenauer Thomae a Kempis De Imit. Chr. tractatus quattuor 1901.
Župnik Ivan Vrhovnik.
Izlam in krščanstvo.
(Dalje.)
Jezus (Isa) je po nauku koranskem najpopolnejši stvor, v katerem je združil Bog vse prednosti in popolnosti, ki jih more imeti človek. Prideva mu z druge
strani tudi lastnosti, ki jih more imeti samo sin božji. Zato je ves Mohamedov nauk
0	Jezusu neka čudna zmes, polna protislovij in medsebojnih oprek. Kakor posnamemo iz prej navedenih tekstov, spočela je Marija Jezusa po Bogu samem, oziroma po Duhu božjem. Torej je Jezus neposredno pravi in naravni Sin božji, (Umevno je, da ne mislim s temi besedami dokazovati božanstva Kristovega iz besedila koranskega, to bi bilo absurdno; pokazati hočem le, da Mohamed v svojem nauku sam sebi nasprotuje.) Dalje imenuje koran Jezusa Besedo božjo; beseda (v modroslov-skem in tudi bogoslovskem smislu) je dvojna: umstvena t. j. notranja slika ali ideja kake stvari, in unanja beseda, ki je še-le nekaka posledica in unanji izraz za umstveno besedo. Ce je torej Jezus beseda božja, potem takem je večna immanentna ideja božjega uma — katera ideja je dobila unanji vidni izraz v včlovečenju. Ker se pa ideja božja ne more razločevati od bistva božjega, se torej zjednačnje Jezus z božjim bistvom; Jezus je torej Bog. Do tega zaključka dospemo po zdravi logiki, če bi hoteli koranske izreke smatrati resnimi. Pa se druge božanske naslove nadeva Jezusu koran; tako n. pr. ga imenuje na več mestih Mesijo. Mohamed je poznal kolikor toliko vero židovsko; vedeti je moral, da je sam Bog oni Mesija, o katerem govore svete knjige; če on torej priznava Jezisu naslov Mesije, priznava mu s tem tudi božaLski značaj. — Imen nje ga naposled
! tudi božjega Duha; duh božji se ne loči od bistva božjega, torej je tudi Jezus Bog. V suri 4. vrsti 169. je tako pravilen dogmatičen stavek o | božanstvu Kristovem, da bi ga takoj podpisal z obema rokama; glasi se: »Resnično, Mesija Jezus, sin Marijin, je poslanec Boga in njegova Beseda, katero je prenesel (t. j. Katera je meso postala) v Marijo, in je njegov Duh (t j. njegovo bistvo)."
Ako primerjamo s temi izreki druga mesta, kjer se Mohamed strastno upira temeljni kr-sčanski dogmi o Kristovem božanstvu, prepričamo ; se, da Mohamedovo modroslovje ni bilo uprav na trdnih nogah in da je bilo tudi ono „razodetjea, ki mu je je nosil Džibrail, kaj dvomljive vrednosti.
Prvi in glavni vzrok, zakaj je zavrgel Mohamed božanstvo Kristovo, je povsem jasen: postal bi sicer tudi on sam kristijan in opustiti
1	bi moral svoje visokoleteče politične misli in sebične svoje namene. Zavedati se moramo
dejstva, da so bile Mohamedu njegove verske ideje samo umetno sredstvo, da doseže svoj lamen. Zato je prikrojil to sredstvo po svoji volji tako, da mu je bolje has-nilo. Ako s tega stališča prematramo njegove nauke, razumljivo nam bo \se še veliko bolj.
