Največji GLAS NARODA Hm Invert Sovaiia My the IMted States. Lisi slovenskih delavcev y AmerflcL ud letal Hoick j«. 75,000 T1L1T0H: OHtlsta 8—1242 No. 144. — Stev. 144. Intend ii Booond Ohm Malty »tptembf ti, 1303, rt the Post Oflloi rt Hew York, V. Y„ aate Aot of Oonfreos of March S, 1879, TELETOM: OHelaea S—1241 NEW YORK, MONDAY, JUNE 211 1937 —PONEDELJEK, 21. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, LEWIS PREKLICAL POHOD PROU JOHNSTOWNU GOVERNER PENNSYLVANUE JE PROGLASIL OBSEDNO STANJE ' V STAVKOVNEM OZEMLJU Iz Moskve preko tečaja v Ameriko Danes se bo delavski voditelj posvetoval z vladni- FAŠISTI SO mi posredovalci. — Governer je dal zapreti] Cambria jeklarno^ čes, da bi bilo edinole na ta način mogoče preprečiti nemire in izgrede. - -Važna konferenca v Clevelandu. — Predsednik Bethlehem StecU se prOtivi. VKORAKALI V BILBAO Po trimesečnem obleganju so fašisti zavzeli Bilbao. — Cilj generala Franca je sedaj San-tander. JOHNSTOWN, Pa., 19. junija. - John L. Le-.wis, predsednik odbora za mdustrijalno organizacijo in predsednik United Mine Workers, je danes ^preklical nameravan pohod proti Johnstownu. 40,000 premogarjev se je namreč nameravalo podati v Johnstown, kjer bi bil imeli veliko zboro- yanje. Lewis je pohod preklical, ko je proglasil governer Earle v stavkovnega okrožju obsedno stanje. Lewis je poslal uradnikom United Mine Work ers po Vsej Pennsylvaniji naslednjo brzojavko: - Na governerjevo prošnjo sem odredil, da se jutri popoldne ob petih ne bo vršilo v Johnstownu veliko ljudsko zborovanje. Prosim, sporočite to na povo baskiško prestolioo, jvsem, ki so nameravali odpotovati v Johnstown, i Santander. Naš namen je podpirati governerja v njegovih pri-radevanjih za ohranitev miru. Istočasno je Lewis naznanil, da se bo sestal v ponedeljek v Clevelandu s člani zvezne posredovalne komisije ter da bodo pri posvetovanjih navzoči tudi njegovi sodelavci Philip Murray, Van A. Bittner in Lee Pressman. S komisijo, ki jo tvorijo Taft, Lloyd K. Garrison in pomožni delavski tajnik McGrady, bodo konferirali tudi zastopniki jeklarskih mogotcev. Governer Earle je v Johnstownu in okolici proglasil obsedano stanje, ker Eugene'Grace, pred sednik Bethlehem Steel Corporation ni hotel ugc- popoldne korafeati * BIARITZ, Francija, 20. junija. — Po trimesečnem obleganju, js. katerim se v krvoločnosti in krutosti ne more primerjati nobeno drugo obleganje, so fašisti zavzeli Bilbao, 700 let staro prestolico baski-ske republike. Fašisti ko našli skoro .prazne ulice, kajti baski-ška vojska je zbežala iz mesta v smeri proti Santanderju. Dvanajst ur za tem, ko je fašistična armada z Bogona hriboK' vdrla v mesto, je general Franco ukazal, da se armada pripravi za velik napad Padec Bilbaa je prišel v soboto popoldne, ko ste dve armadi generala Jose Fidela Da-iville, ena s severovzhoda, druga pa z jugovzlwxlu ob is t en. času vkorakali v mesto. Baski so se umaknili čez reko Nervion in med umikanjem so oddali na sovražnkia le malo strelov. Ob 6 zvečer je fašistična vlada v Salamanski naznanila, da je bil Bilbao zalvzet. Fašistične radio postaje po celi španski so naznanile, da j« fašistična armada pričela ob 3 VOJNO STANJE V BRAZILIJI JE KONČANO Predsednik je izvedel dober manever proti bodočim kandidat o m. Vojno stanje je bik> v veljavi skoro 79 mesecev. v mesto. diti njegovi zahtevi ter zapreti Cambria jeklarne. Država je prevzela policijsko oblast, razorožila meščansko brambo ter zapovedala zapreti Cambria jeklamo. Predsednik Gr^ce je proti temu protestiral, Far le je pa odvrnil: — Delavci morajo takoj zapustiti jeklarno. Ce ostanejo, se lahko zgodi strašen masaker. Take odgovornosti pa ne morem prevzeti. • - ' i ifi*' i Odločen naistop governerja Earla in pa Lewi-sov preklic pohoda proti Johnstownu navdaja javnost z upanjem, da bo stavka 100,000 jeklarjev, ki je veljala dosedaj milijone in milijone dolarjev, kmalu končana. * Največja ovira je pa stališče jeklarskih mogotcev oziroma uradnikov štirih družb, pri katerih je izbruhnila stavka. Družbe se vedno zatrjujejo, da pod nobenim po gojem ne bodo podpisale pogodbe z Lewisovo organizacijo. Zavzetje Bilbaa je največja zmaga geperala Franca v krvavi državljanski vojni. BERLIN, Nemčija, 