PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 49 (13.582) Trst, petek, 2. marca 1990 Pred prekinitvijo parlamentarne dejavnosti zaradi kongresa KPI Ministrski predsednik Andreotti optimistično o usodi koalicije Predsednik vlade izključuje možnost večjih političnih pretresov - Martelli zahteva spoštovanje programskih obvez RIM — Politična dejavnost italijanskega parlamenta se bo prihodnji teden zaradi kongresa KPI prekinila za celih 11 dni. Kongres italijanske partije bo sicer trajal samo od srede, 7. februarja, do sobote, 10. Dnevni red izrednega kongresa je znan: delegati se bodo morali izreči o predlogu tajnika Occhetta glede oblikovanja nove levičarske grupacije. Na pokrajinskih in deželnih kongresih si je Occhettov Predlog zagotovil kakih 65 odstotkov fflasov, se pravi, nekako slabi dve tretjini, pristaši Ingraa in Natte, tako ime-Povana »fronta za NE«, so si zagotovili nekaj čez 30 odstotkov glasov, tretji Predlog, ki ga je izdelal Cossutta, pa Približno 3 odst. Da bo Occhettova linija na kongresu zmagala, menda ni dvoma, vprašanje je, kako bo reagirala notranja opozicija in kako bo tajnik v Pokongresni fazi vodil' stranko. Medtem se je trenje v vladni večini Po pogovorih, ki jih 'je imel predsednik vlade Andreotti s tajniki strank vladne večine, nekoliko poleglo, kar Pa ni preprečilo, da je bila vlada vče-raj v parlamentu dvakrat poražena, si-C6t na obrobnih vprašanjih, kar pa kljub vsemu daje slutiti, da z večino le nekaj ni v redu. Andreotti si je včeraj ogledal Fiatovo tovarno v Cassinu in ob tej priložnosti spregovoril s časnikarji, ki jim je dejal, da vlada med vladnimi partnerji veliko razumevanje in da za sedaj, po njegovem mnenju, niso na vidiku potresi. Sedanji politični trenutek vsekakor označuje neka razgibanost. S tajniki strank so se skušali domeniti, kako uresničiti vladni program v doglednem in sprejemljivem času. S tem v zvezi je povedal, da je poslanska zbornica že spremenila nekatere točke svojega pravilnika, tako da bi se izognili zakonskim odlokom in da bi bili roki za razpravo točneje določeni. Kljub vsemu pa vladna večina funkcionira, kar dokazuje tudi dejstvo, da so v zadnjih dneh odobrili nekaj pomembnih zakonov. Obstaja zelo širok dialog, pravi Andreotti, ki včasih omogoča odobritev nekaterih zakonov z zelo široko večino. Kar zadeva nezadovoljstvo, o katerem so govorili socialisti, pa predsednik vlade pravi, da gre v bistvu za vprašanje počasnosti dela v obeh zbornicah. Oglasil se je tudi podpredsednik vlade Martelli, ki zagovarja večjo učinkovitost vlade, ki jo socialisti lojalno podpirajo. Martelli pa poudarja, da bi morala socialistična stranka ponovno proučiti svoje stališče, če bi se pogoji, pod katerimi je stopila v vlado, spremenili. Omenil je še dejstvo, da se je komaj zaključil ogorčen parlamentarni boj, v katerem je ena izmed strank vladne večine izvajala obstruk-cionizem. Težave so tudi v KD, kjer je tretjina stranke prešla v notranjo opozicijo. Ob vsem tem socialisti zahtevajo spoštovanje programskih obvez. Sestali so se tudi socialistični sindikalisti. Prisoten je bil tudi Antonio Bassolino, ki v. KPI odgovarja za vprašanja dela. Bassolino je dejal, da je sledil izvajanjem socialističnih sindikalistov z velikim zanimanjem in da jih je pozitivno ocenil. Razprava je dokazala, da v PSI obstaja živahen dialektični odnos. Kar zadeva pa srečanje samo, je Bassolino poudaril, da je pokazalo tudi dokajšnje zanimanje za komunistični kongres. O meji s Poljsko se ZRN ne želi izreči Kohl zagovornik združitve Nemčij z anšlusom NDR BONN — Zahodnonemški kancler Kohl je včeraj odkrito povedal, da pričakuje, da bo do nemške združitve prišlo v skladu s 23. členom ustave ZRN in da bo torej NDR »vstopila« v nemško federacijo, ne da bi bilo zato treba spreminjati ustavo. Z drugimi besedami to pomeni, da bi ZRN Vzhodno Nemčijo enostavno priključila in tako na neki način ponovila »an-šlus« iz leta 1938, ko je Hitler priključil Nemčiji Avstrijo. Helmut Kohl je izključil drugo možnost, ki jo za združitev ponuja 146. člen ustave, v katerem je predvideno sprejetje nove ustave, za katero se izrečejo vsi Nemci. Za zahodnonemškega kanclerja je ta pot premalo gotova in predolga. Kohl je o teh načrtih govoril na tiskovni konferenci, na kateri je ob za-hodnonemškem kanclerju sedel tudi vodja vzhodnonemških demokristjanov De Miziere, ki je ob tej priliki povedal, da njihov volilni program sloni na združitvi, do katere pa naj pride na osnovi zahodnonemške ustave. Govor je bil tudi o vprašanju nem-ško-poljske meje na Odri in Nisi. S tem v zvezi je Kohl ponovil svoje stališče, da ZRN v tem trenutku ni pristojna za priznanje te meje, saj kaj ta- kega lahko po njegovem mnenju stori le vlada bodoče združene Nemčije. Ideja o enostavni priključitvi NDR je v teh dneh dvignila precej prahu tako v obeh Nemčijah kot tudi v tujini. Vse več je takih, ki te načrte primerjajo z nacistično priključitvijo Avstrije. Taki rešitvi nasprotujejo tudi vzhodnonemški socialni demokrati, ki bodo po vsej verjetnosti zmagali na bližnjih volitvah v NDR in tako postali glavni sogovornik na pogajanjih za združitev. O združitvi Nemčij pa piše tudi današnji hamburški Bild Zeitung. Bild se sicer ne dotika političnih vprašanj, zato pa napoveduje, da naj bi zahod-nonemška marka že 1. julija zamenjala vzhodnonemško marko na ozemlju NDR. Do tega datuma naj bi pri Bildu prišli na podlagi informacij, ki so jih dobili z nekaterih za javnost zaprtih zasedanj mednemške valutne komisije. Hamburški dnevnik trdi, da naj bi vse prihranke, ki so jih vzhodnonemški državljani imeli na določen datum, menjali v razmerju 1:1, medtem ko naj bi za gotovino preko tisoč mark veljalo razmerje vsaj 5:1 v korist zahodnonemške marke. Italijanska popevka žrtev slabe akustike veledvorane »cvetja« d)7Q NREMO — Evrovizija je tudi včeraj radovedno sl rnOMnirU-festivafa itaIiianske popevke, Palača cvetja j pre(j e ni hsfi biser, s katerim naj bi se Italija postavi {estivit0m’ Kot 'e že u9ot°vila Carluccijeva je sanrems lahknineka’' kar Premore (in zmore) le Italija, zato Posl,,* , težav Predstavljamo na milijone radovedn Evr0p;cev' ki sledijo italijanskim melodijam raztepeni / (o ^ni' in tudi mi, bi res radi prisluhnili lahki glasbi, a ji natne dvakrat zaporedoma ni bilo dano. Palača cvetja hotn^u- 09r°men hangar, v katerem »podivja« sleherr kot ; /° kdo dahne v mikrofon. Najbrž zato, ker poseda, Priv^[Qm°m (mi bi jim po domače rekli kar »guati«) f dignejnih čereh, pa so člani orkestra veliko na boi Pevr Zato se njihova orkestralna izvedba sliši še predobr |em pa lahko sledimo bolj malo. Pagu ev siabe akustike je bilo že do včeraj na prete site d°° »najmlajši«, tisti, ki prvič teptajo sanremske od kog ske‘ spotaknili pa so se tudi tako imenovani »bigi '*vedh£°, zvezdo so rojeni le pristaši temperamentni 0bča ' tako smo lahko slišali »kričača« Mina Reitan Martin0 Pa nam 'e zmanjkal signal, ki ga je oddajala Mi P!ov ™ v impresivni obleki a la Ertč. Nikakršnih probh Pr er,; mikrofoni pa ni imela Tina Turner, ki je brez teža s.r®te lov na zaklad, ki se ga lahko udeležujejo mladi od 11. do 16. leta starosti. deleženci bodo morali, razdeljeni v 10-članske skupine, obiskati tiste kraje Zn?Sla,.kjer s.e Pr°izvajata4cultura in informacija - knjižnice, redakcije časopisov, 'ožniške hiše, televizijske postaje, muzeje itd. - ter odgovoriti na vrsto vprašanj a to temo. Pri tem jim bodo lahko pomagali profesorji, vzgojitelji, pa tudi , drasli prijatelji. Zmagovita ekipa se bo nato udeležila vsedržavnega finala, ki 0 v Firencah 25. marca. orik ^nl°rmacije nudi koordinacijski odbor »Peklenskega rallyja« pri občinskem /gorništvu za šport, turizem in prosti čas v Ul. del Teatro 5, tel. 6754601, kjer 0do tudi sprejemali vpisovanja. Spet stavke bančnih uslužbencev Ce Tudi za danes napovedujejo težave za kliente bančnih zavodov. Po de-H^brskih stavkah in po predlogih ministra Donat Cattina za obnovo delov-UsIPog°dbe bančnih uslužbencev sta namreč dva od sindikatov, v katere so nci vPisani> te predloge zavrnila in napovedala nove proteste. Prva *aiei naPovettana za danes in bo trajala 24 ur, vendar predvidoma ne bo J *a vseh denarnih zavodov. Včeraj se je začela razprodaja v Tržaški knjigarni Praznik za ljubitelje dobre knjige Prepolne police in znatni popusti "vabijo" na ogled in... nakup številnih knjig. (Foto Križmančič) Ob vabljivem oglasu v našem dnevniku in veselih živopisanih kartončkih, ki opozarjajo na najboljše ugodnosti, se je marsikateri knjižni molj in ljubitelj knjig že podal na "pokušnjo" v Tržaško knjigarno, kjer se je prav včeraj začela velika tradicionalna "razprodaja", ki bo letos trajala do 31. marca. Po prvem dnevu je res težko oziroma nemogoče delati obračune ali predvideti kako se bo razprodaja obnesla, vendar so bile uslužbenke knjigarne, zlasti pa njena šefica Ude Košuta že včeraj nadvse zadovoljne. »Če bi razpolagali z vozički, kakršne imajo v supermarketih,« nam je hudomušno dejala Košu-tova, »bi bili naši včerajšnji posli še boljši!« Kaj pa, saj so popusti letošnje razprodaje tako vabljivi, da bi si nakupili polno malho knjig. Že včeraj so redni in "izredni" obiskovalci Tržaške knjigarne pridrio segali po lepo urejenih in vabljivih policah, kamor so razstavili tudi številne (nekoliko starejše) knjige, ki so bile zaradi pomanjkanja prostora pospravljene po skladiščih. Za razprodajo so namreč dali na ogled skoraj vse knjige, ki jih knjigarna premore, tako da je to edinstvena priložnost, da si med drugim osvežimo spomin o knjižni produkciji zadnjih let. Najbolje so včeraj šli v prodajo priročniki, otroške in mladinske knjige, zgodovinske knjige in bolj dragocene (in torej običajno tudi dražje) izdaje, kot so umetnostne monografije, seveda pa tudi številni folklorni predmeti, ki jih knjigarna nudi s posebnim popustom. Popuste od 20 do 80 odstotkov nudijo vsekakor skoraj na vseh knjigah, tudi na knjigah, ki so izšle v letošnjem letu, in celo na italijanskih izdajah. Popusti pri nakupu italijanskih knjig in izredni popusti na grafikah Galerije TK predstavljajo novost letošnje nadvse obetavne razprodaje, saj so se v knjigarni (in galeriji) odločili, da omogočijo nakup umetniških grafik tudi tistim ljubiteljem likovne umetnosti, ki ne morejo pregloboko seči v žep. Grafike priljubljenih domačih in slovenskih mojstrov, ki so med drugim celo že uokvirjene, nudijo namreč tudi po 20 odstotkov nižji ceni. Številne knjige, ki so izšle šele pred dvema ali tremi leti, pa prodajajo po standardni ceni 5 tisoč lir. V tej "kategoriji" najdemo slovensko prozo in tujo literaturo, potopise, zgodovinske knjige in marsikaj drugega. Kot običajno, prodajajo po znižani ceni tudi plošče in kasete, edinole slovarje in pravopise, to je "večne in vselej veljavne" knjige prodajajo po običajni ceni. Po dobrem začetku bo razprodaja tudi v prihodnjih dneh žela verjetno dobre uspehe, saj - kot pravijo - dober glas gre v deveto vas. Opozorilo šolnikom Tajništvo Sindikata slovenske šole vabi šolnike, ki so vložili prošnjo za petletno dodelitev pedagoškemu zavodu IRRSAE (po natečaju, objavljenem v Uradnem listu dne 26. januarja 1988), da se zglasijo danes, 2. marca, ob 15.30 na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/H'v Trstu. V primeru zadržanosti pa naj se prav tako danes zglasijo po telefonu št. 299423, in sicer med 13.30 in 14.30. Datumi vseh pisnih nalog habilitacijskih izpitov ..Sindikat slovenske šole sporoča, da so datumi pis-, nalog za izredni rok habilitacijskih iznitov na-S1ednji (Ur. list 27. 2. 1990): tel slovensk® nižje srednje šole: *esna vzgoja, glasbena vzgoja - datum bo objavljen itai-ra^nem ^stu 4' maja 1990, tehnična vzgoja - 29. 3., ZrTllJanš^ina ‘ 28. 3., tuj jezik - 30. 3., slovenščina, SOdOVina Zemlienis - ?ft d matomatita oo q . v, . . ' ' tennicn i?9°ja in glasbena vzgoja -Uradnem listu 4. maja 1990, el datum bo objavljen . { —uucm nsiu H. maja iaau, elektronika - 20. 4„ filozo-Oa in vzgojne vede - 19. 4., filozofija, vzgojne vede, Rodovina - 19. 4., fizika - 6. 4., italijanščina - 30. 3., angleščina, srbohrvaščina, nemščina - 29. 3., aplicirali? matematika - 6. 4., matematika in fizika - 6. 4, ci«Iarm Predlneti - 2. 4., literarni predmeti, latinščina, jL ,Pa .na klasičnem liceju - 2. 4., prirodopis, kemija, ®mljepis - 6. 4., stenografija in strojepis - 24. 4. O mednarodnem povezovanju esperantistov Alpe Jadrana Mednarodna srečanja, izdajanje mesečnika, redni tečaji: to so glavne dejavnosti tržaškega esperantskega združenja, v katerega je včlanjenih približno 70 privržencev jezika, ki naj bi idealno združeval veliko različnih jezikovnih skupin. Razumljivo je, da so za združenje, kakršno je esperantsko, bistvenega pomena stiki s pripadniki drugih narodnosti, ki so si po jeziku, kulturi in obnašanju povsem različni. Zadnje pomembnejše srečanje je bilo pred kratkim v Kopru, kjer so se sestali jugoslovanski, avstrijski in italijanski esperantisti. Pobuda je sodila v okvir »tedna prijateljstva med narodi«, ki ga proslavljajo že 22 let. Za člane espe-rantskih društev Furlanije-Julijske krajine pa je postal že ustaljen običaj, je dejal predsednik Aldo Viotto, da se vsakič drugje srečajo s predstavniki različnih držav. Lani je bilo tovrstno srečanje v Vilenici pri Lipici, prihodnje leto pa bo na vrsto prišel Trst. Na koprskem srečanju se je med drugim sestala tudi ožja delovna skupina esperantskega odbora delovne skupnosti Alpe Jadran. V pripravi je namreč simpozij, ki bo v Podkloštru na Koroškem 24. in 25. marca. Ta pobuda je še toliko pomembnejša, je izjavil Viotto, ker bo zadnje tovrstno srečanje pred plenarnim zasedanjem esperantistov Alpe Jadrana, ki bo septembra na Madžarskem. Med drugim je v teh dneh izšla zadnja številka mesečnika »La eta gaze-to« s prvim prispevkom o delovanju skupine v Vidmu. Padec med nočnim plezanjem po žlebu Nočno plezanje po žlebu - verjetno z ne prav poštenim namenom - je drago stalo 26-letnega Alessandra Fattorja, ki stanuje na Stari istrski cesti 17. Mladenič je namreč zgubil prijem in nerodno padel na tla, pri tem pa zadobil več zlomov ter udarec v glavo. Zdaj leži v katinarski bolnici, kjer bo moral po predvidevanjih zdravnikov ostati na zdravljenju cela dva meseca. Dogodek se je pripetil prejšnjo noč pri Sv. Jakobu v stavbi v Ul. dellJndustria 22. Plezanje je potekalo brez očividcev, pač pa je hrupen padec predramil marsikaterega stanovalca. Prihiteli so seveda možje postave, takoj nato pa še rešilec Rdečega križa, ki je Fattorja odpeljal v bolnico. Vprašanje je, kaj je mladeniča gnalo, da se je lotil nočnega plezanja po žlebu. Odgovor so agenti našli v njegovih žepih, kjer je imel raznovrstno orodje, ki ga navadno uporabljajo stanovanjske miši. Fattor je sicer zanikal, da bi imel nepoštene namene, vendar ni znal povedati, čemu čudno početje, češ da je pri padcu izgubil spomin. Preiskovalcev pa baje ni prav prepričal, tako da bi ga po bolnišnici utegnile čakati še dodatne nevšečnosti. Pogovor s študentko Nado Carli Med mm imamo mjboljšo čarodejko v letošnjem letu Pa smo spet za nagrado bogatejši. Tokrat si jo je priborila Nada Carli, 20-letna študentka s psevdonimom Karly Ann, ki je na tekmovanju čarodejev v Bologni dosegla naslov najboljše čarodejke za leto 1990. »Tekmovanje pod naslovom »Bac-chetta magica« je bilo v Bologni v soboto, 24. t. m. Da smo lahko nastopili na tem pomembnem tekmovanju, smo morali vsi kandidati skozi strogo selekcijo. Izbranih nas je bilo tako od 15 do 20 in ti smo potem nastopili na zaključnem večeru.