Zanimivo je. kako zavrača to krščansko dogmo. Trdno se drži svoje monoteistiške ideje, zato mu je neumljivo in do cela nemogoče, da bi bilo več božjih oseb. Priznava sicer, kakor smo že videli, da je mogočih več oblik bož ega bistva Amr, Puh), z druge strani ja nikakor ne dovoli, da bi bil še kdo drugi Allah Tolmačimo si to njegovo trdoglavost tako-le: Za izraz ..Bog" rabi besedo rAllahu lastno ime edinega Boga. zato se mu zdi nekaj mčuvei ega rda bi bil kdo Allah. ki ni Allah u Zato zavrača na videzno smešen način božanstvo Jezusovo z besedami: „Allah ni Jezus44, iz česar naj sledi: torej Jezus ni Allah (Bog) — Lahko nam bo torej umeti. da je Mohamedu skrivnost presv. Trojice nevsprejemljiva. V suri ,c». piavi na nekem mestu: „Neverniki so. ki govore: ,.Bog je tretji izmed treh: kajti samo eden B« g je.*1 Iz teh nesmiselnih besedij moremo posneti, da da je slišal Mohamed le od daleč nekai o sv. Trojstvu, v resnici pa ni vedel kaj in kako verujejo kristijani. —
Na koncu b. sure pripoveduje, kako se je Jezus sam opravičeval pred Bogom in zatrjeval, da ni on nikdar rekel, da je Bog. Vpraša ga namreč Bog: „0 Jezus, sin Marijin, ali si rekel kedaj ljudem: Vzemite razven Boga še mene in mojo mater med bogove? in Jezus cdgovori: < ast in hvala le tebi: meni ne pristoja. da bi govoril to. kar ni res/' — Na drugem mestu zopet trdi. da bi Bog lahko uničil Jezusa, ako bi hotel: ..Resnično, neverniki so. ki pravijo: Bog je Krist. sin Marijin. Reci jim: Kdo bi mogel braniti Boga. če bi hotel zatreti Krista, sinu Marijinega, z njegovo materjo vred in z vsemi prebivale«.*4
Taki in podobni izreki se dobe na več mestih korana. Mohamed se je bal za svoje Arabce, da bi se ne p o k r i s t i j a n i 1 i: zato je i /. k u s a I poniževati pred njimi vero k r š č a n s k o.
U življenju in delovanju Jezusovem ne poroča skoro ničesar. Toliko pove. da je bilo poslanstvo Kristovo v tem. da pojasni narodu izraelskemu resnice, katerih Židje niso prav razumeli. Snra	..Ko je prišel Jezus z jasnimi znamenji, rekel je: Prihajam k vam z modrostjo, da vam razjasnim del onega, o čemer niste edini.
zato se bojte Boga in slušajte me.u — Konkretnih čudežev ne omenja, še manj opisuje. Navaja samo besede Jezusove (v 2. in 5. suri), s katenmi obeča, da bode napravljal iz ilovice ptiče in jih oživljal, da bode zdravil slepe in gobove, oživljal mrtve in ugibal z gotovostjo, kaj jedo in kaj delajo ljudje v hišah idr.
Nauk koranov o trpljenju in smrti Kri-stovi je prav posebne vrste; nekoliko sliči krivim naukom heretika Kerinta iz 1. stoletja, proti kateremu je najbrže deloma pieal sv. Ivan svoj evangelij. Trdi namreč Mohamed, da Krist ni trpel niti na križu umrl, nego nekdo drug. Koncem 4. sure piše: „Rekli so i židje1: ..L morili smo Mesijo, Jezusa, sina Marijinega. poslanca božjega. A niso ga umorili in niso g;; križali, temveč nekoga druzeda. ki mu je bil podoben . . Ali v o. suri: „Židje so si izmislili zvijačo, a Bog jih je prekanil, kajti Bog prekaša zvijačne modrosti. Bog je namreč rekel: Storil bodem o Jezus, da bodeš umrl in povzdignil Te bodem k sebi, in oprostil Te bodem nevermkov . . — Zavračati tega smešnega nauka menda ni treba še posebej. Vstali so sicar prva stoletja nekateri krivoverci, ki so izkušali s podobnimi blodnjami kaliti versko edinost, a niso *e mogli dolgo vzdržati. Zato ima tudi ta koranska baika edino ta in inck. da privabi bralcu pomilovalen nasmeh: Kako smešni morejo biti tudi ..proroki" v svojih naukih.