20. junija. — Nazijsko časopisje za-htefva odločen mednarodni "nastop proti španski vladi, ker je 'neki vlpjdni submarin oddal na nemško križarko Leipzig dva torpeda. Submarin je streljal na 'križarko 15. in 18. junija, ko se je nahajal v patrolni službi v Sredozemskem morju. Nemški poslanik v Londonu Joaohim von Rtbbentrop je vložil protest pri nefrraesevalnem odboru. RIO DE JANEIRO, Brazilija, 19. junija. — Brazilska vlada je svojemu narodu, ki šteje 47,000,000 prebivalcev, zopet ivrnila ustavne pravice in je s tem končala vojno sta nje, ki je bilo v veljavi skoro 19 mesecev. Ustava je bila razglašena 16. junija, 1934, toda je bila že 25. novembra, 1935 v svojih bistvenih delili zapet odpravljena in sicer tekom komunistične vstaje, ki pa je bila kmalu zadušena. Od todaj je parlament voj|no stanje vedno podaljšal. Dobri poznavalci razmer vidijo v tej odpravi vojnega stanja in v zopetnein uveljavlje-nju ustave poslkus predsednika Getulia Vargasa kandidatu d i bivšega governerja države Sao Paulo, Armando dc fšallefc pri predsedniških volitvah 1. januarja prihodnjega leta ipostaviti kar največje ovire. De »Salles je namreč v svoji predsedniški kampanji hotel zahtevati, da je ustava zopet uveljavljena in da je iz zaporov izpuščenih več tisoč o-seb, ki so bile tekom vojnega stanja (vržene v ječo. Vladni kamdidat je bivši prometni minister Jase Amerieo de Almeida. SPREMEMBE V NEMŠKI VOJNI MORNARICI Poveljnik 'Deutschland' je bil imenovan za po-veljnika trdnjaye. — Premembe so bile izvršene na 7 bojnih ladjah. LADJA ZA LADJO TOP ZA TOP LORETTO, Pa., 19. junija. - Charles M. Schwab, predsednik nadzornega sveta Bethlehem Steel Corporation, «e je takole izrazil o afedanjem položaju v industriji jekla: - Ko se bo sedanji položaj izčratil, in izčistil se bo prej ali alej, bo deležna dežela prosperitete, ka-nikdar ni bilo. Izkopali smo se ie iz kot ao sedanje; zsto ae bomo tudi iz GENERAL MOTORS TOŽENA ZA DAVKE WASHINGTON, D. C., 17. junija. — Zvezni davčni urad je naznanil, da bo tožil General Motors Corporation z a $15,342,369 dohodnin g k e g s davita za leto 1926. Nedayno jo uratf za davčne pritožbe razsodil jv prilog avtomobilski dražbi. naroČite se na "glas naroda" najstarejši slovenski dnevnik v AMTOTKI WASHINGTON, D. C., 20. junija. — Združene države so pripravljene z ozirom na tuje vojne mornarice zgraditi ladjo za ladjo, tqp za top, ker je Ja ponslka zavrgla predlog pred-•šolnika Rooseveltta, da se o-meji oboroževanje na morju. Predseidnik Roosevelt se je obrnil na vse mornariške velesile z vprašanjem, ako bi bile »pripravljene omejiti topove na svojih bojnih ladjah na 14 palc0v. To je hotela ameriška vlada vedeti, 'ker namerava graditi dve 'bojni ladji po 35 tisoč on in hoče vedeti, ali naj jih oboroži s 14 ali pa 16-pal-enimi topovi. Takoj po "konferenci s predsednikom Rooaqveltom je mornariški tajnik Swanson razpisal ponudbe flbOVKO nVUHDNQ OOMPANX Vnak BakHi'i ^raMcst L. VltM Of oft tfeo obrpontloD ud addnam oft «bor« oftfloon: Mtv Yoik OUf, M. X. "OILA.g. NA.ROQA" (Toloo oft tka Poopio), Do# BzMpt Bnatej« aai Hottdan So pol loto Ro fetrt lota > folio ta Aaodko ta IK& N ....................96.W|Z0 |X IMI] Zo ia K • (1.901 Zo p4 lov Took ta oolo lata fTjOO pal lota........... • tlHHM M« ZO iaOMOMtfO OOMlO lota 17.00 pol lota..................... 9U0 ▲dTtrtlMnOBt oa Sotwerlpdoa Yearly f6.00 -tiloo Naroda" bkojo raki daa lariataU j ta mmSkm «GLtt NARODA*. tU w. Itak Telephone : CHelssa 3- Nair tartb nr i. -1242 t: New York, Monday, June 21, 1937 ~ ^eeggggg— i ■« i ■ m... T...........is_ !■ THE LARGEST 8L0VENF VA1LT W VJ93. • 0 V I ANGLUA SE NAGIBLJE K NEMCUI PriseJ je čas, ko je mogoče objaviti mekatera dejstva, katerih jawnwt do .scdnj ni i>oznala, in jih vsled tega tudi ni mogla praivilno razlagati. Tak je n. pr. bodoči obisk nemškega tvnan joga ministra von Neuratha v Lqndomu. Da je mogoče razumeti ta obisk, se moramo vrniti k onemu dnevu, ko je španski vladni aeroplan vrgel bombe na roem-ško križa rit o "Deuti>chlamd". Število žrtev, mrtvih in ranje-nili, je bilo nad 90. Kmalu nato je bil tudi bombardiran italijanski rušilec Barletta in je bilo ubitih 8 italijanskih častnikov. Ta <1 va čina sta vstvarila položaj, o katerem sta razpravljala Hitler in Mussolini. Ob času bombardiranja Barlette. je bil Mussolini odsoten iz Rima, usled čeaar se je njegova jeza nekoliko ohladila, prereila in briJa .