« Nada je zelo vesela zmage, še najbolj pa tega, da je premagala vse moške konkurente. »Komaj nekaj desetletij je tega, odkar se je začela tudi ženska uveljavljati na tem področju. Prej je bila vedno le partnerka ali nekakšna pomočnica čarodejev. Ko je začela z nastopi, pa so bile njene točke na primer le z golobi, z raznim cvetjem in nič drugega, bolj zahtevnega.« Tržačanka Van Veas je bila med prvimi, ki se je na tem področju uveljavila in je danes v Italiji med najboljšimi čarodeji. »No, z njeno pomočjo sem se tudi sama začela učiti manipulacije z rokami. Ona in čarodej Rossini sta me celo leto učila vseh gledaliških veščin, to je obvladovanja odra, nastopanja pred občinstvom in pač vsega, kar k javnemu nastopu spada. Šele potem sem začela vaditi svojo točko.« Nada ni hotela ponavjati tega, kar so že drugi čarodeji pred njo pokazali. Hotela in želela je biti izvirna: hotela se je predstaviti s točko, ki bi bila nekaj novega, posebnega. »Izbrala sem točko, kjer je moj glavni pripomoček lizika. S to čiram in čaram. Začenjam svoj program oblečena v črn smoking, s čarodejno palico v roki. Potem se v naglici spremenim. Jopič obrnem narobe, hlače močno priviham, lase si spnem v kito in naenkrat stojim pred občinstvom kot deklica v oranžnem oblačilu. In tu se začenja moja manipulaciija z liziko, ki spreminja barve, ki se razmnožuje, ki se spreminja v raznobarvne loularde itd. Točko spremlja moderna glasba, sama pa vzpostavim tesen kontakt z občinstvom, ki sledi mojim čarovnijam s smehom, v veselem razpoloženju.« Točka traja deset minut. In Nada jo je na tekmovanju tako dovršeno izvedla, da ni bila deležna le pohvale in nagrade žirije, temveč tudi pohvale drugih, že uveljavljenih čarodejev. »In teh pohval sem bila najbolj vesela,« je dodala. Nada Carli med enim od svojih nastopov Naša zmagovalka je začela svojo pot v svet čarovnij pri že znanem in priljubljenem čarodeju Vikju. Pred leti jo je povabil v svojo skupino, kjer je skupaj z Evo, Saro in sestro Tanjo nastopala v Vikj showu. Leta 1987 so zmagali na tekmovanju v Stresi. »Sama sem že nastopila v Lendina-ri pri Rovigu, v Bologni, Arezzu, v Pordenonu. V Trstu pa ne, ker naše mesto nima velikega posluha za takšne prireditve. Sedaj imam že vabila za nastop v Tunisu, ponovno v Bologni, pa v Logo Maggiore in še kje.« Sedaj, ko je osvojila naslov najboljše med mladimi čarodeji, hoče to zmago tudi ohraniti. »Kot vsak dober športnik, treniram vsak dan vsaj po dve uri. Pri mojem čaranju so edino orodje le roke. Z njimi moram opraviti vse in to zahteva veliko treninga.« Čaranje je seveda zaenkrat le prijeten hobby, saj ostaja študij na filozofski fakulteti v Vidmu še vedno njena glavna skrb in opravilo. »Ponavadi sem v Vidmu po ves teden, kjer študiram na oddelku za zaščito kulturnega premoženja. Sedaj je tudi naša fakulteta v stavkovnem gibanju in sem seveda bolj doma. Študij pa nameravam nadaljevati, čeprav bom ves prosti čas z veseljem posvetila iskanju novih točk in urjenju rok.« Nada, čestitamo! NEVA LUKEŠ Priredila ga je repentabrska župnijska skupnost Na Colu so imeli srečanje v besedi, sliki in pesmi V preteklih dneh je župnijska skupnost z Repentabra priredila v novi občinski dvorani na Colu prijetno kulturno prireditev. V okviru župnije že več let poleg rednega delovanja živi tudi bogato kulturno življenje, ki sloni predvsem na vzgoji mladih rodov. Prireditev je bila odsev teh teženj in naporov. Nastopilo je več kot 60 domačih pevcev, recitatorjev in instrumentalistov. Profesorica Pahor je z uvodnim govorom dala pečat celotni prireditvi. Krščanstvo in kultura se prepletata v slovenskem prostoru že od vsega začetka do danes, kar je dokazala tudi ta prireditev. Najprej je nastopil otroški zbor Zvonček in zapel tri pesmi, o svojem domu, o mamici in o jeseni. Zenski zbor Repentabor pa se je v svojem programu spomnil na Franceta Prešerna š pesmijo Dekletom. Sledil je recital pesmi, ki jih je mladina sama izbrala. Pesmi Minattija, Bora in Srečka Kosovela so govorile o stiski današnjega človeka. To je znak, da sodobna poezija lahko nagovori tudi današnjo mladino. Sprijazniti pa se je treba, da so mladini všeč vsebinsko drugačne pesmi od tistih, ki ugajajo starejšim. Za izvedbo recitala in tudi veznega besedila je poskrbela profesorica Loredana Guštin. Mladinski zbor Zvonček je pod vodstvom Toneta Benedčiča zapel osem pesmi. Štiri samostojno, domačo himno Repentabor pa skupaj z ženskim zborom in še tri skupaj z ansamblom Burja. Zaključil je z novo slovensko državno himno Zdravljica. Ansambel Burja je zaigral še dve pesmi. Z novim pevcem je občinstvo s posebnim aplavzom nagradilo pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Dokumentarni filmski zapis o gostovanju in izletu naših zborov na Ažurni obali je ob koncu še posebej razveseli navzoče pevce in pevke in njihove domače. T. B. V Miljah dvodnevni praznik ob mednarodnem dnevu žensk Miljski krožek Zveze žensk Italije prireja ob letošnjem mednarodnem dnevu žena celo vrsto zanimivih prireditev, pri organizaciji katerih sodelujeta tudi delavska zbornica in miljska koordinacija upokojenk CGIL, svoje pokroviteljstvo pa jim je ponudila Občina Milje. Prireditve ob 8. marcu bodo trajale kar dva dni in bodo obsegale tako družbene kot kulturne problematike, seveda pa tudi družabnost in zabavo. V četrtek, 8. marca, bodo članice krožka (ki seveda vabijo tudi ostale) obiskale najprej upokojenke miljskega doma za ostarele (obisk bo ob 10. uri). Uro pozneje pa bodo v občinski dvorani Giuseppe Negrisin na Trgu Republike 3 odprli skupinsko likovno razstavo, pri kateri sodelujejo izrecno ženske umetnice, z naslovom »Umetnost ženskega spola: od okrasa do družbenega angažmaja«. Istega dne bo ob 19. uri v gledališču Verdi Praznik mimoz, ki ga bodo popestrili tenorist Botta in miljske folklorne skupine. Miljske ženske bodo praznovale oziroma razpravljale tudi v petek, 9. marca, ko bodo v centru Gastone Millo ob 18. uri priredile okroglo mizo na temo »Umetnost ženskega spola: ideje, problemi, piredlogi«. Sodelovale bodo umetnostne zgodovinarke, psihologinje, sociologinje in novinarke. | gledališča______________________| VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Danes, 2. marca, ob 20. uri (red E) ponovitev baletne predstave CARMEN in BUTTERFLV baletne skupine Teatro Nuovo iz Turina. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Jutri zadnja ob 17. uri za red S. TDC. TRŽAŠKA KNJIGARNA DO 31 MARCA IZREDNI POPUSTI Obiščite nas, ne bo vam žal! TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. sv. Frančiška 20 kino čestitke ROSSETTI Danes, 2. marca, ob 20.30 (red petek) bo DUETTO 2000 predstavil skupino Compagnia Philippe Genty z delom DE-SIRS PARADE Philippa Gentyja. V abonmaju odrezek št. 8B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 4. marca. LA CONTRADA - GRISTALLO Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predstava: MA NON ANDARE IN GIRO TUTTA NUDA Georgesa Feydeaua. Ponovitve do 4. marca. razstave V TK Galeriji bo od danes do 14. marca razstavljal svoja dela JANEZ MATELIČ. V galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja TANCREDIJA. V galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 razstavlja do 7. marca milanski slikar PAOLO SANDANO po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bo od jutri, 3. marca, ob 18. uri razstavljal svoja olja furlanski slikar Dario DELPIN. Razstava bo odprta do 15. marca po običajnem urniku. V galeriji Rettori Tribbio 2 bo še jut-rina ogled retrospektivna razstava GI-ANNIJA BRUMATTIJA. SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom -V okviru praznovanja dneva žena bo v torek, 6. marca, ob 20. uri odprtje razstave ČIPKE IN ŠE KAJ. Razstavljata klek-Ijarska šola Žiri in domači krožek Ob pletenju še kaj. Samo na dan otvoritve bodo razstavljene tudi čipke iz prejšnjega stoletja, klekljarice pa bodo prikazale svoja dela. Vabljeni! koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 5. marca, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Giorgio ZAGNONI in Alessan-dro SPECCHI. Glasbena matica Trst - Koncertna abonmajska sezona 1989/90 - V sredo, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VOLODJA BALŽALORSKV - violina, JURIJ JENKO - klarinet, ANDREJ PETRAČ - violončelo in BOJAN GORIŠEK -klavir. Na sporedu: O. MESSIAEN -(Kvartet za konec časov) Ouartur pour la fin du temps. Predprodaja vstopnic od jutri, 3. marca, dalje v Pasaži Protti -Utat. včeraj - danes Danes, PETEK, 2. marca 1990 SIMPLICIJ Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.52 - Dolžina dneva 11.10 - Luna vzide ob 8.44 in zatone ob 24.00. Jutri, SOBOTA, 3. marca 1990 KUNIGUNDA PLIMOVANJE DANES: ob 6.40 najnižja -34 cm, ob 12.34 naj višja 11 cm, ob 17.50 najnižja -19 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1000 mb narašča, veter 18 km na uro zahodni, vlaga 73-od-stotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,98 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Giberna, Elisa Guštin, Luca Cherti. UMRLI SO: 35-letna Marija Bogdano-vich, 35-letni Roberto Marcusa, 53-letni Amedeo Scordilli, 81-letna Amelia Valeno vd. Brun, 67-letni Stanislao Loredan, 77-letna Stefania Visentin vd. Brunetta, 83-letni Arrigo Mazzoli, 94-letna Giusep-pina Kuk, 56-letni Giorgio Mesinez, 76-letni Arrigo Ballerini, 67-letni Francesco Bubnich, 70-letni Carlo Ambrosi, 83-let-na Armida Pederzolli, 80-letna Carla Po-ropat, 78-letni Manilo Marzari, 69-letna Pierina Miloch, 79-letna Emilia Pušic, 75-letna Anna Stopar por. Bari, 67-letni Olindo Guina, 83-letni Bruno Bertuzzi, 79-letni Duilio Zoppe. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. februarja do sobote, 3. marca 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ARISTON - 16.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrow. EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Legami, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, □ □ EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 La vita e niente altro, r. Bertrand Taver-nier, i. Philippe Noiret, Sabine Azema. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Ne pariia-mo lunedi, i. Andrea Roncato, Elena Sofia Ricci, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La zia erotica, i. Marlene Willoughby, □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 21.00 Camilie Claudel, i. Isabelle Adjani, Gerard De-pardieu. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Dad papa, r. Goldberg, i. Jack Lemon. MIGNON - 16.00, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio. EDEN - 15.30, 22.00 Donne profonda-mente erotiche, □ □ CAPITOL - 16.30, 22.10 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi, i. Rick Mora-nis. LUMIERE - 16.30, 22.15 Che ho fatto io per meritare guesto, r. P. Almodovar. ALCIONE - 16.00, 22.00 L’amico ritrova-to. RADIO - 15.30, 21.30 Le morbose passio-ni di una moglie particolare, porn., OD' _____________izleti_______________ IV. zimske igre Sklada Mitja Čuk bodo v nedeljo, 4. marca, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8. do 10. ure in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Informacije po tel. 212289. razne prireditve ŠD Grmada Hobles vabi NA DRUŽABNI VEČER ob priliki otvoritve novega sedeža in predstavitve jamarskega odseka, ki bo danes, 2. marca, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Mavhinjah. KD Lipa vabi jutri, 3. marca, ob 20.30 v Bazovski dom NA SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Sodelujejo otroci, harmonikarji in domači zbor. Vabljeni! Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 3. marca, na srečanje z naslovom KAM NA UNIVERZO. O svojih prvih izkušnjah in problemih bodo govorili mladi univerzitetni študentje. Začetek ob 18.30. Otroški pevski zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj priredi ob 20-letnici delovanja KONCERT, ki bo v Srenjski hiši v nedeljo, 4. marca, ob 17. uri. Sodeloval bo dekliški pevski zbor. Vabljeni! Zveza sindikata SPI-CGIL za Zahodni Kras in občine Zgonik vabi vse upokojence NA PRAZNIK VČLANJEVANJA 1990, ki bo v Domu A. Sirka v Križu v ponedeljek, 5. marca, ob 17.30. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 5. marca, večer z naslovom SREČANJE S KONVERTI-TOM. Govoril bo prof. Ivan Mešiček iz Maribora. Začetek ob 20.30. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na predavanje Lojzeta Abrama O OBISKU MEHIKE, ki ga bo dopolnil z diapozitivi. Predavanje bo v sredo, 7. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Na koncu se bomo zadržali ob kozarcu domače kaplji- AO Jaka Štoka Prosek - Kontovel priredi ob mednarodnem Dnevu žena KULTURNO ZABAVNI PROGRAM v soboto, 10. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljene! MePZ Sveti Jernej prireja ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture VEČER SLOVENSKE PESMI, posvečen 85 - letnici skladatelja Ubalda Vrabca v nedeljo, 4 marca, ob 17. uri v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Sodelujejo: zbori Vesela pomlad - vodi Franc Poha-jač, Saša Martelanc s priložnostnim govorom, zbor Sovodenjska dekleta - vodi Sonja Pelicon, mladinska skupina Tamara Petaros iz Finžgarjevega doma z odlomki iz zbirke novel Ob kresu življenja Zore Tavčar - Rebula, pripravila Lučka Susič, MePZ Sveti Jernej - vodi Janko Ban, povezava Nataša Sosič - Fabjan. Vabljeni! menjalnica_________________ TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar .. 1263,300 1250,- Nemška marka .... .. 737,820 736.— Francoski frank ... ... 218,340 216,50 Holandski florint , ... 655,470 653,- Belgijski frank — ... 35,477 35, - Funt šterling ... 2107,100 2090,— Irski šterling ... 1965,400 1945,-- Danska krona ... 192,290 190.— Grška drahma .... 7,816 7,40 Kanadski dolar ... ... 1062, 1020. Danes praznuje rojstni dan LUCIO BAITZ. Vse naj, naj, posebno zdravja mu želijo letniki iz Bazovice. Danes praznuje svoj 90. rojstni dan naš dragi tata in nono KARLO. Vse najboljše mu voščijo Ada, Drago, Mil-va, Magda in Marjan ter ljubljeni vnuki Mara, Mauro, Korado, Matejka in Edvin. ___________prispevki_________________ V spomin na Ivana Štoko daruje žena Marta 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Alojzija Badaliča ob 45. obletnici smrti v nemškem taborišču daruje sestra Ivanka 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Graziellino mamo Albino Guštin darujejo družine Vigini, Maver, Gerdol, Pahor, Slavec, Birsa, Semen, Vecchiet, Škrlj, Volpi in Gombač 80.000 lir za SPDT. V spomin na bivšega predsednika pok. Sandra Pertinija v zahvalo za pomoč in rešitev iz problemov, ki so nam jih leta 1984 povzročili hudobni in nevoščljivi sosedi, darujejo Jože, Roža in Dominik Pistan 200.000 lir za misijonarja v Bom-bayu patra Aurelia Maschia. V počastitev spomina Ninota Batiča daruje družina Kakovič 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na 10. obletnico smrti Alojza Kralja daruje Maks z družino 50.000 lir za SKD Igo Gruden. V spomin na Antona Batiča daruje Fa-bio Pečar z družino 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Branka Perto-ta darujeta Sonja in Mara 20.