Se eno globoko skrivnost iz Kristovega življenja zasledujemo v koranu, po stari navadi seveda zavito v okorno obliko nejasnega pripovedovanja: skrivnost, ko je postavil Jezus pri z a <1 n j i večerji zakrament presv. rešnjega Telesa. Koran pripoveduje tako le: „Sponini se, kako so rekli apo-toli: O Jezus, sin Marijin, ali nam more tvoj Gospod poslati mizo nebes? Odgovoril je: Bojte se le Boga, ako hočete biti pravi verniki. Oni pa mu odgovore: Jedli bodem o od tega, da se naše srce pomiri, iu vemo. da si nam oznanjal resnico, in mi moremo o tem pričevati. Nato je rekel Jtzns. sin Marijin: O Bog. naš gospod, pošlji nam mizo iz nebes, da bode praznik za prve in poslednje izmed vas, kot znamenje od tebe. Hrani nas. ker ti si naj-bolji l.ranitelj. Nato je odvrnil Bog: „Res-nično, poslal vam bodem mizo. kdor izmed vas pa potem ne bode veroval, tega bodem kaznoval s kaznijo, s kakršno ne kaznujem nobenega otroka na svetu (Ob koncu 5. sure.) — To me8to| se ne more razlagati drugače. nego da je v zvezi z onim naj-
slovesnejšim in najvažnejšim dogodkom, ki se je vršil v predvečer Gospodove smrti. Sicer nas pa ta koranski odstavek le uči, kako nespretno je bilo Mohamedovo pojmovanje; ni se mogel povzpeti nad vidno materi-jalnost, misli njegove bile so nedovzetne za kaj vzvišenega, nadnaravnega, zato si je predstavljal vse tako, da so mogli zgrabiti z rokami on in njegovi ljubi Arabci.
Jezusu pripisuje koran tudi evangelij: evangelistov ne omenja, prav tako ne razločuje več evangelijev, temveč govori le o „indžilu", katerega je poslal Bog po Kristu na svet. Sicer govori o evangeliju z vso častjo in graja kristijane, Češ da se ne drže svojega razodetia in da zavijajo evangeljske resnice.
*
jjc
Razven Krista in Matere njegove navaja koran imenoma le Caharijo in sv. Ivana Krstnika izmed oseb Kristove dobe.
Caharija je prosil v svoji starosti Boga, naj bi se ga usmilil in mu dal sina. Angelj mu naznani nato rojstvo sina, .,čegar ime naj bo Ivan (Jahja), kakoršnega imena doslej še nihče ni imel".*) Caharija ga je prosil, naj mu da kako znamenje, da se bo to res zgodilo: in angelj mu je dal znamenje, da ni mogel, čeprav popolnoma zdrav, tri dni govoriti z nobenim človekom1. Žena (koran ne pove. da ji je bilo ime Elizabeta) mu je res rodila sina.
O sv. Ivanu Krstitelju pripoveduje koran da je bil že v mladosti poln modrosti in milosti, rad je dajal mdoščino, bil je ljubezniv napram starišem in poznal ni prevzetnosti.
O krist ijanih sploh govori Mahomed večkrat, opominja jih in na vse načine prigovarja, naj slušajo Kristove nauke. Večkrat se zdi, kakor bi gojil nekako nado. da jih sčasoma pridobi za-se. Gotovo pa je, da kristijanov ni tako sovražil kakor žide; na nekem mestu jih celo hvali, koliko bolj i so od Židov: „ Videl bodeš, da so med ljudmi vernikom (muslimanom) najbolj prijazni tisti, ki pravijo: Mi smo kristijanani. To je zato, ker i maj o duhovnike in menihe, in ker niso ošabni. To priznanje, ki je daje še Makomed krščanskim duhovnikom in redovnikom, ni brez pomena. Dokazuje namreč, da je bila krščanski veri že od nekdaj ljubezen zvezda vodnica, ljubezen do pri-
*) S tem je Mahomed zopet sijajno dokazal, kako malo je poznal sv. pismo. Knjige starega zakona poročajo na več mestih, da je bilo tej ali oni osebi ime Ivo; n pr. prvorojeni sin Jozije (I. Peral. 3. 15); sin Kareja (IV. kralj. 25, 23); sin Eketana (II. Eadra 8. 12.) idr.
jateljev in sovražnikov: dokazuje nam to. da je krščanska vera že v prvih stoletjih pol divje rodove preobrazila tako, da je moral občudovati njih krotkost in mirno narav celo pohlepni in brezobzirni Arabec. Zlasti nam pa svedoči to Mohamedovo priznanje, da so bili tedaj — kakor so danes — prav krščanski duhovniki nositelji miru in kreposti. Pravo krščanstvo ne pozna sovražnosti in na-sprotstev proti drugovernikom: edino orožje proti krivovercem in nevernikom je kristijanu molitev in oznanovanje Kristovih naukov. Gorenjih besed bi Mohamed ne bil mogel napisati o pristaših kake druge vere, najmanj pa o svojih musle-minih. Glasiti bi se pač morale v tem slučaju njegove besede: „Videl bodeš, da so kristijanom najbolj sovražni tisti, ki pravijo: Mi smo muslimani: to pa zato, ker imajo svoje hodže in der-više in ker so ošabni." To velja v vsem svojem obsegu zlasti o bosanskih razmerah, o čemer nameravam govoriti pozneje.