še mnogo l>olj osupujena, Adolfa Bakla rri ja, višjega pri ko bi vedela, da je l»il<» bonAmrdiranje Almerije samo sencaletava glarvne železniške direk NAPADALEC NA NEVESTO SE OBESIL V ZAPORU 28-letni breaposelni delavec Vladislav Česen je streljal na svojo zaročenko, 3 leta starejšo Rafaelo Kobalovo ter jo zadel v kolk, nadaljuD krvopre-litje pa je preprečil stražnik, ki je prihitel in Česnu odvzel revolver. Kobalova je bik: pre-ipeljana v ljuibljansko bolnišnico ter je njeno stanje že izven nevarnosti. Česen pa se je čez noč v zaporu obesil. Iztrgal si je namreč iz svoje suknje kos podloge ter to spletel v vrv in jo pritrdil v zanko na rešetko okna. Pustil je poslovilno pismo, v katterem dolži Kdbalovo, da je ona' zakrivila to žaloigro. Česen je bil doma m lfoč pri Vipavi ter je prišel s potnim liistom v Jugoslavijo. Kobalova pa je doma iz Trsta, živela pa je pri sorodnikih v Pragi. Na povabilo Ko-balove sta: se oba sestala v Ljubljani. (Vn je imel že prej namen ustreliti najprej Koba lovo, nato pa sebe ter je v ta namen kupil revolver za 300 Din. Ker mu to ni uspelo, se je v ječi obesil. EKSPLOZIJA V Ta VARNI SAMASSA V tovarni Samassa v Zvo-narski ulicj se je pripetila huda nftereČa. Posebna komisija je poizkiuisala novo izdelane gasilske brizgal nice. Pri poizkuš-nji je ena brizigalna eksplodirala in težki kosi kovine so hudo ranili po glavi in telesu j "GLAS NARODA* koli 9 let ječe. Dobro se pozna z različnimi paragrafi in. je to odkrito in cinično dejal v obraz za&liševalcem. Izjavil je, da umora ne bo priznal, pa naj policija zbere proti njemu še take dokaze, » ees, da pred Bodmijp velja samo lastno priznanje* 2RTVE STRELE ■Ko se je vračala 24-letna tlkalka Marija Točajeva k Ga-berja med nevihto z dela v tekstilni tovarni "Metka" v Celju domov, je blizu mestne avttogaraže pri St. Lanovžu treščilo. Zračni pritisk je vrgel Točajevo s tako silo ob tla, da si je poškodovala čeljust in iflbila zobe. Točajevo so ne zavestno prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. NESREČA v RUDNIKU V rudniku v Krmelju pri St. Janezu je plaz zemlje zasul 26-letnega rudarja Ignaca Perli-ča. Tovariša so rudarji s težavo izkopali izpod zemlje. Perlič je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili hude notranje poškodbe. DVA MESECA LEŽAL V MURI V začetku aprila .je izginil zdoma delavec Matija Pire z {Vranjega vrha pri Vel k i. Zmanjkala je. za njim vsaka •sldd, dokler ga sedaj ni Mura naplavila pri Radgoni. Ležal je dva meseca v vodi. š sorodnike ali prijate- ^ ^ Ije, to lahko stori. — £ t r~ 'Naročnina za s t a r i r kraj stane $7. — V ^ f (talijo lista- ne poši- i rr°-..... i no krasne šopke cvetlic in košarice s sadjem. Broughtono-va se je med vojno omožila — z drugim, in je 1. 1932 umrla. V svoji oporoki se je Hedley zopet spomnil svoje stare ljubezni,' kajti njenim sorodnikom je zapustil znatne vsote. t "ga, kar je nameravl Hitler o*pi>viti Španski. Angleška vlada je natančno izvedela, o čem so tedaj razpravljali Hitlerjevi (ministri. Hitler je v svoji jezi zahteval, da Nemčija takoj napove vojno Spamski, katero je označil kot druhal l»arab v službi Moskve. Hitler je zahteval, da nemški l»ojin«' ladje takoj prično bombardirati špansko začasno presto-lico Valencijo, nato pa je hotel na Spaariko poslati celo armado, rekoč, da hoče na Španskem razdejati "komunistično gnezdo." Vojni mjnrster feldmaršal von Blomberg in vnanji minister vrni Neurath h ta šest ur potrpežljivo poslušala Hitler jeve izbruh jeze in sta mu prifM>ročala hladnost ter mu kazala na iveliko nevarnost ta'ko 'pustolovščine v Sre »I N ............. Dt* NI ___dm. m f T JI lll.lt Dta. M DN-rlN^ ? ITALIJO 1.1 JI t 1SJS I N.N H7.«l lin ji lit IN Ur NI lir. Mi Ur 1IN Ur NN lir NN* KM* B9 CM** BMD1J B1TM6 MWN4J0 B9 »AfMPUtM CMJtM PODT.tŠMIfM BPMMMMMBt OOMtf ALi < DQU PUBLISHING COMRAN¥> , ŽliMBtllii1*^* '.fo ci.je v Beograldu, in 7m va.}enca tovarne Vlada Steinbacha. Oba ponesiečenca je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. 