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Antona Batiča - Nina daruje Anica Hrovatin 15.000 hr za KD Lonjer-Katinara. V počastitev spomina Milana EmiUi3 darujeta družini Gregorič 20.000 lir za MPZV. Mirk. .. Namesto cvetja na grob pok. Stetamje Gregori in Svetka Gojče ter ob 2. obletnici smrti Davida Kalca darujejo družine Kalc, Corsucci in Baldissin 60.000 lir za KD Skala iz Gropade. Namesto cvetja na grob Svetka Gojče darujejo družina Mužina 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk ter družini Racman in Bellini 40.000 lir za KD Skala iz Gropade. V spomin na pok. Štefanijo Gregori darujeta Silvana in Miro Grgič (Bazovica) 20.000 lir za KD Skala iz Gropade. V spomin na pok. Svetka Gojčo in na pok. Štefanijo Gregori daruje družina Natural 20.000 lir za KD Skala iz Gropa-de. Namesto cvetja na grob tete Štefanije Gregori darujeta Marija in Vera 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. Namesto cvetja na grob pok. Štefanije Gregori in pok. Svetka Gojče ter v spomin na moža Angela Kalca daruje Milka Kalc (Gropada 48) 50.000 lir za KD Skala iz Gropade. mali oglasi OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran. PRIDNO in vestno prodajalko išče trgovina oblačil. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul' Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr° "Prodajalka". UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234. ODDAM v najem stanovanje, 90 kv. m, v centru Štandreža. Za informacije: družina Lutman, UL Montello 5, Šlandre* (G°). £ , PRODAM motor CC 125 cagiva elefant letnik '85, v odličnem stanju, 1.000.00° lir. Tel. 327342/280397. PRODAM motor husgvarna WRK 125 letnik konec '88, kakor nov. Te1, (0481)533285. NUJNO PRODAM fiat 242 v odlične® stanju. Tel. 763387. PRODAM renault super 5 TSE, bele ba* ve, letnik avgust '85 z dodatnimi de* • Cena po ceniku revije Quattroruote’ Tel. na št. 299622 v večernih urah. PRODAM opel kadett 1.2 S sive zirane barve, prevoženih 50.000 ki® Cena po dogovoru. Tel. 280813 - 0 urah obedov. s PRODAM renault supercingue GTL, ^ petimi vrati, bele barve, prevožen* 30.000 km. Cena po dogovoru. 1 280813 - ob urah obedov. 1. 3. 1990 FIXING BANK*/! ^ ' TUJE VALUTE MuIaM TBST n Japonski jen ............. 8,441 „7 50 Švicarski frank... 840,700 ° 'gg Avstrijski šiling. 104,768 . Norveška krona.... 192,200 Švedska krona ...... 205,250 " Portugalski eskudo . 8,414 ^ Španska peseta ..... 11.511 nno,-' Avstralski dolar.... 966. 0 ^ Jugoslov. dinar .... — ECU................. _ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!.: Sedež Agencija Domio ° l 6i1 Agencija Rojan 41 Sanremo privlačnejši od nogometa Jutri bo privekala Telecinco filmske premiere eva fornazarič O ljubezni in etiki zločina SANREMO — Polemike so'se polegle, ko so podatki službe Auditel pokazali, da je po številu gledalcev festival italijanske popevke krepko pred nogometno tekmo. V poprečju se je v sredo zvečer trinajst in pol milijona gledalcev odločilo za Sanremo, za nogomet pa le »le« deset in pol milijona. Podatek je močno navdušil prireditelje festivala in odgovorne pri prvi televizijski mreži RAI, ki so vodstvo druge mreže obtoževali nelojalne konkurence in zahtevali, naj tekme med Milanom in Juventusom ne prenaša v neposrednem prenosu. Napetost se je stopnjevala in šele zvečer, ko se je festivalu nasmehnil uspeh, je polemika popustila. Podatki Auditela kažejo, da je v poprečju predsinočnjim sledilo festivalu 13 milijonov in 639 tisoč gledalcev, nogometno tekmi pa 10 milijonov in 809 tisoč gledalcev. Festival je dosegel največ gledalcev ob 21.20, ko so popevke privabile 18 milijonov gledalcev. S tema prenosoma si je RAI predsinočnjim zagotovila levji delež televizijske publike: nad 23 milijonov gledalcev ali 81,33 odstotka. Motociklizem po TV Koper MILAN — Po teniških turnirjih si je zasebna televizijska grupa Fininvest zagotovila ekskluzivno pravico do prenašanja motociklističnih dirk za svetovni pokal. Tako so sporočili včeraj v Milanu, kjer so napovedali, da ima odslej Fininvest pravico do ekskluzivnega prenašanja dirk na jugoslovanskem in italijanskem ozemlju. Dirke bodo prenašali na koprski TV in na mreži Italia 1. Edina izjema bo dirka za veliko nagrado Italije v Misanu. MADRID — Medtem ko v Italiji utrjuje svoj imperij in se pripravlja na obrambo svojega položaja v družbi Mondadori pred napovedanim protinapadom tekmeca Carla De Benedet-tija, milanski televizijski magnat Silvio Berlusconi ne pozablja na svojo evropsko mrežo. Potem ko je utrdil svoj položaj v francoski La Cinq in dosegel sporazum s partnerjem Hersan-tom, bo v soboto Berlusconi prisostvoval krstu španske zasebne postaje Telecinco, v kateri je tudi soudeležen. Telecinco je uradno privekala na svet pred nekaj meseci, z oddajanjem programa pa bo začela jutri. Za to priložnost je španska zasebna postaja pripravila posebno slovesnost in ni skoparila s sredstvi za svojo otvoritveno odajo. Med drugim so za to priložnost najeli madridsko gledališče »Lope De Vega«, v katerem bo prireditev »Ben-venida Telecinco«. Variete bosta vodila vidna predstavnika španskega umetniškega življenja Victoria Abril, ki je igrala vodilno vlogo v zadnjem filmu Pedra Almodovarja, in Miguel Bose, ki je kot igralec in pevec priljubljen po vsej Evropi. V dvorani madridskega gledališča pa bo sedelo okoli tisoč zvezdnikov, med katerimi Italijani Alberto Sordi, Gina Lollobri-gida, Francesca Dellera in Paolo Rossi. Poleg ljudi iz filmskega in gledališkega sveta pa ne bodo manjkali tudi predstavniki iz gospodarskih in političnih krogov. V Italiji bo prireditev prenašala postaja Canale 5, komentar pa so zaupali komikoma Gigiju in Andreu ter nekoliko resnejšemu Alessandru Cecchiju Paoneju. Poleg tega so predvidene tudi satelitske povezave z Londonom, od koder se bo oglašal komik Benny Hill, in seveda z Milanom. Sabina Stilo, ki je bila za to priložnost povišana v glasnika postaje Canale 5, bo s Trga Scala voščila novorojenčku srečo in najboljše uspehe. Variete bo nato na italijanskem omrežju v ponedeljek oddajala Rete-guattro. Razmišljanje o ljubezni in smrti, o ljubezni in prijateljstvu, o ljubezni med očetom in sinom, bratoma, sestrama, sorodniki, sosedi, delodajalci, celo med bogom in nami. Zrem v list, ki ga imam pred sabo v pisalnem stroju in se sprašujem, kakšen učinek bi lahko imel na bralca ta prvi stavek, saj sem se lotila vendar analize zadnjega Allenovega filma Zločini in prekrški, ne pa filozofskega razmišljanja, ki mu še Kant in Leibnitz ne bi bila zlahka kos. Pa kljub temu ne morem mimo naštevanja različnih ljubezenskih vezi, ki sestavljajo ogrodje našega vsakdanjega življenja, ker je Woody Allen pač tako malo ponižen, da si upa v enem samem in ne pretirano dolgem filmu, podati razčlenjeno analizo naše morale. Iz klobčiča, ki sestavlja filmsko zgodbo, v kateri je vsaka druga oseba v sorodstvu s kom, ki se še ni pojavil na platno, lahko po mili volji izbiramo primere filozofskega razmišljanja na Allenov način. Vzemimo bogatega zobozdravnika (Judah!), ki sluti, da se mu iztekajo poslednje pomladi, ker je že starejša oseba in se naveže na veliko mlajšo žensko, kateri lahko impo-nira predvsem zato, ker ima sijajni jaguar in nič koliko denarja pod palcem. Pa kaj, ko se dama naveže nanj in je pripravljena pretrpeti katerokoli sramoto (sestanek z njegovo ženo, na primer), samo, da bosta lahko res in za vedno skupaj? Kako mu pomaga Allen iz zagate? Z umorom. (Mimogrede, kdo bo poskrbel za umor? Judahov brat, vendar, pa naj zveni še tako biblično). Zločin je torej že pred nami, kaj pa prekrški? Teh je v filmu na pretek, ker smo ljudje sami taki, da delamo sebi in drugim škodo že takrat, ko se v koga zaljubimo. In če je res, da je poroka najvišji izraz ljubezni, potem drži kot pribito tudi to, da je poroka smrtna postelja zgoraj navedene etične vrednote. Allen je v to tako globoko prepričan, da je vsaj polovico filma odmeril dokazovanju tega le navideznega paradoksa. Ker je Woody poleg vsega še zavrta oseba, ki več kot 40 let razmišlja o neprebavljenih verskih doktrinah, potem ni prav nič čudnega, če je v Zločinih in prekrških natrosil tudi prgišče globoko občutenega razmišljanja o ži-dovstvu. V vizualnem in pripovednem stilu, ki ga lahko premorejo le Allen in njegovi najožji sodelavci (za filmsko kamero Sven Nykvist, za scene pa Lok-vasto), je tako nastal film, ki gledalca zmede in spravi v zagato. Zločini in prekrški vam bo lahko všeč ali ne, do njega pa ne boste ostali ravnodušni. Allenove bodice se bodo tudi vam zasadile v srce, ker boste prav gotovo odkrili kak prekršek (upam, da ne zločinov), ki vam je znan, ker ste ga sami zagrešili. In verjemite mi, ni prav nič prijetno, če te kdo opozori na greh, zaradi katerega si prebedel marsikatero noč. V Allenu ni fikcije, zato je njegov film lahko tudi "neprijeten", kljub režijski brezhibnosti. Sicer pa nikjer ne piše, da moramo prav vsi k analis-tu, v kino pa nas tudi nihče ne vleče zvezane z verigo. Tako "sursum corda" in vzklikajmo življenju in "zdravi" ljubezni, kot nam iz videa ponavlja Profesor. Vendar sta radost in veselje nekaj, kar nima dolgega življenja v svetu, v katerem bog kaznuje izključno svoje najboljše sinove (in pušča drugim dovolj življenjskega prostora za nove prekrške in zločine). Allenov Profesor in njegovo pozitivno razmišljanje se bosta poslovila od gledalcev s sporočilom "Odšel sem skozi okno". Samomor pa le ni edina rešitev iz moralne stiske. Zato nekateri snemajo filme, drugi pišejo o njih, in vsakdo si pomaga kot ve in zna, samo da se prebije do konca. Morda je to naš največji "zemeljski" zločin. I 1111 • : - j ‘'‘'.i' današnji televizijski in radijski spo, redi { RAI 1__________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: II mago -Nato per correre 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Occhio al bi-glietto (vodi Valerio Merola) 14.10 Glasbeni variete: Tam Tam Village 15.00 Tednik o umetnosti, literaturi in znanosti: L’-Aguilone 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddop-pia? (vodita Giancarlo Magalli in Bruno Gam-barotta) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 40. festival italijanske popevke (vodita Gabri-ella Crlucci in Johnny Dorelli, 3. večer), vmes (22.45) Dnevnik °-15 Dnevnik in vreme 9.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni O-SO Dok.: Rojstvo abecede ^ RAI 2_________________ 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaj angleščine in francoščine za otroke 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.05 Nanizanka: Cuore e batticuore 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: Faber 19.25 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: II piccolo grande uomo (vestern, ZDA 1970, r. Arthur Penn, i. Dustin Hoffman, Faye Dunaway) 22.50 Večerni dnevnik 23.00 Aktualno: Diogenes 23.50 Dnevnik in horoskop 0.20 Film: L alibi era perfet- to (krim., ZDA 1956, r. Fritz Lang, i. Dana An-drews, Joan Fontaine) ( ^ RAI 3 | 12.00 Vabilo v gledališče: L -ippocampo (Sergio Pug-liese, r. Franco Enrigu-ez, v parterju s kritiki in protagonisti Laura Lat-tuada) 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Aladi-nova svetilka 15.30 Videosport: rubrika o kolesarstvu in mali nogomet 16.40 Odprti prostor 17.00 Nanizanka: Valerie 17.30 Dok. oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Prove tecniche di festival 20.10 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualnosti: Chi Tha visto? 22.00 Večerni dnevnik 22.05 Oddaja o ženskah: Harem (vodi Catherine Spaak) 23.05 Aktualno: Publimania 23.50 Nočni dnevnik 0.05 Pred 20 leti | i^~r~TV Ljubljana 1 | 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: nan. Sokoli (zadnji del), 9.25 dokumentarec Pragozd pred našimi vrati, 10.10 nad. Paracelsus (4. del) 11.00 Video strani 15.55 Žarišče 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Tednik (pon.) 17.45 Plesni nokturno 18.00 Spored za otroke in mlade: lutke Ku-Ku (1. del), 18.20 nadaljevanka Primeri inšpektorja Potice - Skrivnost loterijske srečke 19.00 Risanka in TV Okno 19.20 Dobro je vedeti . 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Dokumentarec: Prgišča •kapljic 21.05 Nadaljevanka: Kotlar, krojač, vojak, vohun (J. Le Carre, i. Alec Gui-ness, 2. del) 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Oči kritike 23.05 Film: Cabirijine noči (dram., It.-Fr. 1956, r. Fe-derico Fellini, i. Giuliet-ta Mašina) TV Koper * v 13.45 Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera (pon.) 15.00 Nočni boks (pon.) 15.45 Rubrika: Speedy 16.15 Oddaja o športu: Juke Box 16.45 Košarka NBA 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Nogomet - nemško prvenstvo 21.45 TVD Novice 21.55 Oddaja o košarki: Sotto-canestro 22.40 Rubrika: Veliki tenis 0.40 Rubrika: Eurogolf 1.40 Oddaja o športu: Juke Box - Zgodovina športa po želji TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 17.55 Studio Maribor 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik in TV Okno 20.00 Žarišče 20.30 Balet: Možiček (J. Ipavec) 21.00 Vprašajte ZIS 22.00 Satelitski prenosi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 Soft mušic; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Revival; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Narišimo pravljico!; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (44. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes, radio jutri; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. (T CANALES vallata, 8.00 Una famig-lia americana, 9.00 Love , Boat, 10.001 Jefferson 0.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle cop- ■00 Aktualna oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Ifioo Cerc°eoffro 0 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O-K. H prezzo e giusto, 19 00 II gioco dei 9, 19.45 2o?c ra moglie e marito zia1"*6161 Striscia la noti' ^ Sil111- El Dorado (vestern, £DA 1967 r Howard nawks, i. John Wayne, 23 in , ,obert Mitchum) /iU Variete: Maurizio Co-lon ?^anzo Show Variete: Striscia la notico m® (pon-) Nanizanki: Lou Grant -1 arboni in prima pagina, z.15 Bonanza - La minie-a abbandonata RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.00 Nan.: Il Virginiano - Vita 7.00 Otroška oddaja: Caffč- 12.30 Nan.: Ouattro in amore nuova per dara 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Gosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Una segretaria non e un giocattolo 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Ada Dallas (dram., ZDA 1961, r. Daniel Mann, i. Susan Hayward, Dean Martin) 22.35 Filmski tednik: Ciak 23.20 Filmske novosti 23.25 Rubrika: Veliki golf 0.25 Film: Il calvario di una madre (dram., Fr. 1948, r. Jacgues Daroy, i. Jean Chevrier) 2.20 Nanizanka: Dragnet latte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanka: L incredibile Hulk 19.30 Variete: Tutti Salvi a Sanremo 20.00 Risanka: Denver 20.30 Film: Vai avanti tu, che mi viene da ridere (kom., It. 1982, r. Giorgio Capi-tani, i. Lino Banfi, Ago-stina Belli) 22.20 Rubrika: Calciomania 23.20 Nanizanka: Troppo forte 23.50 Variete: Playboy Show 0.50 Italijanske smešnice 1.00 Košarka: Chiacago Bulls-Los Angeles La-kers 13.00 Otroški variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Ma-riana, il diritto di nascere 18.00 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.20 TV film: Anzacs, Il senti- ero della gloria (r. J. Di-xon-G. Miller, i. Andrew Clarke, Megan Williams, 5. del) 22.15 Variete: Sportacus 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Odeon šport TMC 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke in nan. Segni particolari - genio 16.00 Film: Operazione El Dorado (pust., ZDA 1980, r. Harvey Hart, i. Jerry Reed) 17.45 Aktualno: Ženska TV 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 23..5 Nogomet - finale turnirja v Los Angelesu TELEFRIULI____________ 12.00 Nanizanki: Boys & Girls, 12.30 Detective in panto-fole 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: James 15.30 Musič box 17.15 Nad.: Diciott anni Versi-lia 1966,18.00 Cristal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 TV film: Rally (r. Sergio Martino, i. Giuliano Gemma) 22.00 Nanizanka: Il brivido e lavventura 22.30 Tednik: Tigi 7 23.00 Nanizanka: Kodjak 23.30 Dnevnik 0.10 Rubrika: Il salotto di Franca, nato News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik, nato Aktualna tema; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.30 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Voila, studio je nared; 11.30 Ita-liana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 čestitke; 14.00 Poreška riviera; 14.05 Glasba; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Operetne melodije. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočna glasba brez prekinitve. Na osnovi novega zakona o priseljevanju tujcev Na goriški kvesturi prijavljenih okrog 150 tujih priseljencev Zakon o priseljeništvu, morda bolje poznan kot zakonski dekret Martelli je bil sprejet tudi v senatu in tako se je sklenila dolga, mestoma žolčna razprava glede vprašanja priseljevanja ljudi iz raznih krajev sveta. Kot znano pravkar izglasovani zakon (proti so se izrekli le misovci, republikanci in predstavniki lombardske lige) pravno urejuje prihod tujih državljanov in jim daje določena zagotovila kar zadeva delo in bivanje. Na podlagi novega zakona se je v zadnjem času, od januarja do februarja, v posebne sezname prijavilo nad 120 tisoč tujcev, predvsem državljanov iz severne Afrike in Azije. Po predvidevanjih naj bi se na kvesturah do konca aprila prijavilo še enkrat toliko tujcev, ki so že v Italiji, niso pa uredili svojega položaja. Po novem zakonu naj bi legalizacija novih prišlecev dajala tem tujcem možnost, da bi v italijanski državi preživeli dve oziroma štiri leta, se vpisali v sezname za brezposelne oziroma, da ustvarijo zadruge, obrtniške delavnice in odprejo trgovine. Vsebina novega zakona torej daje tem priseljencem, vsaj na papirju, enake možnosti kot ostalim državljanom. Vprašanje pa je, ali je italijanska država sposobna odgovoriti na vse izzive, ki jih bo sprožila ta problematika. Osem in več milijonov novih imigrantov, koliko jih je pač uradno v Evropi, le posredno zanima goriški prostor. Na uradu za tujce goriške kvesture nam je načelnik dr. Trani povedal, da pri nas vprašanje novih prišlecev ni tako izostreno kot denimo v večjih italijanskih mestih. Na podlagi novih zakonskih določil se je do konca februarja v posebne liste vpisalo kakih 150 tujcev, od katerih pa je velika večina jugoslovanskih državljanov. Gre pač za obmejno specifiko, pojasnjuje dr. Trani, saj je znano, da je veliko jugoslovanskih državljanov zaposlenih v raznih podjetjih, obrtnih delavnicah in še drugje. Na vprašanje, kolikšno je število neprijavljenih tujcev, nam dr. Trani ni znal odgovoriti. Težko je namreč imeti točne podatke za ljudi, ki prihajajo čez mejo le za čas dela, tudi na črno, zvečer pa se vračajo domov. Tudi fenomen, ki je precej znan z imenom »vu cumpra«, le obrobno zadeva Goriško. Z izjemo nekaterih posameznikov, ki pa imajo bivališče zunaj pokrajinskega teritorija. Na kvesturi nimajo nobene prijave kar zadeva priselitve Afričanov ali Azijcev. Toliko o sedanjem položaju na Goriškem. Po nekaterih razlagah bo tudi v bodoče naše kraje zelo obrobno zanimala ta problematika, saj zadeva takoimenovana »nova imigracija« predvsem velika mesta in visoko industrializirana področja. Dejstvo pa je, da se bomo v kratkem vsi, vsaj z moralnega vidika, morali soočati s temi vprašanji in preveriti, če naš besedni zaklad vsebuje besedi kot sta rasizem in rasna diskriminacija. Spet govor o livarni Načrt družbe Danieli, da bi v industrijski coni v Štan-drežu odprla livarno za predelavo aluminija, je lani povzročil precej živahne diskusije in ostro nasprotovanje med štandreškim prebivalstvom zaradi morebitnega onesnaževanja. Načrt so takrat opustili, ponovno pa bo o zadevi govor nocoj na srečanju ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani, na katero vabita predsednik Pokrajine Crisci in deželni odbornik za industrijo Saro. Tehniki družbe Danieli bodo govorili o možnosti odprtja novega industrijskega obrata. Iz vabila ni razvidno za kaj konkretno gre in kje naj bi ga odprli. Občinski svet v Sovodnjah Drevi ob 20. uri se bo sestal občinski svet v Sovodnjah. Na seji bo občinski odbor predstavil programsko poročilo k letošnjemu proračunu, dnevni red pa obsega še vrsto drugih sklepov. Uspeli ponovitvi v Katoliškem domu Opereta Planinska roža spet napolnila dvorano Ob letošnji 30-letnici ustanovitve je Zveza slovenske katoliške prosvete sklenila, da pripravi nekaj takega, ki združuje dejavnosti, značilne za včlanjena društva. Nastala je opereta Planinska roža, ki jo je spisal in uglasbil Radovan Gobec. Za režijo je poskrbel Aleksij Pregare, dirigent ansambla je Hilarij Lavrenčič, zborovodja Franc Valentinsig, sceno pa je pripravil Demetrij Cej. Po premieri 29. oktobra so zaradi velikega povpraševanja opereto ponovili tudi konec prejšnjega tedna. Na obeh večerih je bila dvorana Katoliškega doma polno zasedena, kar je verjetno najboljše plačilo za vse, ki so na katerikoli način prispevali k uresničitvi te zamisli. Na sliki prizor iz Planinske rože. (foto Pavšič) Nocoj v Kulturnem domu otvoritev z uglednimi gosti Film video monitor Razstava karikatur Franca Jurija in film Veter v mreži Z odprtjem razstave vinjet Franca Jurija (ob 20. uri) in nato predvajanjem filma Filipa Robarja Dorina Veter v mreži se nocoj v Kulturnem domu začenja 5. Film video monitor. Juri objavlja svoje karikature na prvi strani Dela. Kot sam pravi »usodni obrazi našega političnega trenutka spominjajo na večne junake in figurice iz stripov našega najbolj razburjenega otroštva...«. O razstavi v Gorici pa pravi: »Upam, da vam bodo risbe, ki si jih boste ob tej priliki lahko ogledali, v pomoč za boljše razumevanje zapletene balkanske pomladi (namreč, meni osebno so stvari nekoliko bolj jasne šele potem ko se jih lotevam s flumasterjem)«. Ob 20.30 bo uradno odprtje Film video monitorja. Govorili bodo podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina, predsednik sveta za kulturo pri SZDL Peter Kovačič in predsednik odbora za kulturo pri SKGZ Janez Povše. Sledil bo film Veter v mreži, ki ga je režiral Filip Robar Dorin, proizvedli pa sta ga Viba film iz Ljubljane in Filmske alternative iz Novega mesta. Dogajanje je postavljeno v dvajseta leta tega stoletja v Novo mesto. Danijel Bohorič (pisatelj in pesnik Miran Jarc) po nekaj letih obišče mesto, kjer je preživel dijaška leta. Dolenjski visokošolci ga kot priznanega pesnika modernega izraza povabijo, naj se udeleži prireditev v Novem mestu, ki bodo pozneje postale znane kot "novomeška pomlad". Anton Podbevšek ali Človek z bombami, skladatelj Marij Kogoj, slikarji Jakac, Skalicky, Mušič in Čargo ter drugi mladi umetniki prvič skupaj nastopijo v javnosti, s čemer se začne obdobje slovenskih avantgardističnih tokov in teženj. Sredi vznemirljivega kulturnega vrvenja v provincialnem mestecu se Danijel srečuje s podobami iz preteklih dni, v odnosih s prijatelji in šarmantno plemenitašinjo Natalijo pa se poosebljajo različne sestavine pesnikovega peterodelnega jaza. Jutri se bo 5. FVM nadaljeval že ob 9.30 s predvajanjem tv dokumentarca Ljerke Bizilj Moč in nemoč slovenskega liberalizma. Gre za prvo tovrstno razčlenitev Kavčičevega obdobja političnih in gospodarskih reform ob koncu 60. in začetku 70. let. Uro kasneje je napovedana okrogla miza Slovenija '90: izzivi političnega pluralizma v medijskih kulturah. Popoldan se bo ob 15. uri začel z informativnim sporedom Slovenci v Italiji in nadaljeval z izborom tv oddaj. Večerni spored (od 20.30 dalje) bo posvečen Jožetu Babiču in slovenskemu videu "89. Zanimive možnosti ob svetovnem nogometnem prvenstvu Prireditve »Italia ’90« tudi v Kulturnem domu? Priprave na svetovno nogometno prvenstvo sb v polnem teku. Posebni odbori, tako na državni kot krajevni ravni, pripravljajo vrsto obrobnih sporedov, da bi celotni manifestaciji dali posebno vrednost. Tudi na Goriškem se v tej zvezi načrtuje vrsta zanimivih prireditev, ki pa si s težavo utirajo pot v program, ki ga uresničujejo za videmski del manifestacije. Ravno s tem v zvezi sta se pred dnevi sestala predsednik goriškega koordinacijskega odbora "Italia 90" Edoardo Bressan in tajnik upravnega odbora Kulturnega doma Igor Komel ter preučila razne možnosti, še posebej na kulturnem področju, ki bi pritegnile pozornost tudi tujih gostov v času svetovnega prvenstva. Srečanje je bilo prvenstveno namenjeno pogovoru o vključitvi tudi slovenskih ustanov z Goriškega v program prireditev, kar bi lahko še dodatno obogatilo kulturno poletno dejavnost. Beseda je tekla o možnih kulturnih manifestacijah (v Kulturnem domu in na goriškem gradu) ter o postavitvi velikega televizijskega ekrana za neposredne nogometne prenose. Na srečanju sta se Bressan in Komel domenila, da bosta podrobneje preučila razne možnosti sodelovanja (vključitev Kulturnega doma in ostalih slovenskih goriških ustanov v razne pri- ložnostne glasbene festivale in podobno) in to tudi z vidika, da bi ravno slovenska goriška komponenta odigrala pomembno povezavo z raznimi kulturnimi in drugimi ustanovami ter organizacijami v Sloveniji. Več kot sto parov na plesnem turnirju v Novi Gorici Nova Gorica bo jutri, 3. marca, v znamenju plesa, saj bo tu potekal mednarodni plesni turnir, na katerem bo nastopalo nad 100 parov iz Jugoslavije in Italije. Pomerili se bodo v standardnih in latinskoameriških plesih v vseh starostnih skupinah. Ob tej priložnosti bodo tudi pogovori o tesnejšem sodelovanju slovenskih in italijanskih plesnih klubov in društev. Plesni turnir se bo pričel ob 14.30 s standardnimi, nadaljeval pa ob 18. uri z latinskoameriškimi plesi. Da bo prireditev, katere organizator je plesni klub Nova Gorica, še pestrejša, bosta v večernem delu poskrbela profesionalna plesalca iz Ljubljane Viktorja Tomič in Fredi Novak. Skratka obeta se zares pestro plesno popoldne v Novi Gorici. Ervin Čurlič V pripravi načrt za ovrednotenje vin Isonzo Pri Konzorciju za vina z zaščitenim poreklom Isonzo so v sodelovanju z Deželnim centrom za kmetijsko eks-perimentacijo iz Pbzzuola del Friuli in goriško Trgovinsko zbornico sklenili, da bodo izdelali načrt za popolnejši oris področja, kjer pridelujejo vina z zaščitenim poreklom Isonzo. Na srečanju, ki je bilo pred nedavnim na sedežu Trgovinske zbornice in ki so se ga udeležili poleg predsednika Bevilacgue tudi predsednik konzorcija Isonzo Brotto ter tehniki konzorcija in Centra za kmetijsko ekspe-rimentacijo, so vzeli v pretres postopke za pripravo omenjenega načrta in njegovo kasnejšo uporabo. Program dela obsega več posegov, ki naj bi pripomogli k kvalitetnemu razvoju pridelovanja žlahtne kapljice. S pomočjo posebnih aparatov bodo analizirali prehrambene zmogljivosti zemlje na vinorodnih področjih, obenem bodo skušali izbrati posamezni vrsti trte njej najplodnejšo zemeljsko površino. Preverili bodo tudi načine gojenja trt v luči novih preparatov in načinov dela. Izdelavo načrta bo omogočil denarni prispevek v višini dvajset milijonov lir, ki so ga dodelili Konzorciju iz Goriškega sklada. Nabrane podatke bodo nato predelali s pomočjo računalniškega sistema, izsledki pa bodo na razpolago vsem vinogradnikom, ki želijo izboljšati pridelek. Doberdobski upokojenci razvili dvojezični prapor Odborniki sindikalne zveze SPI-CGIL za Občino Doberdob so v začetku tedna priredili na novem sedežu v pritličju tamkajšnje osnovne šole zanimivo srečanje na temo številnih novosti, ki so se pojavile na socialno-sindikalnem področju in ki neposredno zadevajo upokojence. Gosta srečanja sta bila pokrajinski delegat zveznega sindikata CGIL Sergio Vicenzoni in predstavnik deželnega tajništva CGIL Renato Papais. Uvodoma se je Karlo Černič starejši z občutenimi besedami spomnil dela in doslednega življenjskega zgleda pred kratkim preminulega ljudskega predsednika Sandra Pertinija. Sestanek je bil še posebno slovesen, saj so na njem med drugim uradno razvili dvojezični prapor sindikalne zveze SPI-CGIL. To je prvi tovrstni dvojezični prapor v naši deželi. Na sliki (foto Čubej): trenutek razvitja dvojezičnega prapora. Spet azbest v uradih ERSA v Ul. Roma Azbestna vlakna na notranjih oblogah v deželni palači v Ul. Roma povzročajo v teh dneh spet težave. Afera zaradi prisotnosti škodljivih vlaken v zraku je že lani maja privedla do posega KZE in govora o potrebi po temeljiti sanaciji poslopja. Kasneje so ugotovili, da koncentracija škodljivih delcev ni tako velika, da bi silila k drastičnim ukrepom. Sedaj pa se je zopet pojavil alarm, pravzaprav zaradi dokaj banalnega vzroka: močan sunek vetra naj bi prejšnji večer zapihal skozi slabo zaprto okno in spet razpihal po uradih drugega nadstropja, kjer ima sedež deželna ustanova za kmetijstva ERSA, škodljive azbestove delce. Posegla je KZE in iz varnostnih razlogov prepovedala uslužbencem vstop v osem uradov drugega nadstropja. Daljši urnik mejnih prehodov Goriška obmejna policija javlja, da je včeraj stopil v veljavo novi urnik odprtja stranskih mejnih prehodov v Števerjanu in pri Neblem. Števerjan-ski maloobmejni prehod je odslej odprt od 8. do 18. ure, s prvim junijem bodo podaljšali odprtje do 19. ure. Prehod pri Neblem pa bo po novem posloval skozi celo leto od 7. do 21. ure. šolske vesti 26. seminar slovenskega Jezika, literature in kulture bo v Ljubljani od 2. do 14. julija 1990. Goriškemu šolskemu sindikatu sta na razpolago dve štipendirani mesti. Profesorji in učitelji, ki se ga nameravajo udeležiti, naj do konca marca oddajo pri odbornikih sindikata prošnjo. Od 1. do 26. julija bo v Ljubljani Poletna šola slovenskega jezika 1990. Program obsega 80 ur jezikovnega pouka, 12 predavanj, 48 ur fakultativnih ustvarjalnih delavnic, ekskurzije itd. Podrobnejše informacije pri blagajniku SSŠ J. Pahorju. razna obvestila KD Danica sklicuje nocoj ob 19. uri sejo v kulturno-športnem središču na Vrhu. Vabljeni odborniki društva, zadruge in VZPI-ANPI. KD Jezero v Doberdobu prireja jutri, 3. marca, ob 20. uri večer ob dnevu slovenske kulture. Nastopajo gojenci glasbene šole iz Nove Gorice in trio glasbene šole Kras iz Doberdoba. KD Oton Župančič priredi jutri družabnost ob 8. marcu. Informacije in vpisovanje pri Marti, tel. 21407. Ženski odsek KD Danica prireja 10. marca srečanje ob dnevu žena v kulturno-športnem središču na Vrhu. Vpisujejo (do 8. marca) Boža, Bojana in Irena. Sovodenjske žene vabijo ob prazniku 8. marca na družabni večer z večerjo, ki bo 10. marca ob 20. gri v gostilni pri Francetu. Vpisujeta Ivanka Cotič (Klanc) in Blanka Kuzmin (tel. 882415). Sovodenjski odbor proti upepeljeval-niku sporoča, da bo v torek, 6. t. m., v deželnem svetu razprava o peticiji za zaprtje upepeljevalnika. Predstavniki odbora se bodo zasedanja udeležili. Vabijo v Trst tudi druge občane. Zbor ob 9. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah. Slovenske sekcije VZPI-ANPI na Goriškem prirejajo 24. marca srečanje v hotelu Sabotin v Solkanu. Vpisovanje pri predsednikih sekcij do torka, 20. marca. _______________kino_________________ Gorica KULTURNI DOM 5. Film video monitor: 20.30 »Veter v mreži«. CORSO 18.00-22.00 »Tango e cash«. VERDI 18.00-22.00 »Crimini e misfatti«- VITTORIA 17.30-22.00 »Cronache bestia-li 2«.Prep. mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 20.30 »La marchesa d'0 Gledališka predstava. EKCELSIOR 17.30-22.00 »La vicina dl časa«. Prep. mladini pod 18. letom-. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine, Trg Sv. Frančiška 4, 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26, 410341. pogrebi Danes ob 9.30 Severino Daresi JZ P gb ne bolnišnice na glavno pokopan «nj-11. uri Fausto Collini iz splošne bo ce na glavno pokopališče, °b IZ e v lentino Tulisso iz splošne bolni cerkev Srca Jezusovega in na gla kopališče. Pomembna knjiga zgodovinarke Millove Tržaška oblastniška elita Tržaški vodilni razred, predvsem njegovo politično krilo, je izrazito negativno ocenjeval prodor nemškega in slovanskega kapitala, boječ se, da bi Trst kot italijanski otok utonil v slovanskem morju. Za vodilne tržaške politike liberalnacionalne usmeritve je bila priključitev Trsta Italiji edini možni odgovor »slovanskemu obkoljevanju« Preteklost Trsta, njegovega gospodarstva, kulture in politike je bila v zadnjih treh desetletjih pogostokrat Predmet najrazličnejših publikacij, ki izidejo v našem mestu. Žal, številčnost objavljenih razprav in študij še zdaleč ni jamstvo za kritičen in poglobljen odnos s tržaško zgodovino. Nasprotno, samozagledanost v ozko iokalno dimenzijo mesta, ki rado obuja spomin na svoj nekdanji blišč, pri-stranskost in emotivna prizadetost vodijo marsikaterega proučevalca k nekritičnemu in nostalgičnemu zgodovinopisju. Temu toku tržaške histo-riografije, ali bolje rečeno narodopisja, se postavlja ob rob skupina zgodovinarjev, ki v sozvočju s smernicami sodobnega zgodovinopisja proučuje tržaško preteklost ne kot nekak uni-cum, temveč kot stvarnost, ki je kljub svojim političnim, kulturnim, narodnostnim posebnostim del širšega zgodovinskega prostora. Za kritično presojo tržaške preteklosti se je odločila Anna Millo, ki je Pred kratkim objavila delo, v katerem je osvetlila vodilni tržaški razred (Anna Millo, Leli te del potere a Tries-te. Una biografia collettiva 1891-1938, Milano, Franco Angeli, 1989, str. 361, Ur 40.000). Tržaška raziskovalka je s Pomočjo diplomatskih virov, policijskih aktov in upravne dokumentacije osvetlila svetovnonazorsko opredeljenost, podjetniško kulturo in politično udejstvovanje tržaške elite. Odločila se je namreč za kolektivno biografijo in se je po zgledu angleškega zgodovinarja Lawrenca Stona odločila tudi za tiste vire, ki jih politični zgodovinarji zanemarjajo. Da bi primerno raziskala vedenjske modele, družabno življenje, odnos do dela, družine in do kulture, se je Millo poslužila raznovrstnih virov, tudi takih, ki jih poli-. Učno zgodovinopisje večkrat zane-rnarja. Proučila je diaristiko, korespondenco, prve telefonske imenike, seznam članov prvega tržaškega avtomobilskega kluba in najbolj ekskluzivnih športnih in literarnih društev v Trstu. Časovni prerez, ki si ga je avtorica dela izbrala, se začne v letu 1891, ko je Trst doživel konec trgovskega em-Porija in bliskovit industrijski razcvet. Ob koncu 19. stoletja je hitra industrializacija mesta sovpadala s prodorom nemškega kapitala. Nemški delničarji so krepili svoj položaj v najpomemb- «• nejših industrijskih obratih, v zavarovalniških družbah in bankah. Tržaški kapital je ohranil monopol le še v manjših obratih, zlasti na področju predelovalne industrije. Istočasno je narasla tudi moč slovenskega in slovanskega kapitala, ki sta po mnenju Arine Millo povzročila v tržaških vodilnih krogih občutek ogroženosti in utesnjenosti. Tržaški vodilni razred, Predvsem njegovo politično krilo, je namreč izrazito negativno ocenjeval Prodor nemškega in slovanskega kapitala, boječ se, da bi Trst kot italijanski otok utonil v slovanskem morju. Avtorica trdi, da sta znotraj tržaškega vodilnega razreda delovali dve skupini, politična in gospodarska elita, ki so ju . ločevali izvor, status, a tudi povsem različen odnos do centralnih oblasti. Gospodarska elita je bila po izvoru večnarodnostna, njeni člani so bili pripadniki višje buržoazi-je in aristokracije; gospodarske posle so opravljali v tesnem sodelovanju z vladnimi krogi. Najvidnejši tržaški podjetniki, veletrgovci, ravnatelji zavarovalniških družb so bili grškega, nemškega in židovskega izvora in niso kot tujerodci občutili etničnega antagonizma, ki je razvnemal takratne tržaške politike. Politična elita si je medtem pridobivala konsenz med srednjim slojem z iredentističnim programom in s politiko narodnostnega zaostrovanja. Za vodilne tržaške politike liberalnacionalne usmeritve je bila priključitev Trsta Italiji edini možni odgovor »slovanskemu obkoljevanju«. Kljub različni politični usmerjenosti sta si politična in gospodarska elita sporazumno razdelili območje posega: gospodarstveniki so prevzeli vodstvo krajevnih gospodarskih ustanov, politiki pa upravljanje občine. Medtem ko so prvi uspešno trgovali v srednjeevropskem prostoru in krepili svoj finančni položaj v tržaških bankah in finančnih družbah, so liberal-no-nacionalni politiki nacionalistično in lokalistično upravljali tržaško občino. Za tržaške nacionalistične veljake je bilo mesto občinskega upravitelja uglednejše kot poslanstvo na Dunaju, saj je tržaška občinska uprava vsled protislovenske gonje postala simbol italijansiva. Nacionalistično usmerjeni upravitelji so ovirali vsakršno politično uveljavitev Slovencev, oškodo- vali so jih pri delitvi služb in zakupov in zanemarjali so vse tiste okraje, kjer je pretežno živelo slovensko prebivalstvo. Millo ugotavlja, da so bili vedenjski modeli obeh skupin tržaške elite v marsičem različni. Družine velikih trgovcev in podjetnikov so živele v razkošnih rezidencah, prve so si nabavile telefone, avtomobile, oblačila so kupovale na Dunaju. Družine političnih predstavnikov so živele v skromnejših pogojih, čeprav so delile z gospodarsko elito zanimanje za glasbo, literaturo in življenje v naravi. Podobnost v zanimanjih pa še zdaleč ni pomenila možnosti mešanih poročnih zvez, v obeh skupinah je bila poroka strogo endogamna. Pri osvetlitvi tržaškega vodilnega razreda se je Anna Millo še posebno zaustavila ob pripadnikih židovske skupnosti, ki so bili ključni člen tako vodilnih gospodarskih kot političnih krogov. Židovski podjetniki so podobno kot ostali gospodarstveniki ohranili lealističen odnos do centralne oblasti. Nasprotno pa so se obnašali tisti Židje, ki so se udejstvovali v političnem življenju. Po izvoru iz Veneta in ostalih italijanskih dežel so bili navdušeni zagovorniki iredentističnega programa in liberalnonacionalne politike. Židovskega rodu je bil na primer Felice Venezian, avtoritarni voditelj liberalnonacionalne stranke, ki je bil v predvojnem obdobju zagovornik najostrejšega nacionalizma. Za časa njegovega vodstva so vodilni predstavniki nacionalnoliberalne stranke vstopili v prostozidarske vrste in si v njih pridobili možnost neposrednega kontaktiranja z italijanskimi liberalnimi krogi. Do tržaških političnih krogov je sicer italijanska vlada vsesko- zi vodila protislovno obnašanje, po eni strani jim je mežikala, po drugi pa je odklanjala njihov iredentistični program. Ob prehodu v 20. stoletje so se tudi v vrstah vodstva liberalnonacionalne stranke pojavila prva nesoglasja. Li-beralnonacionalno vodstvo je bilo enotno glede nacionalističnega vprašanja, vendar zmerna struja je očitala konservativnejši, da pozablja na malomeščanstvo in na delavstvo. Konservativci, ki so bili v večini, so menili namreč, da se da socialno vprašanje rešiti s primernimi karitativnimi ustanovami. Nižji sloji naj bi ne potrebovali izobrazbe in boljših življenjskih pogojev, temveč le discipline in pomoč, za katero bi bili naposled hvaležni dobrotniku. Millo naglaša, da je bila razvejana karitativna dejavnost tržaške elite izraz odgovornosti in ljubezni do trpečega. Težko je sicer sprejemati omenjeno tezo, ki izhaja iz proučitve nekaterih oporočnih aktov, saj kot je že opozoril Philippe Arišs, dobrodelna dejavnost višjih razredov največkrat zmanjšuje prepad med vero oz. krščanskim uboštvom in kapitalistično etiko oz. bogatenjem. Po izbruhu prve svetovne vojne se je politično in gospodarsko življenje Trsta in njegove elite sunkovito spremenilo. Avstrijske oblasti so internirale v notranjost države vidnejše politike, medtem ko so zlasti mlajši iredentisti zbežali na italijansko stran. V italijansko vojsko so vstopili številni pripadniki tržaških gospodarskih krogov, ki so dotlej podpirali avstrijsko monarhijo. V neštetih družinah se je vnel spor med tistimi, ki so ostali zvesti Avstro-Ogrski in med tistimi, ki so že računali na zmago Italije. Že v vojnem času so italijanski nacionalistični krogi v sozvočju s tržaškimi iredentisti agitirali prenos glavnih tržaških zavarovalniških družb na italijansko ozemlje. Trdili so, da so tržaške zavarovalniške družbe izraz italijanskega kapitala in da je za tržaško gospodarstvo vsakršna vez s srednjeevropskim prostorom nepomembna. Po koncu vojne se je tudi tisti del gospodarske elite, ki je ostal zvest Dunaju, prilagodil novi državni razmejitvi in ponudil sodelovanje novim oblastem iz prepričanja, da so tržaški gospodarski krogi najprimernejši posrednik pri prodiranju italijanskega kapitala v balkanskem in podonavskem območju. Tržaški liberalnonaci-onalni politiki so zatrjevali, da morajo nove oblasti zajamčiti Trstu povezovalno vlogo z Vzhodno Evropo in mu priznati geografsko in politično posebnost v italijanskem državnem okviru. Vendar izkazana lojalnost ni v Trstu preprečila vzpona fašističnih veljakov, ki so prevzeli ključna vodilna mesta tako v gospodarstvu kot v politiki. Liberalnacionalisti, ki so v fašistih dobili odličnega zaveznika, so se morali umakniti iz političnega prizorišča. Fašisti so razpustili njihovo stranko, njihove organizacije v prepričanju, da je liberalnonacionalna stranka, kljub protisocialistični in protislovenski usmeritvi del preteklosti in kot taka neuskladljiva z novim režimom. Nove upravne kadre je fašistična oblast poiskala v srednji in mali buržoaziji, na vodilna mesta je postavila ljudi, ki so se odlikovali v škvadrističnih dejanjih. Tudi najvidnejši predstavniki židovskega porekla so v začetku trideset let ostali žrtev prav tiste politike, ki so jo podpirali. Vodilna mesta so morali zapustiti ljudje, ki so še po letu 1938 slepo verjeli v dobrohotnost Mussolinijeve politike. Gre torej za študijo, ki tehtno podaja značilnosti tržaškega vodilnega razreda, čeprav pušča odprta in neraziskana nekatera ključna vprašanja tržaške polpretekle zgodovine. Tržaška zgodovinarka ni na primer pojasnila odnosa, ki ga je gospodarska elita imela do slovenskega vprašanja. Uporaba nekaterih pristranskih virov, kot je na primer poročilo italijanskega konzula, prav gotovo ne pojasnjuje etnične nestrpnosti v Trstu na prehodu stoletja. Podobno ostaja v omenjeni publikaciji odprto vprašanje, do katere mere in v kateri obliki je avstrijska oblast favorizirala slovensko skupnost kot protiutež italijanski. Dokaj težko je tudi sprejemljiva teza, da je italijanska elita živela povsem odmaknjeno in da ni imela nikakršnega razmerja s slovenskim življem. Knjiga je vredna pozornosti tudi, ker osvetljuje značilnosti tržaškega vodilnega razreda, ki ga še danes sicer v drugačni politični in gospodarski stvarnosti označujejo. MARTA VERGINELLA V sredo so v TK Galeriji odprli novo razstavo Mateličeva sintezna velika platna V TK Galeriji se nadaljuje na tekočem traku razstav-dejavnost. S svojimi stvaritvami se tržaškemu in dru-9eniu občinstvu predstavljajo slikarji iz raznih okolij, ledišč in držav, ki dajejo na ogled različne stile, smeri, ^hodišča in žanre. Prednost dejavnosti TK Galerije je v tem, da daje svoje prostore na razpolago tudi :"*,ajšim avtorjem, ki si šele utirajo pot, kar pa seveda ni Primer Janeza Mateliča, ki ga je v sredo predstavil nieksander Bassin. Objavljamo njegova spoznanja. » Slikarstvo in grafika koprskega avtorja Janeza Mateli-je očitno dosegla danes pomembno izrazno stopnjo. ^(Potnikovo bivanje izven tišine lastnega delovišča v tuji-lahL. kamor se mimogrede odpravlja tudi ta čas, tako da /vi pričakujemo nov odziv na pariški prostor - in to na z.adžarskem v grafični koloniji ter trikrat v Sovjetski zve-s^.v.odmaknjenem Krasnodarskem, priča o svojevrstni mi-kani Pkomodaciji, o studioznem naporu, ki je očitno krep-Povzel Mateličevo definicijo bivanjske stiske, p^orjev spopad z ekološko ogroženostjo bivalnega »štora, z iskanjem aktivnega izhoda iz le-te, je navzoč teifr^rio že iz časa zaključevanja beneškega študija. Ma-Ceve mrežaste organske listnate tvorbe, kot opozorilni Se ?!en(o in brkati nosilec novega življenja, tvorbe, ki so akc °-aVlIaIe ta^° v sirarstvu in grafiki kot v neposredni sitnh ,ozeIenitve beneške lagune, ostajajo v latentnem hes\/em razmerju do osnovne izrazne teme tudi danda-So,; V. seriji drobnih, temačnih risarsko-dnevniških zapi-niem S0 nastali v Krasnodarskem in reflektirajo v seda-no-a slikarstvu večjega formata, je Matelič na ekspresiv-sten°tes^en način povzel brez navzočnosti figure eksi-bre^.Plno stisko: temno žareči, bleščeči, stisnjeni prostori (Q . 'zhoda, v katere se navznoter odpirajo samo rešetkas-strJ?ta' kolorit, ki je premišljeno umazan, zgoščen in tuf0 tl,rno nasičen, razpetost med grafizmi in debelo struk-tipUstr°ga vertikalna ureditev kompozicije - vse to so iti ^.nosilci Mateličevega novega duhovnega »rojstva« kot ,°lstveno nadaljevanje grafičnega izraza. Izraza, ki je c(q lzipnarsko izsanjan v človeških bizarnih likih, ki kot kovn taiai° iz teme ter nosijo svoje sporočilo v sami plos-ta s.