H og oslov Karol Cankar.
(Dalje prihodnjič.«
Zdravo telo, najboljše blago.
Vsemodri vladar vesoljstva je naložil vsakemu človeku dolžnost, naj skrbi za ohranitev življenja. V ta namen je ljudem podelil hlepenje ps živežu. Ljudje torej vživajo pri mnogih jedeh prijetnost ali prijeten okus. Se ve. če se vživajo jedi neprimerne ali tudi primerne, pa v veliki množini, povzročujejo razne bolezni. Zelodičnih bolezni je jako veliko njih je legijon. Razun vnetic. kužnih ali infekcijskih bolezni in telesnih poškodeb moramo vse druge bolezni uvrstiti med želodčine. Tako je mislil in sodil dr. Gauster, ki je bil kedaj zdravnik v Kameniku. Sedaj je že veliko let na Dunaju, kjer biva kot sanitetni referent. Ta isti je tudi izjavil, da se dandanes preveč mesa vživa, kar ni k zdravju. Zlasti se to zgodi v severnih deželah, dočim v južnih krajih le malo mesa vživajo in so prav zato tudi trdneji. Mislilo se je kedaj, da je meso za telo potrebno v svrho tvorjenja beljakovine. A dognali so, da imajo tudi druge jestvine, zlasti mleko, v sebi mnogo in zadosti beljakovine za naše telesne potrebe. Prav tako so smatrali, da je treba veliko kruha vžiti, da telo pridobi tem potem zadosti gnjilca: pa so našli tudi v drugih jedeh zadosti iste snovi. Dovolj je, če le opo-ludne meso vživaš, zvečer te jedi ni treba. Zlasti še če si opoludne vžil dvojno mesno jed. ' Na večer potrebujejo mesuih jedi peki, delalci v i rudokopih, v tovarnah in drugi delalci, ki se
bavijo s ponočnim, zlasti napornim delom. In če kdo en dan jč postne jedi, teknejo mu drugi dan mesne jedi veliko bolje. Jako modro je sv. cerkev vravnala postno postavo, ki ljudi navaja k samozatajevanju, pa ob enem tudi zelo pospešuje telesno zdravje. Kedar se meso vživa, naj se pridene dosti prikuhe (mesa le malo, prikube pa več). Posebno zdrava je zelenjava, salata, druge rastlinske in želiščine prikube. Zdravju tudi jako prija sadje (surovo in kubano) in riž. Kakor dr. Gauster je pokojni župnik Kneipp naglasal veliko korist vegetabilij ali rastlinskih jedi za človeško zdravje. Rastlinskim jedem naj bi se meso pridevalo le v zmerni množini. Glede omenjega je jako zanimivo, kako neki zdravnik blizo Draždan na Saškem zdravi bolnike s slabim želodcem. Ta zdravnik je napravil obsežno zdravilišče ali sanatorij. kamor prihaja na tisoče ljudi (4000—5000) na leto se zdravit. Glavna stvar je dietetika. Naše bralce pač zanimiva, kaj ti ljudje jedo in pijejo. Opoludne pri kosilu dobijo mesa in primernih močnatih jedi — tudi finih z odcedkom. A salata in juha se jim ne servira, tudi kruha in vina ne dobivajo. Zvečer ni mesa niti vina, pač pa primerne rastlinske in močnate jedi ter razne pijače, malinovec in drugi odcedki. Salata se ne pripravlja s kisom, nego z limoninim sokom. In mnogo se jih ozdravi tem načinom.