2000 MOŠKIH DELAVCEV GRE V NEMČIJO Pred nekaj dnevi je šel čez Maribor prvi transport 400 delavcev in delavk z Prekmurja in Murskega' polja za Nemčijo. Nato je šel drugi transport z 580 delavci. Tudi ti so bili večinoma fiami Prekmurci. Pred nekaj dnevi se je mudil v Ma riboru zastopnik nemškega posredovalnega urada v Berlinu ter se je javil pri ravnatelju borze dela Goloubu radi najemanja delavcev za poljska dela v Nemčiji. Izjaivil je, da ralbi 2000 delavcev. Okoli 1000 jih je dosedaj že našel na področju Borze dela v Murski Soboti. Nemčija sprejema samo tedrave, mlade in neporočene ljudi obojega spola, ki se morajo zavezati, da bodo ostali v Nemčiji do decembra 1938. Zaposleni bodo na manjših po-Bestvrh ter bodo prejemali poleg hrane in stanovanja še 30—40 mark na mesefc». MATKO RAZBERGER IZROCBN SODISCU Ljubljanska policija.' je sedaj zaključila preiskavo proti Matku Raasbergerju, ki je bil a-heiiran, ker je bil osumljen, da je dne 11. aprila umoril v ropar Ikern namenu Jožef o Hartkči* čevo, kuharico v župnišču na jJavoru, Preiskavo je vodil šef kriminalnega urada Franc Žaj 4ela. V preiskavi je. Wlo zašli panjjb vse polno prič ter je bil Ratfberger mnogo • krat kon-I frpn^rraa taiko na' Javoru, ka-,kor tudi v Ljulbljani. Mnoge jpriča sp spoznal? in, potrdile, ^a je bij prav Afafeko Raeffberger tisti neznanec v pumparicah, ki se je usodnega dneva klatil ^0 Jaivoru in spraševal za1 razmere v javorekem župnisču. Mut-ko Raajberger se je rodil leta ^906 v Ljubljani, pristojen pa v Šksojan v kffikem okraja, temu, da fruiki^ lit, j« le priMdel 0- CEZ 30 LET STA SE NAŠLA Iz Milana poročajo tole zanimivo dogodivščino brata in tM^tre, ki sta se na"šla in spoznala čez 30 let: Do letols ta dva človeka niti slutila, da sta%si brat in sestra ter drog za drugega niti vedela nista, oletinih hladnih kopeli, prej povprašajo svojega zdravnika So namreč ljudje, ki jim telo hladne'vode ne prenese dobro- Kopanje se prične običajno sredi junija, ker doseže votla večinoma šele tedaj ugodno temperaturo 1H do ±2 rtopinj Celzija. Pozneje se lahko privadiš tudi 14 stopinjam. Dvomljiva slava pa je. če se nekateri ljudje (ponašajo, da vzdržijo tudi 10 stopinj. Takšna kopel utegne pod nekimi pogoji učinkovati zelo škodljivo, ker odvzame telesu preveč toplote in prehitro. Zato se tudi ne smemo kopati v pozui sezoni. Ob koncu septembra je po noči običajno že tako hladno, da se voda podnevi ne more ogreti nad 10 do 12 stopinj. Tedaj je treba nehati. Najugodnejši,dnevi čas za kopanje na prostem so ure po prvem zajtrku. Preti vsem se moramo čujvati kopanja po glavnih Obedih ali tedaj, če smo se .preveč najedli. Dosti škode je napravilo tudi že predolgo kopanje. Posebno o troci se v vročili poletnih dneh ne morejo ločiti od vode. Po pol ure in še dalj čepijo v vodi iu pridejo na zadnje z modrimi ustnfcatai in tresoč se po ivsem telesu ven. To je na ivsak način škodljivo. Prve kojpeli ne smejo presegati pet minut. Tudi pozneje je priporočljivo, da ne ostaneš v vodi več nego 20 minut. Po kopanju si telo dobro o tri z ne premehko cunjo, obleci se hitro, gibaj se in nekaj tudli .pojej- Prve pol ure po ko-l>anju, telesno in dušetvno počivaj. USTAVLJEN PROMET po^M **fltipo .VirL«n«ingu, Mioh., kjer,, so delalvei s svojimi avtomobili zablokira* li ves promet ter ustavili delo v tovarnah m trgovi- nah. V okolici Little Falls sem bil štiri dni. Mrs. Furlan je bila tako prijazna, da mi je dala na razpolago karo pn šofer-v osebi mojega prijatelja (Matija, ki ipozna tamkajšnjo okolico in ljudi kakor svojo dlan. Moji sorodniki v Fly Cree-ku se dobro komandirajo. Kot tslišam, se bo družina farmerja Korošca y bližnji bodočnosti zmanjšala za dva člana oziroma člamici. l)he hčerki bosta šli od hiše. Ena se bo primožila v Cherry Valley, druga pa v Fly Creek. Tako je prav. Stari so pre-orali ledino, nadelali so se, in ni več kot prav, da prežive jesen svojega življenja fv miru, uživajoč sadove dolgoletnega truda in trpljenjiu Dva 'dni sem 'bil gost Mr. Amtona Keržiča in njegove prijazme soproge v Cherry Valley, i?n Tone, ki ješ bil v mladosti kočijaž nekega notranjskega graščaka, pa danes z nobenim graščakonrne menja, me je seznanil še z nekaterimi slavonskimi farmerji v Worcestru, East Worceistru, Dorloo in Elk Creeku. Spočetka