°.ntočno opredeljeni risbi; značilno izbrana modrikas-noSil^a samo še stopnjuje provokativnost vsebinskega sko^fltno torej nastajajo v Mateličevem domačem ateljejih bji prostoru neke vrste sintezna velika platna, za katere a osnovna ideja prav gotovo spočeta v času bivanja v Krasnodarskem, oziroma tudi že v zgodovinskem spominu na porevolucijski, povojni čas, kot ga je lahko naš slikar doživljal skozi pripovedi drugih. V tem, prav gotovo posebej zanimivem miselnem povzemanju, duhovni obremenjenosti in odzivanju štiridesetletnika tudi na dandanašnje represivne pojavnosti prej kot na same estetske norme pokopanega socrealizma, je velika sporočilna vrednost Mafe-ličevega izraza. ALEKSANDER BASSIN Protest Josipa Vidmaija Govor, ki ga je imel predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo na podelitvi Kajuhovih nagrad in ki je bil objavljen na dan Kajuhove smrti (22. februarja 1990) v Književnih listih Dela, je vsekakor v zgodovini slovenske politične misli svojevrstna sramota. Rudi Šeligo slovi po tem, da je za časa njegovega predsednikovanja DSP postalo izrazita politična organizacija, ki ji zdrava človeška pamet daje marsikdaj prav, marsikdaj pa se njenim potezam in nerazsodnostim čudi oziroma jih zavrača. V svojem slavnostnem govoru ob podelitvi Kajuhovih nagrad pa je iz desničarskega strahu, da bi se moral pokloniti partizanskemu pesniku Kajuhu, napravil salto mortale in je sleherno politično angažiranost pisateljev (pesnikov) v nasprotju s svojim predsedniškim početjem v celoti zanikal, rekoč da je treba ' vrniti pesništvu dostojanstvo". Zanikal je sleherno angažiranost slovenskega pesništva, ki pa je bilo od Vodnika, Prešerna, Levstika, Jenka, Cankarja, Župančiča, Kocbeka in Kajuha zmeraj na strani tistih sil, ki Rudiju Šeligi po vsem videzu niso po volji. Najbolj nenavadno pa je, da gre primerjati dva mlada pesnika, ki sta padla v zadnji vojni: eden kot partizan pod kroglami nemške sol-dateske (Kajuh), drugi pa kot belogardist v boju s partizani (Balantič). "Oba pesnika in oba pesnika kot pesnika in človeka sta padla na napačni strani, kot je napačna stran zamenjava pesniškega peresa s puško". Tako trdi predsednik slovenskih pisateljev Rudi Šeligo in s tem postavi na sramotni steber Cheniera, Byrona, Baudelaira, Rimbauda, Bloka, Majakovskega, Ver-corsa, Aragona in še celo plejado mrtvih in živih slovenskih pesnikov. Uničiti hoče tudi težnje pesnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Na sramotni steber je postavil tudi vse evropske, afriške, arabske, kitajske, japonske in ameriške pesnike. Napačna stran je bila torej, če si se bojeval zoper okupatorje in eksterminatorje slovenskega naroda oziroma zoper hitlerjevsko koalicijo fašizma samo zato, da bi lahko rekel, da je bila napačna stran tudi izdajstvo domovine, ki se je kazalo v njegovi "službi" na ljubljanskem bloku (glej spremno besedo v emigrantski izdaji Balantičevih pesmi) in oboroženem sodelovanju v fašistični koa-liciji. Te Šeligove trditve in insinuacije niso samo sprte z literarno zgodovino, ampak tudi z napredno pametjo, ki jo je zmeraj zagovarjala slovenska in evropska literatura. Zato smo prepričani, da v sodobnem demokratičnem svetu ni pisatelja, zlasti pa ne predsednika pisateljske organizacije, ki bi se drznil napisati tako mračne in sramotne trditve. Zato ni nič čudnega, če se brez slehernega sramu prikazujejo v slovenskem javnem življenju skrajno desničarske sile. Čutimo za svojo dolžnost, da ob slavnostnem govoru predsednika DSP Rudija Šeliga ob podelitvi Kajuhovih nagrad, nanje opozorimo, zoper njegov govor pa resno protestiramo. S pristankom kulturnih delavcev OF: JOSIP VIDMAR Po 10. kohi košarkarskega pokala prvakov Atletsko dvoransko EP v Glasgowu Pri Philipsu še vedno upajo PHILIPS - ARIS 100:92 (39:48) PHILIPS: Aldi, Pittis 10, DAntoni 2, Cureton 3, Meneghin 5, Riva 34, Mon-tecchi 15, McAdoo 31. ARIS: Lipiridis, Jannakis 10, Galis 48, Jones 21, Romanidis, Filippou 2, Katzoulis 4, Doyakis, Vrankovic 7. SODNIKA: Jurigebrand (Fin.) in George (ZRN); PM: Philips 23:35, Aris 21:27; PON: Lipiridis (29), Vrankovic (32), McAdoo (39), Katzoulis (39); 3 točke: DAntoni 0:2, Riva 4:9, Montecchi IZIDI 10. KOLA Limoges - Jugoplastika Philips - Aris Lech - Barcelona Den Helder - Makabi LESTVICA 100:93 100:92 81:113 81:83 Barcelona 10 8 2 896:750 16 Limoges 10 8 2 947:858 16 Jugoplastika 10 7 3 901:796 14 Aris 10 6 4 936:899 12 Makabi 10 5 5 816:843 10 Philips 10 5 5 902:910 10 Den Helder 10 1 9 813:904 2 Lech 10 0 10 804:1058 0 PRIHODNJE KOLO (7. in 8. 3) Barcelona - Makabi, Jugoplastika -Der Helder, Philips - Lech, Aris - Limoges. 1:4, McAdoo 0:1, Jannakis 1:7, Jones 2:3; GLEDALCEV: 5 tisoč. MILAN — Nikos Galis je držal besedo (48 točk, 18:21 pri metu, 11:12 pri prostih metih), a njegova izvrstna predstava ni pomagala Arisu, da bi predčasno sklenil poglavje o tem, kdo bo igral v »superfinalu«. V drugem polčasu sinočnje tekme je namreč Philips pokazal zagrizenost, ki je od njenih »starcev« ni bilo pričakovati, še zlasti, ker je po 25 minutah kazalo, da je tekma dokončno izgubljena (63:49 za Aris). Tako ostaje Milančanom še vedno rahlo upanje, da le ujamejo vlak za Zaragozo. Tekma sama je potekala na meji pretepa, sodnika sta slabo opravila svoje delo, saj sta v prvem polčasu oškodovala Milančane, v drugem Grke in tako so bili nezadovoljni oboji. Seveda pa taka igra odgovarja Meneghinu in tovarišem, ki so v zadnjih 15 minutah dali res vse od sebe. Izkazali so se zlasti borbeni Meneghin, Riva (14:21), McAdoo (11:18 in 13 odbitih žog) ter Montecchi. Kot smo dejali, je pri Grkih res izredno igral Galis, vendar en sam človek le ne zmore vsega. Vsekakor se je Aris držal, dokler je lahko računal na Jonesa in Vrankoviča. Ko je ta zaradi 5. osebne napake šel na klop, je Philips tudi izenačil (72:72). Kar pa jim je manjkalo, so bile zlasti točke Jannaki- sa, ki so bile v marsikateri drugi tekmi odločilnega pomena. LIMOGES - JUGOPLASTIKA 100:93 (47:54) LIMOGES: Verove, Jullien 3, Daco-ury 9, Brooks 14, Ostrowski 28, Dancy 14, Collins 23, Demory 9, Vestris, De-merges. JUGOPLASTIKA: Sretenovič 6, Pe-rasovič 6, Pavičevič 10, Kukoč 28, So-bin 2, Tabak, Ivanovič 32, Savič, Radja 9, Naglič. SODNIKA: Koler (ČSR) in Jones (Wales); PON: Sobin in Savič (37), Radja (39); GLEDALCEV: približno 8 tisoč. LIMOGES — Malo je manjkalo, da bi Jugoplastika presenetila francoskega prvaka. Spličani so namreč vodili kar 35 minut, a ko je bilo najbolj potrebno, jim je zmanjkalo koncentracije in moči. Usodno jim je bilo obdobje od 33. do 36. minute, ko niso uspeli spraviti žoge v obroč, a na drugi strani so domačini dosegli 10 točk in tako povedli s 5 točkami razlike. Do kraja je Juoplastika sicer skušala zamujeno nadoknaditi, vendar ji to ni uspelo. S tem porazom Spličani sicer niso nič izgubili, ponovila pa se je slika s tekme proti Barceloni, ko je Jugoplastika prav tako dobro igrala in bila v prednosti, na koncu pa je vse zapravila. Tudi Tržačanka Tauceri Jutri in v nedeljo bo v Glasgovra evropsko dvoransko atletsko prvenstvo, sicer običajno merjenje moči, ki pa ga leta v leto označuje vse večja tehnična šibkost rezultatov. Sezona 1990 je poleg tega še nudila vrhunske predstave na igrah Commonwealtha na Novi Zelandiji, katerih škotska tekmovanja zanesljivo ne bodo presegla. V zadnjih dneh je bilo res nekaj sunkov, predvsem svetovni rekord Angleža Elliotta, ki je v Sevilli dosegel 3'34"21 na 1500 m. Čas na EP ne bo v nevarnosti, ker so bile motivacije v Sevilli povsem drugačne od simboličnih kolajn. Nase je v Sevilli opozoril tudi Bub-ka (5,92 m s palico), katerega pa SZ ni prijavila za EP. Na njem bosta skakala Gataullin in Jegorov, ker se Bubka raje izogiba neposrednih dvobojev z rojakom in tako ščiti svoje honorarje. Prvenstvo Evrope bo prej kot s tehničnega vidika važno z geopolitičnega. Dogodki na evropskem vzhodu so namreč ošibili politično moč tamkajšnjih atletskih zvez in s tem tudi postavili v težji položaj tamkajšnje atlete v zvezi z dopingom. Cilj mednarodnih forumov verjetno ni v tem, da bi hkrati iztrebili vse, kar je pokvarjenega. Verjetnejša je strategija, ki bi nekate- re na vzhodu "prepričala", da polagoma spuste del monopola iz svojih rok. Bolj enakomerna porazdelitev kolajn (in prestiža) je zanesljivo pred vsemi moralnimi načeli. Ključni in najbolj zgovorni so v tem pogledu meti. V krogli bodo v Glasgo-wu nastopili svetovni rekorder Tim-mermann (NDR), bivši rekorder An-drei in Smirnov (SZ). Slednja dva sta bila že "na udaru" zaradi dvomov, ki niso sloneli le na škandalistični vnemi tiska. Italijanska vrsta bo imela v svoji sredi tudi Tržačanko Valentino Tauceri, ki bo tekla na 3000 metrov. Zanimiva bo prisotnost Laurenta Ottoza, sina slovitega Eddyja, ki je bil pred 20 in več leti vrhunski tekač čez zapreke. Nastopil bo tudi mladinec Carlo Oc-chiena (200 m), katerega so z "ital-skim" optimizmom že primerjali z Menneo in mu tudi popravili ime v "Carl" (po Lewisu). V bolj skromnem jugoslovanskem zastopstvu bosta tudi skakalec v daljino Borut Bilač iz Postojne in tekačica čez zapreke Brigita Bukovec, ki je bila lani na mladinskem EP v Varaždinu tretja. Bilač zasleduje skok preko 8 metrov, Bukovčeva pa nastop v finalu. (kb) Svetovno rokometno prvenstvo »Modri« so si malo oddahii JUGOSLAVIJA - KUBA28:27 (16:14) JUGOSLAVIJA: Bašič, Stojanovič, Jelčič, Vukovič 1, Saračevič 4, Puc, Smailagič 7, Vujovič 8 (2), Kljajič 1, Kuzmanovski, Tomljanovič, Isakovič 7 SEDMERCI: Kuba 3:3, Jugoslavija 6:6; IZKLJUČITVE: Kuba 10, Jugoslavija 6 minut. ZLIN — Jugoslavija se je več kot pošteno namučila, predno si je zagotovila obe točki. Visoki, telesno izredno močni Kubanci so se izkazali kot odlični strelci in so bili do konca povsem enakovredni »modrim«. Slednji so bili zelo nervozni, kar je tudi razumljivo, saj si po porazu s Španijo niso mogli privoščiti novega spodrsljaja. Največjo prednost, ki so si jo nekajkrat Jugoslovani izborili, je znašala tri gole, a več niso zmogli. Nasprotniki pa so skoraj vsakikrat zaostanek znižali na en sam gol. Na koncu pa so tokrat »modri« le mirneje igrali kot dan prej in si zagotovili zmago, ki jim ne glede na slabo igro zlasti v obrambi le daje nekaj upanja v nadaljevanju prvenstva. SKUPINA A IZIDA 2. KOLA: Alžirija - Madžarska 16:22; Francija - Švedska 18:25; LESTVICA: Švedska in Madžarska 4, Alžirija in Francija 2. SKUPINA B IZIDA 2. KOLA: Švica - Re. Koreja 17:21, Romunija - Češkoslovaška 254:17; LESTVIČA: Romunija 4, Re. Koreja in Švica 2, Češkoslovaška 0. SKUPINA C IZIDA 2. KOLA: Kuba - Jugoslavija 27:28, Španija - Islandija 19:18; LEŠ-TVIČA: Španija 4, Islandija in Jugoslavija 2, Kuba 0. SKUPINA IZIDA 2. KOLA: Japonska - Sovjetska zveza 16:35, Poljska - NDR 17:25; LESTVICA: SZ in NDR 4, Poljska in Japonska 0. Danes bo prost dan. Košarkarski pokal prvakinj PRIOLO — Enimont Priolo je z zmago proti češkoslovaški peterki Visoke Škole iz Prage s 74:73 (23:25, 66:66) potrdila, da se je zasluženo prebila v finale pokala prvakinj, v katerega se je sicer uvrstila že prejšnji teden. V finalu se bo Enimont 29. t. m. srečal z moskovsko CSKA. Ostali izidi finalne skupine pokala prvakinj: BAC Mirande - Črvena zvezda 93:81, Banco Esteriro - CSKA 99:76. LESTVICA: Enimont 16 točk, CSKA 10, BAC 10, Crvena zvezda in Banco Esterior 8, Visoke Škole 2. Stefane! in Občina Trst TRST — Pri tržaškem košarkarskem A-2 ligašu Stefanelu so pojasnili, kakšne zahteve so naslovili občinski upravi, da bi lahko načrtovali svoje delovanje, ne da bi pri tem seveda spustili z vidika, da se prebijejo v sam vsedržavni košarkarski vrh. Zahteve se nanašajo na preureditev sedanje športne palače za sezono 1990/91, na konvencijo za dodelitev objekta v Ul. Locchi (tam naj bi potekali treningi tako prve kot mladinskih ekip), načrtovanje v zvezi z izgradnjo nove športne palače od 8 do 10 tisoč prostorov. Rusconi še pet let VARESE — Stefano Rusconi bo pri Rangersu iz Vareseja še za pet let. Tako pravi pogodba, ki jo je včeraj podpisal mladi pivot (21 let) z društvom iz Vareseja. Košarkarsko promocijsko prvenstvo Domove! odlični Dou se Kmalu na sodišču glas in Don King bosta pravdala LAS VEGAS — Kaže, da se novi svetovni prvak v težki kategoriji, James »Buster« Douglas, ne bo tako hitro otresel organizatorja boksarskih dvobojev Don Kinga. Po podatkih, ki jih je objavilo sodišče v Las Vegasu, naj bi namreč Douglas decembra leta 1988 podpisal dogovor, da bo Don Kingu odštel 25 tisoč dolarjev v treh letih, če bo prišlo do dvoboja s Tyso-nom. To pa ne bi bilo še nič. Don King naj bi namreč imel pravico, če bi Douglas osvojil svetovni naslov, da organizira vse njegove naslednje dvoboje. V zameno naj bi boksarju izplačal najmanj milijon dolarjev za vsak dvo-“boj. To namero naj bi zatem opustil. Če se bo izkazalo, da ima Don King prav, se bo Douglas dolgo kesal, saj je lastnik hotela »Mirage« v Las Vegasu ponudil kar 60 milijonov dolarjev za Douglasova dvoboja s Holyfieldom in zatem s Tysonom. obvestila DOM GOMETAL - IG C STARANZANO 76:75 (44:35) DOM: Gruzovin, Košuta 15, Ambrosi 4, Orzan 18, Semolič 4, Komel, Bric, Battello 19, Dornik 5, Prinčič 11. PON: Gruzovin in Košuta (34'), Ambrosi (36'), Nanut (37'). ON: Dom 31, Staranzano 26. 3 TOČKE: Furlan 2, Košuta 1. Domovci so v anticipiranem srečanju 13. kola letošnjega promocijskega prvenstva poskrbeli za prvovrstno presenečenje, saj so na domačih tleh tesno, vendar povsem zasluženo premagali vodečega na skupni lestvici, ekipo Igc iz Štarancana. Končni rezultat še zdaleč ni pravi pokazatelj tekme, v kateri so domovci bili nesporno boljši tekmec. Ekipi sta si bili v uvodnih minutah srečanja dokaj enakovredni. To je trajalo vse do 15. minute, ko so naši z vstopom na igrišče Semoliča nadaljevali nekoliko agresivneje in v zaključnih minutah dosegli prednost devetih točk. V drugem delu srečanja so Brumnovi varovanci igrali solidno tako v obrambi kot v napadu. Obrambi je uspelo zaustaviti strelca Nanuta, ki je v tem polčasu dosegel le osem točk (skupno 33). Do polovice polčasa so le branili vodstvo, vendar je nekaj nepotrebnih zgrešenih metov izpod koša omogočilo gostom, da so vodstvo odločno zmanjšali. Dve minuti pred koncem so tako domovci imeli le še točki prednosti, vendar sta najprej koš odličnega Battella in kasnejša trojka nasprotnikov zapečatili končni izid. Gostje so sicer sekundo pred koncem imeli na razpolago še zadnji napad, ki ga k sreči niso izkoristili. Tokrat gre pohvala vsem igralcem, ki so dali res vse od sebe. Poleg Battella pa si še posebno pohvalo zaslužijo Semolič, Prinčič in Košuta, ki so se borili kot pravi levi. (af) Priprave na »mundial« Srečanje med de Gioio in zastopnikom »Udine ’90« TRST — Odbor »Trieste 2000«, v katerem so Občina, Pokrajina, trgovinska zbornica, CONI, tržaško razstavišče, letoviščarska in turistična ustanova, dobiva vse bolj konkretno podobo. Odbor so ustanovili, da bi dali večji zagon športnim in kulturnim dejavnostim v mestu ob priložnosti svetovnega nogometnega prvenstva in tudi kasneje. V pričakovanju uradne predstavitve odbora in njegovega programa, se je včeraj občinski odbornik za šport in turizem Roberto de Gioia sestal z upravnikom »Udine '90« Manli-om Cescuttijem, s katerim je tekla beseda o bližnjem »mundialu« in pobudami, ki jih ob tem velikem dogodku nameravajo izpeljati v Furlaniji-Julijski krajini. S svoje strani je de Gioia izrazil pripravljenost Trsta, da sodeluje pri organiziranju prijateljskih tekem, turističnih obiskov itd., zastopnik »Udine '90« pa je poudaril, da se mora vsa dežela angažirati ob tem velikem dogodku. V tem smislu je izrazil pripravljenost, da bi sodelovali s Trstom in mu poverili , če bo šlo po sreči, eno od prijateljskih tekem, ki bi jo Španija morala odigrati v naši deželi. SMUČARSKI ODSEK SPDT sporoča, da je zaradi pomanjkanja snega prisiljen prenesti na kasnejši datum izvedbo zimskih športnih iger. Novi datum bo javljen, čim se popravijo snežne razmere. JK ČUPA obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN vabi na tradicionalni zimski pohod na Arihovo peč (avstrijska Koroška) v nedeljo, 4. marca, z osebnimi avtomobili in z društvenim kombijem. Za informacije tel. Brunu Škerku na št. 200236. Za nedeljsko mednarodno amatersko dirko za »trofejo ZSSDI« Doslej že več kot 150 vpisanih kolesaijev Nedeljski mednarodni amaterski kolesarski dirki, ki jo za 14. trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji prireja lonjerski kolesarski klub Adria Rešim, se obeta velik uspeh. Do včeraj se je že prijavilo 155 tekmovalcev iz 22 ekip, med Katerimi je vrsta zvenečih imen. Najprej bi omenili Zahodne Nemce iz Miinchna, pri katerih izstopa Thomas Hartman, lanskoletni zmagovalec na dirki za VN Evrope (kronometer za dvojice). Predlanskim je Thomas na tej dirki zasedel 2. mesto. Italijanski klubi bodo nastopili z nekaterimi državnimi reprezentanti. Omenili bi Fredda Storgata, člana ekipe, ki se je na lanskem SP pomerila v vožnji na 100 km, Flavio Milan pa je predlanskim zmagal v Lonjerju, a lani je osvojil svetovni naslov v vojaški reprezentanci (ekipno na 100 km na kronometer). Poleg tega bodo prisotni skoraj vsi jugoslovanski reprezentantje, a pričakujejo se poimenske prijave Avstrijcev z Dunaja m iz Beljaka kot tudi potrditev nastopa češkoslovaških tekmovalcev. VIŠINSKA RAZLIKA 5 6 E -I S •~o E UJ ti ti to Ul Ul »—• 1 s o si x O UJ B i s UJ I 1 s i i | tu Ul § i l-H to •o to Ui to Trst Trieste Triest 04/03/1990 o a o s a o s £ »-4 ►H O UJ E 5 M 5 O £ 0 CO Z 15 ^ o s 1 ii to to Ul to CD O '"D Sš U. _J » j* jjo K * Prihodnji teden v naši deželi Mednarodni nogometni turnir VIDEM — Kot smo na kratko že poročali, so v furlanskem središču, na sedežu organizacije »Udine 90«, predstavili drugo izvedbo (prva je bila lani v Viareggiu) mednarodnega nogometnega turnirja under 18, na katerem bo nastopilo 12 državnih reprezentanc. Ob dveh italijanskih ekipah (Italija A trenerja De Sistija, in reprezentanca amaterjev trenerja Beta) bodo na manifestaciji sodelovale še Jugoslavija, Sovjetska zveza, Bolgarija, Romunija, Češkoslovaška, Poljska, Albanija, Švedska, Španija in Kanada. Na predstavitvi manifestacije je predsednik združenja amaterskih nogometnih ekip Elio Giulivi pohvalil prizadevanje organizatorjev, predvsem deželnega predsednika FIG C Diega Meroia in predsednika »Udine 90« Manlia Cescuttija, ki so uspeli uresničiti tako pomebno prireditev za uvod v svetovno nogometno prvenstvo. Prisotnost nogometašev do 18. leta starosti v predstavništvu nekaterih reprezentanc z »zgodovinsko« tradicijo v tem športu zagotavlja visoko kakovost turnirja, ki se bo začel v torek, 6. marca in zaključil 14. marca s finalnim srečanjem v Gorici. Dejstvo je namreč, da nekateri igralci že nastopajo v prvih državnih ligah in predstavljajo ogrodje članskih reprezentanc naslednjega obdobja. Formula turnirja predvideva, da bodo nastopajoče ekipe razdeljene v 4 skupine. Najboljša iz vsake skupine se bo udeležila polfinala oziroma finalS' SPORED TEKMOVANJA 6. marca: Italija B - Kanada (14.30 na stadionu Grezar v Trstu); Italija A ' Romunija (15.00 v Maianu); Švedska ' Češkoslovaška (15.00 v Maniagu); Ju' goslavija - Bolgarija (15.00 v Trasaghi/ su); Sovjetska zveza - Albanija (15.00 v Palmanovi); Španija - Poljska (15.00 v Seveglianu). 