Nam pač ni posnemati vsega tega. A rav-najmo se pa po besedah sv. Pavla: „Vse po skusite, kar je dobrega ohranite1'. — Vodilo naj bodo tudi besede modrega Siraha: „Pri nobeni pojedini ne bodi samo-golten, in ne segaj po vsakem jedilu: zakaj po mnogih jedilih pride bolezen in požrešnost napravi kolero. Zavoljo pijanosti jih je že veliko pomrlo: kdor je pa trezen, daljša si življenje.44 — In v bukvah pregovorov se bere: „Ne bodi pri gostijah pijancev in ne pri pojedinah takih, ki meso prinašajo k pojedinji: zakaj kteri pijauče-vajo in si pojedine napravljajo. hirajo in dre-mota telesno (»slabljenje! se s cunjami oblači." — To so zlate besede, kajti v zmernosti in treznosti tiči velik del krščanskega samozata-jev mja. po katerem si kristijan pridobiva mnogih zaslug za nebesa, pa tudi koristi za telo ter časne sreče.
j?iijiH'i: Alojzij K>nnmt>r.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostolstva.
a) Glavni namen za mesec oktober 1902:
Ceščenje presv. Rehijega Telesa.
i Kont c.)
2.) Počastimo presv. Rešnje Telo, kadar je nosi duhvvnik zunaj cerkve, naj si bo ob procesijah ali kadar nese bolniku zadnjo popotnico. Poklekni m o takrat in počastimo presv. Rešnje Telo in vzbuiimo gorečo željo, naj bi tudi mi dosegli milost vrednega prejema presv. zakramenta v poslednji uri. Naj nam nikar težko ne dene ta način javnega počeščenja! Učim»> se od Krista samega, ki je krotak in iz sna ponižen. Zapustil je nebeško veličastvo, včlovečil se in vzel na se hlapčevo podobo. In kot Bog-človek se zopet v >voji neskončni ponižnosti skrije pod podobo kruha, da biva med nami . . . Kerubi in Serafi pojo trikrat sveto svetemu Bogu, in človek naj ne bi pokleknil pred svojim Bogom in ga molil?
H.) H o d i m o k s v. m a š i, k nekrvavi daritvi nove zaveze, kjer se Krist sam po mašnikovih rokah daruje nebeškemu Očetu v spravo za naše grehe. Posebno bodimo zbrani v onem trenutku, ko pride po mašnikovih besedah Krist na altar. rJezus, Tebi živim; Jezus. Tebi umrjem; Jezus, Tvoj sem živ In mrtev", tako se darujmo samega sebe svojemu Bogu.
4.) Radi pr i stopaj m o k m i z i Gospodovi! O srečen, presrečen trenotek, ko se združi Stvarnik s • stvarjo. Bog s človekom, neskončna svetost in popolnost s slabotnim grešnim bitjem! Da pa dosežemo pri sv. obhajilu obilnih milostij, treba za to vestne priprave. O angeljskem mladeniču, sv. Alojziju, je znano, da se je tri dni v tednu pripravljal na sv. obhajilo, tri dni se pa zahvaljeval. Naj nam bo v lep, vspod-buden vzgled!
Ako storimo vse to, prav gotovo vstrežemo želji sv. Očeta, ki priporočajo česčenje presv. Rešnjega Telesa posebno v ta namen, da že skoro zaveje v človeško družbo pravi krščanski duh, duh ponižnosti in medsebojne ljubezni.
.S.
h) Posebni nameni:
25.) Sv. Krisant ln «v Kriipin. Slovenske družine. Potrpežljivost in vdanost v voljo božjo v križih in težavah.
•-'6.) Sv. Evarlst, slovensko dijaštvo. Slovenski mladeniči pri vojakih
27.) 8v. Sabina. Dar p< ničnosti in samozatajevanja. Pohlevna vdpnost d> predstojnikov
2S.) Sv. Simon in »v. Juda Mohorjani — podpornik družbe sv. Cirila in Metoda. Parežljivost premožnih.
29.)	Sv. Narois. Vneti -.erkveni govornikj. Misijoni.
30./	Sv. Klavdij. Slovenska mladina pod zastavo pre3V. brca Jezusovega. Ugibanje slabim družinam.
•H.) Sv. Volbenk. V mesecu oktobru umrli udje molitvenega apostolstva in bratovščine presv. Srca Jezusovega
S.
Odgovorni vrednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.