sva se vozila sama, pozneje se nama je pa pridružil farmer Habinc. Dalj časa smo se ustavili pri Kodrovih, kjer so nedavno krstili dvojčke, ter pri Pavletu Zalazniku, ki bo kmalu eden največjih farmerjqv v tamkajšnji okolici. Pri Pavličevih smo Mili dobro postrežem, istotako pri fannerju Tometu ki mi je povedal dosti originalnih, katere bodo prišle počasi na vrsto. Pri Trinkausu smo bili trikrat, pa .nii?mo dobili nikogar doma. Meni se je še dobro zdelo, ker se še vedno nekoliko bojim Frankove žene, ki je baje jezna, ker sem nekoč nekaj pisal o nji. Pa nisem pisal s slabim namenom, ker pri pisanju sploh -nikdar nimam slabih namenov. Da sem obiskal tudi kovača Pera in njegovo Katrico in da sem se tudi pri Semrovovih u-stavil, mi skoro ni treba omenjati. Rad bi segel v roko vsem tamkajšnjimi farmer jem, pa je bilo premalo časa. Ko sem bil tam, se je odigravala v Cherry Valley oziroma v Cooperstowinu velika žalo-igra. Farmerja Pavla Logarja sem dobil sedečega na klopi pred hišo. Z rokama si je podpiral gl^vo iin gledal v brez ci'ljoio daljavo. Vedel sem, kako mu je v duši. Njegova žena, ki je bila pred dvemi leti, ko fccjm jo zadnjic videl, še »vsa mladostna in čvrsta, je umirala v bolnišnici v Cooperstowtiu. Umirala počasne, strašne smrti.. Rak ji je bil začel razjedati notranjost, in zdravniki so izgubili vse upanje. — Moj Bog, tako mlad«, — ^e tarnal Pavle, — pa jo bom izgubili. Če bi ze vsaj otroke Imela. Kaj bom warn brez nje? Kaj bo farmia brez gospodipje? v Nisem ga mogel potolažiti. Nad trideset molznih krov se je paslo na pazniku. Farma tako velikja, da je v dveh dneh ne Obhodi«. Logarjev modern hlev je ponos vse Cherry Val- ioy. i__ . Par oli prale mlade ženske. Zdaj pa zdaj si jih mogel videti, kako so z golimi, od solnca pozlačenimi rokami iflplakovale belo platno v lepi modrini čiste vode. (''asih je sunek vetra zanesel semkaj njih zvonki smeh. "Hej Lisec!" Lisec, to je bil vol, ki je bil vprežen na levi in ki j«* zmeraj obstal, kadar je orač nehal žvižgati. "Saj prav za prav ne bi smel te njive nič več obdeloovti, si je je mislil Danijel. Zakaj pred tridesetimi leti, ko je bila žetev, je tu nekoč zvečer govoril z Damjano, ki je bila majhna, rjava in gibčna ko murenček in ki je znala vihteti koso ko kak moški. Pa je tudi rada poslušala, kar so ji moški šepetali na uho. Toda, nekoč pride ura, ko se mora *• Ji najbolj vrtoglavo dekle zavedati, da je vezana in sta že dve hiši »govorjeni in nista proti. Res, a tu je bil tudi Krupon. Krupon, lepi mladenič, ki mu je srce ležalo na dlani. Kar preveč radodarno ga je ponujal ddkletom. Vsaka je vedela kako zgodbico o tem. In on PRSTAN (sam je dobil zmeraj kak novi "odpustek" od te in one, ki ga je kazal okoli. Tistega dne se ni 'bil premaknil od Damjane. Šalila in smejala sta se, ko so povezovali snopje. Časih je ona za dolgo umolknila — in to ga je huje bolelo ko smeh. Tedaj se je Danijel razsrdil in je poklical Damjano. Takrat je bilo tričetrt njive požele. Ko sta si stala nasproti, je divje izbruhnilo iz njega. Damjana se je zagovarjala. Njen životek je bil vete prepoten, slama ji je tičala v laseh ,Obraz ji je žarel ko ogenj. Kajpa, saj se je res smejala — ali je to kaj hudega? Krupo-rtu se pač vsak smeje. Danijel se je mahoma uzrl na njeno levo roiko in žile na vratu so se mu napele. Glas mu je bil od jeze kar hripav. "Kje imaš prstan!" "iPrstan . . . O, jaz . . ." Treba je še dodati, ila se je Damjana lepo potem dogodku množila. Tam za hribe, daleč odtod. Nedavno je bila prišla spet v domačo vas, seveda, postarana, kalkor so se bili vsi jmj-starali. (T,e sta srečala drug drugega, sta se h'po fnrzdravila. "He, Rusec!" To je bil drugi vol, Tci je zamukal in nljstal in se z razstorjavim repom o-tepal po lakotnicah. "lie priden bodi, Rusec, saj je poslednja brazda!" Rjava prst se je dvignila in se tiho ulegla na stran.. Blesteče se je šinila iskra iz nje. Danijel je pridržnl vola, se sklonil k brazdi. In se je dvignil ves bled in nem. Med prsti je držal zlat prstan. Natančno je poznal ta prstan, prstan bivše njegove neveste. Pet in šestilhet goldinarjev je bil dal zanj pri najl>oljšem draguljarju v mestu. "Damjanin prstan!" Se jo je videl pred seboj, ženjieo, kako mu je navzlic