8. marca: Italija A - Švedska (15.00 ^ Fagagni); Romunija - Jugoslavij (15.00 v Fontanafreddi); Češkoslovaška - Bolgarija (15.00 v Tolmeču); Špani]3 Albanija (15.00 v Gradišču ob SočUj Sovjetska zveza - Kanada (15.00 v C® vinjanu); Italija B - Poljska (15.00 Zgoniku). _ 10. marca: Romunija - Šveds (15.00 v Sacileju); Italija A -(15.00 v Maianu); Jugoslavija - CesK . iovaška (15.00 v San Vito al Ta9 j.a mento); Sovjetska zveza - Šp3n J (15.00 v Manzanu); Kanada - .. (15.00 v Vižovljah); Italija B - Alban j (15.00 v Ronkah). rca, Polfinalni tekmi bosta 12. 111 dva dni kasneje pa bosta srečanj ■ bosta veljali za 3. oziroma 1. m® RUDI PAVŠIČ Pomembno srečanje za našega predstavnika v košarkarski D ligi Bor Radenska kot Hamlet: jutri za biti ali ne biti V nedeljski nogometni tekmi proti Muggesani Primorje igralo bolje a je iztržilo le remi D LIGA Čeprav manjka do konca košarkarskega prvenstva D lige še osem kol, pa lahko že zapišemo, da bo jutrišnja tekma v Latisani med moštvom Lancia Vida in Borom Radenska skoraj ena tistih "za biti ali ne biti". Obe moštvi imata skupno z goriškim Artejem in tržaško Auto-sandro po 12 točk in sta na zadnjem mestu lestvice. »Izguba točk proti Tecnoluceju v bistvu ni nič katastrofalnega, s tem pa smo si zapravili bonus, ki smo ga dosegli z nepričakovano zmago proti vodilnemu Virtusu,« nam je dejal Borov trener Andrej Žagar pred jutrišnjim gostovanjem v Latisani. »Po zadnjih rezultatih smo spet vsi, ki se borimo proti izpadu, v bistvu na istih startnih pozicijah. Nervesa še naprej nadaljuje uspešno pot, presenetljiva pa je zmaga Autosandre v Tržiču,« je še nadaljeval Borov trener. Borovci so v prvem delu doma tesno izgubili proti Latisani in to v glavnem zaradi slabih podaj in statične igre v drugem polčasu. »Take igre seveda si ne smemo dovoliti in izkoristiti moramo slabosti obrambe Latisane, ki slabo preprečuje prodiranje proti košu. Glede naše ekipe moram reči, da nam je pust nekoliko skvaril obisk na treningih, upam pa, da bomo to z večjo prizadevnostjo nadoknadili,« je še dejal Žagar. Tekma Lancia Vida - Bor Radenska bo jutri v Latisani s pričetkom ob 20.30 (jan). PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM Naša predstavnika v promocijskem prvenstvu na Tržaškem naj bi bila tokrat v tem 15. kolu pred lažjo nalogo. Kontovelci, ki nestrpno pričakujejo odločilni boj (31. 3.) proti miljskemu CGI, bodo v nedeljo igrali v gosteh proti za-dnjeuvrščenemu moštvu CUS, cicibonaši pa se bodo prav tako v gosteh pomerili jutri (v soboto),z Libertasom. MINIBASKET TURNIR ZINI & ROSENWASSER Naši trije zastopniki v tolažilni skupini Končal se je prvi, kvalifikacijski del turnirja v minibasketu Zini & Rosenwas-ser za letnike 1978 in mlajše, na katerem nastopajo tudi tri naše ekipe: Bor, Breg in Polet. Vsi trije naši predstavniki se niso uspeli uvrstiti v finalni del in bodo tako nastopili v tolažilni skupini, ki je tako sestavljena: Egida, BOR, CAMB, Inter-muggia, BREG, Ferroviario, POLET, Dar-di, Foschiatti B. V finalni skupini pa so naslednje ekipe: San Giusto, Orient Express, Libertas, Don Bosco A, Ricreatori, Universita Po-polare, Don Bosco B, SGT, Foschiatti A. V prvem kolu tolažilne skupine bo Breg igral v gosteh proti ekipi Foschiatti B, medtem ko bo v sredo, 7. t. m., ob 15. uri, na stadionu Prvi maj slovenski derbi med Borom in Poletom, (jan) V drugi amaterski nogometni ligi je proseško Primorje (v svetlih dresih) igralo neodločeno (1:1) s kotirano Muggesano, čeprav bi si po prikazani igri zaslužilo zmago. (foto Križmančič) pismo uredništvu Soča uspešna v 1. ženski in moški diviziji 1. ŽENSKA DIVIZIJA Agorest je zabeležil svoj tretji zaporedni poraz in je tako dokončno opustil vsako upanje za višjo uvrstitev, Soča pa ie tudi tokrat zmagala in je na lestvici dohitela Goričanke. IZIDI 10. KOLA: Azzurra - Šale Si-cilia 3:0, Villesse - Svag Dizorz 3:0, Agorest - ACLI Ronchi 1:3, Farra -Fincantieri 3:1, Soča Cassa di Rispar-mio - Pall. Grado 3:1, Mossa - Libertas Cormons 3:2. LESTVICA: Mossa 20, ACLI Ronchi in Libertas Cormons 16, Farra 12, Agorest, Soča, Azzurra in Fincantieri 10, Pall. Grado 8, Šale Sicilia, Svag Dizorz in Libertas Villesse 2. AGOREST - ACLI RONCHI 1:3 (15:9, 10:15, 13:15, 7:1£) AGOREST: Fabi, Černe, Paušič, Krašček, Braini, Pavlin, Gaeta. Odbojkarice Agoresta so proti drugi na lestvici zapravile priložnost za zmago, ko so v 3. setu popustile v ključnih trenutkih. Pozna se, da ne znajo zaključiti seta, ko že vodijo. Vsekakor pa so prikazale zadovoljivo igro. (-jo-) 1. MOŠKA DIVIZIJA ,.Takrat so vse tri slovenske ekipe t^iale. Soča je gladko odpravila m-gpido, Naš prapor je po petem setu svgjii točki na domačih tleh, 6lym-Je proti pepelki prvenstva osvojila V9L° tretjo zmago v tem prvenstvu. UIDI 7. KOLA: Naš prapor - Pall. Grado 3:2, ACLI Ronchi - OIympia 1:3, Libertas Cormons - Armonia e salute U:3, Intrepida - Soča Sobema 0:3. 1 LESTVICA: Caldini in Soča Sobema 12, Naš prapor, Pall. Grado in Staran-^ano 8, Olympia in Intrepida 6, Armo-ma e salute in Libertas Cormons 2, ACLI Ronchi 0. 'Ntrepida MARIANO - SOČA SOBEMA 0:3 (10:15, 11:15, 3:15) n SOČA: S., M. in I. Cotič, Battisti, feilegnn, Muscao, Tomšič, Pahor, Milečo, Cavdek. Sočani so ponovno zmagali na nasprotnikovem igrišču s čistim 3:0. V Pivih dveh setih so se le nekoliko Poplavljali, njihova boljša priprava pa le bila vedno dobro razvidna. Med vso ‘®kmo pa je bil ritem relativno poča-jh, tako da ni bilo zelo zanimivih ak-']• V prvih dveh nizih je uspela domačinom le delna obramba pred Soča-ijj toda v tretjem so dokončno kapitu-ki* Pod udarci sovodenjskih odboi-ašev. Zdaj drži Soča solidno drugo n!®st,9 na lestvici in se zavestno pri-F®,Vija na odločilni dvoboj z ekipo Vidini. (C. P.) 2. ŽENSKA DIVIZIJA Par točk za Olympio, ki je do-eta Šanson na vrhu lestvice. Po po- razu v prvi tekmi je 01ympia beležila samo zmage. IZIDI 6. KOLA: Morarese - Libertas Gorizia 0:3, 01ympia - ACLI Ronchi 3:1, Šanson - Sagrado 3:0. LESTVICA: Šanson in 01ympia 8, Libertas Gorizia 6, Morarese in Sagrado 2, ACLI Ronchi 0. OLVMPIA - ACLI RONCHI 3:1 (15:10, 15:10, 13:15, 15:9) OLVMPIA: Bertolini, Antoni, Brisco, Bratina, K. in A. Corsi, Bevilagua, De Biasi, Zotti, Fičur. Navkljub najslabši predstavi v prvenstvu je ekipa 01ympie razmeroma lahko premagala ekipo iz Ronk. Po hitrem vodstvu 2:0 v setih so domačinke v tretjem nizu že vodile 11:1. Tokrat so na igrišče stopile tudi igralke, ki sicer manj igrajo in po nekaj zaporednih zgrešenih sprejemih servisov in drugih napakah so gostje iz Ronk izid najprej izenačile in na presenečenje vseh set tudi zmagale. V četrtem nizu so domačinke slabo začele in nikakor niso mogle prebroditi šoka iz prejšnjega seta, tako, da je bila ekipa iz Ronk vse do osme točke neprestano v vodstvu. Po dveh prekinitvah igre so se domačinke le zbrale in set zaključile v svojo korist z rezultatom 15:9. To srečanje je vsekakor potrdilo, da je potrebno na vsaki tekmi kljub slabšim nasprotnikom pokazati vse znanje in sposobnosti, vsekakor pa ne gre pri tem nobenega nasprotnika že pred tekmo odpisati. (EZA) UNDER 14 MOŠKI Ker je to prvenstvo zelo skromno po številu ekip, se nam zdi primerno, da ponovno posredujemo celotni pregled prvega dela prvenstva. V tej konkurenci nastopajo tri ekipe, dve pa sta slovenski. Levji delež je do sedaj imela ekipa Oljmpie, ki ni doživela niti poraza, takoj za njo pa je ekipa Vala, ki je prepustil točki v derbiju. IZID 1. KOLA: 01ympia - OK Val 2:0. Počivala je ekipa ACLI Ronchi. IZID 2. KOLA: 6k Val - ACLI Ronchi 2:0. Počivala je ekipa 01ympia. IZID 3. KOLA: ACLI Ronchi -Ol^mpia 0:2. Počivala je ekipa OK Drugi del prvenstva bo na sporedu od 5. do 14. marca. 5. marca ob 18.30 je v Štandrežu na sporedu derbi med OK Valom in 01ympio. UNDER 13 ŽENSKE V zadnjih dveh kolih je treba zabeležiti lep napredek Soče in Olvmpie, ki sta obakrat zmagali in se okrepili na lestvici. Drugače pa je z ekipo Dom Robo, ki je zabeležil svoj peti zaporedni poraz, najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da niti seta. IZIDI 14. KOLA: Intrepida - 01ym-pia 2:1, Dom Robo - ACLI Ronchi 0:3, Soča - Pro Romans 2:1, Torriana - Sagrado 0:3, Pieris - Staranzano 0:3. IZIDI 15. KOLA: Pro Romans - Torriana 3:0, 01ympia - Pieris 3:0, Sagrado ah zaskrbljujoče pa je štiri tekme ni osvojil - Dom Robo 3:0, ACLI Ronchi - Intrepida n.o., Staranzano - Soča 1:2. LESTVICA: Sagrado 41, Pro Romans 29, ACLI Ronchi 26, Intrepida in 01ympia 24, Soča 23, Staranzano 19, Torriana 15, Dom Robo 10, Pieris 3. UNDER 13 MOŠKI V tej konkurenci se prvenstvo počasi nagiblje k koncu. Do zaključka manjkajo sedaj le še tri kola. Vodeča Soča nima nobenih težav in je prav v zadnji tekmi gladko odpravila OK Val, ki jim zadeva ne gre od rok. O prvem mestu bo verjetno odločala zadnja prvenstvena tekma, kjer se bosta pomerila Soča in ACLI Ronchi. IZID 6. KOLA: OK Val - ACLI Ronchi 0:3. IZIDA 7. KOLA: ACLI Ronchi - Torriana 3:0, Soča - OK Val 3:0. LESTVICA: Soča 12, ACLI Ronchi 11, OK Val 4, Torriana 0. (MJ) TORRIANA - SOČA SOBEMA 0:3 (3:15, 0:15, 1:15) SOČA: Tommasi, Marko, Matjaž, Matej in S. Černič, Pellegrin, Sobani, Perkon, Mucci, Devetak. Tudi to tekmo so naši zaključili s čistim 3:0. O tekmi ni veliko povedati, saj je bila razlika med ekipama prevelika, kar je razvidno tudi iz točk v posameznih setih. Trener Jelavič je poslal na igrišče prav vse igralce, tako da jim je dal možnost da so pokazali pripravo. S to tekmo so sočani matematično prvaki prvenstva, saj niso še zgubili niti seta. (Marko Černič) Romunski dolgoprogaš Ignjatov v Kopru KOPER — Poznani romunski dolgoprogaš Evgenij Ignjatov, dvakrat četrti na evropskih prvenstvih in šesti na zadnjih olimpijskih igrah ter eden od kandidatov za medaljo v Barceloni 1992 (pretekli vikend je zmagal na pouličnem teku v Viareggiu na 12 km), bo okrepil vrste Atletskega društva Primorska, ki ima sedež v Kopru. Z Ignjatovim, ki bo obenem prvi tujec v slovenskem atletskem društvu, bo AD Primorska ob Živku ter Rozmanu krepko posegla v dolgoprogaški jugoslovanski vrh. Jadralca Kosmina in Gešič na Ol? Koprska jadralca v olimpijskem razredu FD Mitja Kosmina in Dragan Gešič, ki sta med potencialnimi kandidati za olimpijske igre v Barceloni 1992, sta se v ponedeljek vrnila iz Palamosa (Španija), kjer sta se udeležila 14-dnev-nih priprav skupno s špansko in avstrijsko reprezentanco in s še nekaterimi priznanimi evropskimi jadralci. Doma CT v iffl « za vas - danes igra za vas ostajata le nekaj dni, saj ju že naslednji ponedeljek čaka letošnji startni nastop na mednarodni regati v Genovi. (Kreft) Uspeh smučarjev Miklavičeve in Šuligoja Minuli vikend je bil zelo uspešen za mlade primorske smučarje, ki so nastopali na dveh tekmah za pokal Loka na Soriški planini in veleslalomih v okviru domačih tekem na Krvavcu. Tolminka Jasna Miklavič, sicer tekmovalka novogoriškega kluba, je drugi dan velikega mednarodnega tekmovanja za pokal Loka osvojila med mlajšimi pionirkami odlično 8. mesto. Dvakrat pa se je na tem tekmovanju zelo izkazal med starejšimi pionirji Tomaž Šuligoj (SK Gorica), saj je bil prvi dan 11. drugi dan pa 12., čeprav je štartal prav ob koncu svoje kategorije. Na tekmah na Krvavcu pa so se od tekmovalcev SK Gorica, najbolj izkazali: David Svetličič, Saša Merljak, Mateja Mozetič, Mojca Mikuž, Tadej Fornazarič in Urban Rod- man- (Ervin Čurlič) J konjske dirke - konjske dirke Vasilij Micheli totocalcio Atalanta - Bologna Cesena - Bari Fiorentina - Cremonese H. Verona - Udinese Lazio - Inter Lecce - Roma Milan - Ascoli Napoti - Genoa Sampdoria - Juventus Licata - Reggiana Triestina - Piša Perugia - Casarano Sambenedettese - Giarre 1 X 1 X 2 X 2 X 2 1 X 2 1 X Pri Micheli (letnik 62) se je začel v deških letih ukvarjati z minibasketom IPI ^ontoveiu, svojo športno kariero pa je nato nadaljeval v Kontovelovih Pte,j J^kih ekipah. Potem ko je bil obesil športne copate na klin, se je jjevsk kulturnemu delu v okviru Mladinskega krožka Prosek-Kontovel in '*i'U^a?9a zbora Vasilij Mirk, obenem pa je bil tudi organizator številnih hih pobud v obeh vaseh. Prejšnji teden je Lara Vižintin pravilno napovedala 8 rezultatov. 1. Padova (kasaška dirka): V skupini X bo dirkala kobila Fiaccola Efie, ki je po mnenju izvedencev favoritinja. V skupini 2 ima dobro štartno mesto Ga-insford, ki je trenutno v odlični formi. V skupini 1 bi lahko presenetil Gober-nador. 2. Milan (kasaška dirka): Inoki PF (skupina 1) Je že prejšnji teden zmagal v podobnem štartnem sestavu, zato je tudi v nedeljo favorit. Iz skupine X se bo boril za visoko uvrstitev Ettore Mas. V skupini 2 je najbolje kotirana Ilaria D'Assia. 3. Firence (kasaška dirka): Irambo jet (skupina X) spada med favorite, seveda, če ne bo storil napak na samem štartu. V skupini 2 mu bo najbrž najbolj nevaren Gaddo RL, ki je seda) v dobri formi. Iz skupine X naj omenimo Ipeirona Dea, ki se zadnje čase dobro razvija. 4. Taranto (kasaška dirka): Garrin-cha iz skupine 2 je zelo kvaliteten dirkač. Tokrat ima tudi dobrega jahača, zato je velik favorit te dirke. Iz skupine 1 je najbolj nevarenFrankie Lucas, iz skupine X pa Efferding. 5. Bologna (kasaška dirka): Nesporni favorit je Inasol (skupina X), saj je sedaj v dobri formi. Gogo D'Asti (skupina 2) bo med protagonisti dirke, pa čeprav bo štartal v drugi vrsti. Iz skupine 1 naj omenimo Dastina Ferra, ki razpolaga z dobrim finišem. 6. Rim (galop): Pollione (skupina X) bi se lahko to nedeljo maščeval za poraz v preteklem tednu. Kobila Nastro Azzurro (skupina 1) in nedeljski zmagovalec Pen Mar (skupina 2) bi mu lahko zmešala štrene. totip 1. — prvi X drugi 1 2 2. — prvi 1 drugi X 2 3. — prvi X drugi 2 1 4. — prvi 2 drugi 1 X 5. — prvi X drugi 2 1 6. — prvi X drugi 1 2 »Sporni« rekordi v ženski atletiki Spoštovano športno uredništvo Primorskega dnevnika! Z zvezi s člankom, ki je bil objavljen dne 23. 