jezi zatrjevala: "Ne, Peter, nisem mu ga dala! Izgu/bila sem ga!" Takrait je vzrojil, ves divji je ljil in trši ko železo in kamen. Ni ji mogel, ni ji hotel verjeti. A ona je bila ko on; tudi ona je imela svoj ponos! Toda znala se je bolje potolažiti. Odtlej se je navadno vsako d Hugo leto zgodilo, da je Danijel v to svoje staro gorje rezal brazde. Zmeraj je pridelal iste misli. Bile so ko trnje in osa t je bil v njih. In čeprav se ju še talko premagoval, vendarle je »daj drgetalo telo staremu možu. Bilo je, ko da ga je sredi odprtega polja zaloti- la nevihta;; sredi kamnitega sveta, daleč proč od varne strehe. Stal je v besnem, ža-rečem orfcami ves oslepljen, nezavesten, ko prikovan. Trideset let njegovega življenja je plesalo krog njega z vsemi bo-bolečinami, tugami z vso stisko in divjim kosanjem, vendar je to bol prekinjala žalostna sladkost. "Bog daj, Danijel!" je udaril mlad glas v njegovo okame-nelost. Dvignil je glavo. "A ti si, deklica!" Pristopila je k njemu in je z vedrim smehom nesla svojih sedemnajst let tako lahko kakor sveženj opranega perila na nlavi. To je bila najmlajša Damjairina hčerka, njen srček, ki jo je najbolj nežno ljubila. "Kaj ste pa tako zamišljeno ogledm'a'liT" "O, nekaj, kar te bo raevc-selilo ,otrok moj. Zlat prstan kii (isem ga pravkar izoral iz zemlje .. . Na, vzemi ga, k tvoji mladosti spada. Res, res — podarim ti ga! Materi ga pokaži in prosim te, nikar se mi ne zalivali!" Vzela je prstan in je vsa srečna odšla. On pa je zamišljeno dooral poslednjo brazdo. NEVARNA VODA. VULKANSKI EBUPCIJE. NA NOVI ZELANDIJI. Mesto Ralbani v Britski Novi Gvineji je zadela huda katastrofa. Nenadni vulkanski izbruhi so povtzročili, da je ostalo skoraj 5000 ljudi brez strehe. Mwu'hi še trajajo in zasipavajo ceste s kamenjem in pepelom. Prebivalci Rabasnia so pobegnili v sosedne kraje. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da bi oškodovanci, med katerimi je kaflwnih 700 belokožcev, ne ostali brez živeža in strehe. Še ni izginila ljudem iz spomina strašna nesreča, ki se jo lani primerila na Moravskem, kjer se je cel šolski razred z diro in konji vkrcal na splav, da ga prepelje čez reko Dvjo. Hplrn' se je med prevozom nagnil in na tucate otrok je na-ilo smrt v deročih valovih narasle reke. Nekaj podobnega se je te dni ugodilo v Rramuniji. Dva razreda m*ke ljudske šole sta odšla na šolski izlet v Verbico blidki Krajove. Učenci so zasedli dva čolna, s katerima so se vozili po precej globokem riihnFku. Nenadoma se je eden izmed čolnov nagnil na stran, dvanajst otrok in učitelj, ki j Lih je spremljal, je padlo v vodo. Rešiti niso mogli nikogar. (Ko so reševalci prihiteli na kraj nesreče, je bila vsaka pomoč odveč. Utonil je učitelj Popa, ki so ga obenem z dvanajstimi mrtvimi učenci potegnili iz vode. Trinajst učenk ki so bile priče katastrofe, pa je poflxignilo in jih doslej še niso mogli izslediti. Tudi njihov spremljevalec učitelj Tarcoi, je izginil in ga zaman iščejo. PO DELU ZABAVA i . • - ■ i J! » . j ««3 •• • Knjigarna "Glas Naroda" dcl&vk, ki m po napornem« delu v tovarni poevečajo sport* SKRIVNOSTNA LA-DJA NA DRA2BI V luki angleškega pristanišča Portsmouth so te dni na dražbi prodajali skrivnostno ladjo, ki njene uganke še doslej niso raav-ozljali. Ni to kak "leteči Holandec", ki bi z razpetimi jadri broz mošitva noč in dan jadral po vseh morjih sveta in strašil mornarje, kakor se glasi mornarska pripovedka. Vendar je ta ladja, ki so jo te dni prodali na Angleškem vse eno dovolj Skrivnostna saj že celih 20 let nihče ne ve, od kod je in kam je bila namenjena, ko so jo angleški mornarji našli sredi morja brez vsakega moštva. Njena zgodba, kolikor je svetu znana, je taka: Bilo je nekoč sredi svetovne vojske. Angleški parnik je takrat blizu prisitanUšča Cherbourg na širokem morju zapazil manjšo ladjo in jo ustavil. Takrat so bili vsi angleški par-niki oboroženi in spremenjeni v pomožne vojne ladje. Ladja, ki jo je angleški parnik pozval, naj obstane ter se uda, pa n' kaznla prav nobenega znaka, da bi hotela pobegniti, pa se tudi ustavila ni, pač pa je plavala po morju, kakor bi jo nosili valovi sami brez vsakega krmarja in vsakega vodstva. Angleški parnik je srečno pristal blizu ladje, nakar so angleški