2. z naslovom »Brez svetovnega rekorda« in podpisan (kb) na športni strani dnevnika in je bil nekak oris pretekle atletske sezone v ženski konkurenci lahke atletike, sem zasledil vrsto netočnosti, od katerih me je ena še najbolj zbodla. Najprej naj omenim, kdor morda še ne bi vedel, da je (kb) pravzaprav Križman Bruno, ki je poleg tega, da včasih na našem dnevniku sodeluje s svojimi članki, tudi zadolžen pri deželni atletski zvezi za statistiko, zato je ta njegov članek še toliko bolj nerazumljiv. Prvič: v uvodu pravi, da ni bil dosežen noben svetovni rekord, nato pa priznava, da je Romunka Paula Ivan dosegla tistega na eno miljo, ki pa zanj nima večje veljave, kljub temu da seže njegova zgodovina daleč nazaj in je bil celo bolj priznan kot tisti na 1500 m (predvsem v Ameriki in državah Commonwealtha); poleg tega je Vzhodna Nemka Astrid Kumbernuss dosegla tudi nov svetovni mladinski rekord v metu krogle (upam, da tega Križman priznava). Drugič: pri vzrokih neuspešne ženske sezone omenja tudi Vzhodno Nemko Dreschslerjevo, ki da je izpadla brez posebnega razloga, čeprav bi moral kot statistik še kako vedeti, da je lansko leto postala mati in je zato trenutno opustila tekmovanja v svetovnem merilu. In nazadnje, kar me je najbolj spodbudilo k pisanju teh vrstic. V tretjem odstavku pravi, da so vrsto najboljših znamk dosegli v hitri hoji, ki pa da nima pravega mesta v atletskem programu (čeprav bo na sporedu na olimpijskih igrah v Barceloni) in da je vsaj za ženske verjetno negativna propaganda za atletiko. Priznam, da sem moral ta odstavek prebrati dvakrat, ker se mi ni zdelo res, da tako piše. Kot direktno zainteresiran v tej panogi točno vem, koliko truda in potrpljenja je morala vložiti pionirka v tej panogi, Italijanka Giuli-ana Salce, in koliko težav je prebrodila, preden je končno dosegla zastavljeni cilj: da je atletska zveza tudi pri ženskah le priznala to panogo, kot je sicer morala npr. priznati za ženske tudi maratonski tek, sedaj pa bosta na vrsti še troskok ter kladivo. In prav Salcejevi se mora italijanska atletska zveza zahvaliti, da ima sedaj eno najmočnejših reprezentanc v hoji na svetu in celo svetovno rekorderko, Ileano Salvador iz Veneta. No, in ko so ženske dosegle še eno zmago v boju za popolno enakopravnost tudi na športnem področju, pride nekdo in vse skupaj pomakne za par desetletij nazaj, da ne govorimo o zadnjem stavku tretjega odstavka, kjer pravi da »rekorde v hitri hoji danes dosegajo skoraj izključno preko prikritega teka in je zato njihova tehnična vrednost vse prej kot jasna«. (!?) O hitri hoji, tako moški kot ženski, je bilo napisanih že gore papirja, znano je, da je panoga v nenehnem razvoju, predvsem zaradi drugačnih kriterijev pri sojenju, saj bi npr. današnji hitro-hodec pred dvajsetimi leti s takratnimi sodniki ne končal niti enega tekmovanja. To pa še ne pomeni, da današnji šampioni tečejo. Gre predvsem za stvar razvoja panoge in različnega kriterija sojenja, kar pa pomeni, da je točno določeno, do kod lahko atlet »upa«. Ne bom sedaj našteval tehničnih problemov in razvoja, ker bi za to porabil najmanj deset strani, ne dopuščam pa take poceni in omalovažujoče kritike. Fabio Ruzzier Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4 - din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000,- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din). Celoletna naročnica plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch ■H zveze časopianih jpiani iv FlEi petek, 2. marca 1990 V Italiji včeraj večje težave le še ponekod na Južnem Tirolskem Po Vivian del Evrope v primežu novega hudega poslabšanja vremena Seizmologi napovedujejo, da se bodo tla še tresla Brez človeških žrtev potres v Kaliforniji BONN — Le dan potem, ko se je uragan Vivian, ki je za seboj pustil pravo razdejanje in najmanj 63 mrtvih po severozahodni Evropi, izpihal, je v skladu z napovedmi nemških vremenoslovcev v sredo ponoči pridivjal nov uragan, ki je v Avstriji, Nemčiji in v Belgiji povzročil nove žrtve. Tako iz Avstrije poročajo, da je zaradi slabega vremena ena oseba izgubila življenje, mnogo jih je bilo ranjenih, v številnih mestih pa so bile šole zaprte. Najhujše težave je povzročal veter, ki je pihal s hitrostjo do 180 kilometrov na uro. Po dunajskih ulicah je veter dobesedno dvigoval ljudi v zrak, povsod po državi pa je izruval številna drevesa, odkrival strehe in podiral električne daljnovode. Vse to je povzročilo velike težave v prometu, saj pred orkanskim vetrom niso bili varni niti težki tovornjaki, avtomobile in motorje pa je ponekod prestavljalo kot škatlice vžigalic. V Zahodni Nemčiji se še ni polegla panika zaradi Vivian, ko je po državi že pustošil nov orkan. Tokrat je bilo najhuje v južni Nemčiji, kjer so najmanj tri osebe izgubile življenje, velika pa je tudi materialna škoda. Kot poroča zahodnonemška policija, naj bi v Offenbachu umrl avtomobilist, ki je čelno trčil v nasproti vozeče vozilo, ki se je moralo nenadoma umakniti podirajočemu drevesu. Drugi dve žrtvi pripadata reševalcem. Tako je v kraju Monschau umrl prostovoljni gasilec, ki je pomagal pri odstranjevanju podrtih dreves, do podobne nezgode pa je prišlo v Schaf-fenburgu, kjer je umrl gozdni delavec, katerega je stisnilo deblo nekega drevesa, ki so ga skušali odstraniti s ceste. Hudo je bilo tudi v Belgiji, kjer so v noči na četrtek zabeležili štiri nove žrtve. Tako sta bili dve osebi pri priči mrtvi, ker je med vožnjo na njun avtomobil padlo drevo, dva otroka pa sta izgubila življenje v požaru V predmestju Bruslju, do koder se gasilci zaradi blokiranih cest niso mogli prebiti. Tudi tam je namreč pihal izredno močan veter, ki je povzročil veliko škodo, predvsem pa velike težave v cestnem in železniškem prometu. Del države je nekaj časa ostal tudi brez električne energije. Po Italiji se je položaj nekoliko umiril, kar pa ne velja za nekatera področja na Južnem Tirolskem, kjer sneg in hud veter še vedno močno ovirata promet. Tako je bila na bren-nerski avtocesti obvezna zimska oprema, ki je potrebna tudi na vseh dolomitskih prelazih, kjer poleg snega piha tudi močan veter. Veter je pokazal svojo moč tudi v Val Mazii in Val Planolu, kjer je izruval približno 300 dreves in odkril številne strehe. Med hudo poškodovanimi je tam tudi neki hotel, kjer je veter popolnoma odnesel streho, sedemčlanska družina, ki upravlja hotel in je spala v mansardi, pa je morala sredi noči iskati prenočišče drugod. Silen požar opustošil kairski Sheraton V nesreči naj bi umrlo več kot 19 oseb KAIRO — Predsinočnjim je silen požar povzročil ogromno razdejanja v luksuznem kairskem hotelu Sheraton Heliopolis. Po prvih in zaenkrat še ne-dokončnih podatkih, naj bi v požaru umrlo 19 oseb, ranjenih pa jih je bilo več kot sedemdeset. Policija je posredovala nekaj dodatnih informacij v zvezi z žrtvami in sicer to, da so v nesreči umrli štirje Francozi in dva Finca. Med ranjenci naj bi bil tudi italijanski državljan, za katerega pa ne vedo še povedati imena, čeprav so sporočili, da se je moral zdraviti v bolnišnici, a da so ga že izpustili. Požar je izbruhnil malo po eni uri zjutraj v velikem šotoru sredi vrta elegantnega hotela. Pod šotorom je tradicionalna restavracija, v kateri zaradi pozne ure ni bilo več gostov, požar pa naj bi povzročilo »kmečko ognjišče« nubijske kleti, kjer je očitno kdo slabo pogasil ogenj. Predsinočnjim je v Kairu pihal močan veter, kar je nedvomno pripomoglo k temu, da so ognjeni zublji kaj kmalu načeli tudi ostale hotelske strukture. Reševalne ekipe so nemudoma obvestile gosfe, naj zapustijo poslopje. Hotel Sheraton Heliopolis ima 600 sob, od teh pa je bilo zasedenih več kot 70 odstotkov. Tiskovna agencija MENA poroča o več kot tisoč prijavljenih gostov. Največ težko ranjenih oseb se je poškodovalo na begu, ko so iz obupa skakali skozi okna, ker se je po stopnicah valil dušeč dim. Na kraj požara, ki se nahaja v eni znamenitih kairskih četrti Heliopolis in v neposredni bližini mednarodnega letališča, so nemudoma prihitele ekipe gasilcev, ki so bile dejansko kos požaru v kratkem času. Prav zaradi tega je število žrtev sorazmerno nizko, še posebno, če pomislimo, da so morali evakuirati nad tisoč ljudi. LOS ANGELES — Močan potres je v sredo popoldne po krajevnem času prizadel Kalifornijo. Epicenter je bil v kraju Uplands, približno 50 km vzhodno od Los Angelesa, kjer so se visoki nebotičniki majali dolgih 20 sekund. •Potresni sunek so zabeležili ob 15.45 (0.45 včeraj zjutraj po srednjeevropskem času) in je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici, čutili pa so ga na področju od Sante Barbare severu do San Diega na jugu Kalifornije. Na srečo človeških žrtev ni bil°' pa tudi materialna škoda po prvih podatkih ni bila velika. Zaradi potresa se je razbilo nekaj oken, tu in' tam pa je padel kak strešnik. Nekaj škode so zabeležili tudi v skladiščih supermarketov, kjer so se ponekod podrle skladovnice skladiščenega blaga. Bilo je tudi nekaj ranjenih, nekaj težav pa je bilo tudi v cestnem prometu, saj so se na nekatere ceste vsuli pravi skalnati plazovi (na sliki AP). Iz preventivnih razlogov so za krajši čas izklopili tudi jedrsko cen- ' tralo v San Clementeju. Seizmološke postaje so kasneje zabeležile še nekaj desetin lažjih sunkov, ki pa niso presegli 4. stopnje po Richterjevi lestvici. Prebivalce v Kaliforniji so tudi opozorili na možnost ponavljajočih se lažjih sunkov še v naslednjih treh dneh. Protititovsko vzdušje se krepi BEOGRAD — To, kar se zadnje čase dogaja v Srbiji, včasih pretrese celo dobre poznavalce balkanske duše: po gostilnah kroži toliko morbidnih šal na račun pokojnega maršala, da človeka kar zmrazi. Zlasti zato, ker so še dobro v spominu poetična gesla v slogu »Druže Tito, mi ti se kunemo...« Ali kaj podobnega. Zdaj pa priljubljeni srbski pevec Bora Djordjevič že veselo prepeva po radiu in poziva »dunajske kočijaže« (se pravi Slovence), naj pridejo in odnesejo svojega Josipa Broza. Beograjski časniki te dni objavljajo povsem resne razprave, češ da Srbijo vzdrževanje Hiše cvetja, v kateri je Titov grob, ogromno stane in da bo treba nekaj ukreniti. Novinarji negodujejo, da morajo največ - 33 odstotkov - plačevati za vzdrževanje »faraonskih spomenikov« Titu. Srbi se radi vračajo v preteklost, trenutno pa so najbolj v modi kralji in njihove družine. Pojavljajo se zahteve, naj bi obnovili stari kraljevski vlak, ki zdaj razpada na nekem slepem tiru blizu Beograda, vojni muzej pa naj bi spet postal muzej Srbije, ker da je nova oblast »onesnažila« srbsko zgodovino. Celo avtomobil, v katerem je bil ubit kralj Aleksander, so dali Domu armije in je kasneje končal na odpadu. Srbski časopisi kar tekmujejo, kdo bo objavil bolj pikantno zgodbico o »kralju kraljev«, kot posmehljivo imenujejo Tita. Tako so nedavno tega objavili pripoved Vladislava Iliča, bivšega šefa beograjske železniške postaje, ki se spominja, kako so mu iz Ljubljane sporočali šifro »50 metrov«. To je pomenilo, da bo Tito prišel iz vagona, ki je 50 metrov od strojevodje in da morajo torej tam položiti rdečo preprogo. Šef postaje je nato sam izmeril razdaljo... Stari in novi rojalisti so navdušeni nad pobudami, naj bi kmalu takšno preprogo pogrnili pred katerim izmed še živečih članov družine Karadjordjevič, medtem ko je zanje seveda samo po sebi umevno, da je pokojnemu kralju Petru mesto samo - v hiši cvetja.) Z. Š. Grčija bo sprejela begunce Europe H. BARI — Peti dan prisilnega bivanja na ladji Europa II. je skupini štiriinpetdeset beguncev iz Indije prinesel prvi sončni žarek. Po napornih razgovorih med italijansko in grško vlado so zastopniki obeh diplomacij našli zadovoljivo rešitev. Grčija je namreč pristala na to, da bo nudila azil beguncem, 48 moškim in šestim ženskam, ki so se vkrcali na Europo II., da bi zapustili kdo Indijo, kdo Pakistan, kdo Bangladeš in Šrilanko. Grčija je tako dejansko pristala le na spoštovanje mednarodnega pravilnika, ki obvezuje vse države ES. Po tem pravilniku pade odgovornost za morebitne slepe potnike na državo, do katere so najprej prispeli. Prav zato so italijanske oblasti zavrnile begunce, ki so jih že izgnali iz Grčije. Na ladji je že včeraj vladalo precej zaskrbljujoče stanje, čeprav je nekaterim beguncem uspelo prelisičiti luške oblasti. Fant iz Bangladeša je stopil na kopno, ker so mu dovolili, da bi telefoniral domov in ga nato niso sprejeli več na ladjo, nekaj drugih beguncev pa je našlo zavetišče v bolnišnici. Sedaj se bodo morali vsi ponovno vkrcati na ladjo in odpluti proti Grčiji, kjer so jim zajamčili, da bodo deležni primernega tratmana. Teroristični atentat na vlak Na indijskem brzcu, ki krije progo Bilaspur-Čatisgar, je eksplodiral peklenski stroj. Terorist^®! atentat je terjal življenje petih potnikov, drugih 16 pa je bilo težje ranjenih (Telefoto A Karadjordjeviči ne izključujejo povratku BONN — Današnji dunajski Die Presse objavlja intervju s sinom zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II., Aleksandrom Karadjordjevičem, v katerem potomec srbske dinastije Karadjorjevičev, ki živi v Londonu, med drugim odgovarja na vprašanja o Kosovu, bližnjih volitvah v Sloveniji ter na Hrvaškem ter o svoji možni bodoči vlogi v Jugoslaviji. Aleksander Karadjordjevič v svojih odgovorih meni, da Jugoslavija v procesu demokratizacije ni prišla daleč ter da je politična rešitev odvisna predvsem od gospodarskega položaja. »Markovič je pameten mož in ve, za kaj gre«, pravi intervjuvanec, ki nadaljuje, da se jugoslovanski premier bori na več frontah v okviru zastarele gospodarske strukture. Gospodarski položaj v Jugoslaviji po Karadjorjevi-čevem mnenju bi lahko postal še kritičnejši, saj naj bi bila upravičena bojazen pred tem, da bi v primeru združitve Nemčij delovna mesta, ki jih ima sedaj 500.000 Jugoslovanov v ZRN, prevzeli Vzhodni Nemci. V takšnem primeru bi se ti jugoslovanski delavci vrnili domov. Karadjordjevič, ki vztraja na tem, da je primarna rešitev gospodarskega vprašanja ter eksplicitno nič ne pove o potrebi po ureditvi odnosov med posameznimi deli Jugoslavije ter posameznimi narodi, pa se tozadevno malce eksplicitnej-še opredeljuje, ko odgovarja na vprašanje o upravičenosti srbskega strahu pred podelitvijo večje avtonomije Kosovu. »Problem Kosova je treba obravnavati v okviru vsejugoslovanske rešitve, ta pa je predvsem demokratična rešitev, Najprej pa bi bilo treba pristopiti k gospodarskim problemom. Pet do desetletni načrt za razvoj te regije naj bi bil povezan s pravili za spoštovanje človekovih pravic ter verskih in narodnostnih posebnosti. »Miloševič je podžgal nacionalizem ter spravil ljudi na cesto, od tega pa ni nihče imel koristi«, pravi in splošno ugotavlja, da je treba vzpodbujati globlje medsebojno razume- vanje med narodi, ne pa izkoriščati narodnostne čutke za politične cilje. 0. Aleksander Karadjordjevič, ki - sodeč po ocl9° v rih v intervjuju - različne stopnje demokratizacij različnih delih Jugoslavije bodisi ne pozna ali vendar P® noče omenjati - pravtako meni, da si g/uguiiu iiajpicj l v oj. iti. rjO' specifičnejše vprašanje o njegoV1 pa j6 ;govo možno vlogo v Jugoslaviji P . predstavlja, da bi »delal za Jugoslavijo«, •--- t:jne da je za to potrebno najprej ustvariti demokra razmere. Na gledih na njegi----------- Karadjordjevič že bolj monarhistično obarv ^neS meni, da bi bil varuh demokracije in da Jesjcrpeti možna le ustavna monarhija. »Monarh mora . . j0 zato, da vladajo demokratične razmere, da , vse izvoljenje stranke, da se prehod vlad odv J ja vidno in zato da ne pride do nobenega m°,jUfUje oblasti. Monarh je varuh kontinuitete«, za arhiji. Karadjordjevič svoje predstave o ustavni m