mornarji sila previdno z napetimi samokresi zlezli na krov tuje ladje. Ladja je bila snažna in lepo zlikana. Vse je bilo v najlepšem redu, toda nikjer ni bilo žive duše, niti en glas ni prihajal od nikoder. Samo stopinje angleških mornarjev so nekam strahotno odmevale od ladijskega krova. Krov in ka-jute vse je bilo čisto in snažno, tdda prazno in brez ljudi. Ladja je bila kakor izumrla. Na krovu je še stala pogrnjena miza, na njej je še stalo pripravljeno kosilo, pri mizi so stali pripravljeni stoli, kakor bi se vsak hip morala zbrana družba vse-sti na nje. Kje neki so lačni potniki in lačna posadka, ki jih tukaj čaka pripravljeno kosilo? Tako so se spraševali angleški mornarji, ki si na to vprašanje niso znali dati pravega odgovora ter ga še do danes nihče ni mogel dati. Ni kazalo drugega kakor prazno ladjo privezati k velikemu parnikiu ter jo zavesti v pristanišče Portsmouth. Tam je skrivnostna ladja ostala do današnjega dne, ne da bi se bil v vseh teh 20 letih oglasil njen lastnik. Med tem je bila svetovna vojna končana, mir jo napočil, toda lastnika ladje ni bilo od nikoder. Skrivnost te ladje je ostala se vedno nepojasnjena. Začeli so ugibati, kako in kaj je g to ladjo. Zraven pa so spraševali na vseh koncih in krajih, čigava bi bila ta neznana ladja. Brez uspeha. Mislili so ndkaj časa, da je ladjo morda presenetil na morju kak nemški podmorski čoln ter zajel posadko, nato pa izginil, ker se je v tistem hipu približala angleška oborožena ltfcdja. Toda natančna poizvedovanja po vojski so dognala, da takrat nobena nemška podmornica ni Trite v titti bližini ter da ni zajela tam nobenega moštva s talke in take ladje. Med tem» je lirdjtf mirno letala v pristanišču ter se starala. 20 let je tudi za ladjo ve* tika doba, ki se je ladji močno poomala. Ladja je začela skoro 216 West 18th Street New York, N. 7. IGRE ANTIGONK, Sofoklej, 60 strani .............. AZAZEL, trdo tm. ...........................1>~ »roilrana JO BENEdKI TRGOVEC. Igrokas t 0. dejanj.... M Klasične Igra najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v kramo slovenKino naa najbolj II pesnik Oton Župančič. v CYRAN DE BEBGEKAC. HerolCna komedija v petih dejanjih. Trdo veaaao ..............1.10 črne maske Bplsat Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... M Globoka ruska drama je podana v i-ko lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih jo gospa Z morja, 5. dejanj ................ .79 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 136 strani. Cena.... .00 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romana bralca nase. Mukoma doživlja* mo prizor za prizorom, grozovltost za gro* zovitoBtJo do strainega konca. LJUDSKI ODER: 6. zv. Po 12 letih, 4. dejanji .00 MAGDA. Spisal Alozlj Remec. 86 strani. Cena...43 Znlolgra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpuMa in umira po krivdi mola." MARTA. SEMENJ V RICHMOND«, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN, Mllčinskl, 62 strani.....35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Mollere, 80 str....... M OB VOJSKI. Igrokas v Štirih slikah .......... JO OPOROKA LUKOVSKEGA GRAjSCAKA 47 strani. Cena .......................... .80 Ta veseloigra zninega CeSkega pisatelja Vrh-llckega Je namenjena pred v sem manjfilm o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Oolja. 84 strani. Cena.......48 Božična Igra v fitlrlh slikah, primerna za večje odre. » POTOPLJENI ZVON Spisal Gcrbart Hauptmann. 12-* su Cena...SO Dramatska bajka v petih dejanjih. PEPELtIH, narodna pravljica, 6. dejanj U str. .39 REVIZOR, 6. dejanj, trdo vezana .............73 R. U. R. Drama v R. dejanjih a predigro, (Čapek). Vezano ........................45 ROKA V ROKO ............................ JO MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 itr. Cena: mehko vezano.....70 Ves..... JO OTHELO, bhakespeare. Mehke vezan® -------- .70 SEN KRESNE NOCL Shakespeare. Mehko vezane. Cena ........................*........................... SKOPUH, Mollere, fi. dejanj, 112,str, ........ JO SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETT) Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... JW To Je ena Izmed petih enodejank, Cijlh dejanje se vrSl pred svetovno vojno. Nsmen ki ga Je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: - Ni stray. *«ui.'eč zdra* vilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 ttrani. Cena.....35 Ljudska drama v Štirih dejanjih. Vprlzorl* tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave pre-ve'lklb stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra • petjem v 3. dejanjih .... .00 ZAPRAVLJIVEC, Mollere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... JO ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokas v 5. dejanjln J5 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 8.snopl6. Mlin ved zemljo, Sv. N«**- «anje .00 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije bevlee, — Marjin otrok ........................ JO 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška dekliea,— Materin blagMl* .................. JO 15. snopu. Turki pred Dunajem, Fabjola In Nflia ................................ JO 2d snopič. Sv. Jnst, Ljubezen Marijinega o* trska ............................... JO PESMI in POEZUE AKROPOUS IN PIRAMIDE ................ JO BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.13 broširana L— KRAGULJČKI (tltva) .......................«» ROB ZA MLADI ZOB. trda ves.............. MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................M* NARCIS (Gruden), broš. .................... JO NARODNA PESMARICA^, Cena .............. JO POLETNO* KLASJE^ Cena .................... JO PRIMORSKE PE&MI, (Gruden), ves. ........ .35 SLUTNB (Albrecht), > broš................... JO POHORSKE POTI (Glaser), broSrano.......v 30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... JO VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ JO ZVONČKI. Zbirka pesnij aa slovensko mladino. Trdo vesano ............................ JO ZLATOROG, pravljice, trda v- ............ JO življenji Spisal Jankr Samec. 100 strani On«...... M PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska Ura. (Holmar) ............u— Orlovske himne. (Vodopivec) ................lto Pomladanski odmevi, 11. zv. .................. .41 SLOVENSKI AKORDI 22 meAanih in moških zborov, uglasuil Kari Adamič ............................ Cena 1j0 PLANINKE Pesnil za sopran, alt, tenor in ^giasbil J. Laharnar ........................Cena lso MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek -49 Trije moški zbori. (Pavčlč) Izdala Glasbena Matica .................. .00 DVOGLAS NO Naši hlmul .................................. jo MLADINI Osem mladinskih i>esinl ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika h klavirjem ali harmonijem. Uglasil Einil Adamič ................Cena \r- MEdANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .• .45 RAZNE PESMI S SPREMLJE V AN JEM J Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.......... .41 V pepelnitni noši. (Hattner) Kantanta za soli, zbor In orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi. (1'relovec). Za moški zbor In bariton solo ................................ jo MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne ................ .15 St. la. Sto čutiš, Srbine tuinl .................15 St. 11. Zvečer ...............................15 št. IS. Podoknica ...........................15 Slavšek, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... .25 Lira. Srednješolska, 1. In 2. zvezek po........ jo MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?" - 3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dlvna noč ...............................40 fl. svezek. Opomin k veselju; Sveta noč-, HtraZnlkl; Hvalite Gospoda: Uhčutki; Geslo .......................................40 CERKVENE PESMI Domail glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1,— Tantum Ergo (Premrl) ...................... jo Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ jo Pange Lingua Tantum Ergo Geniteri (Foerster) jo K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........40 Sv. Nikolaj .................................. 00 10 EVHARISTlCNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena L— MISSA in Honorem St. Joseph!, Kyrie Cena 1.— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena 1,— PRILOŽNOSTNE PEMC za izvan cerkvene In društvene slavnostl, sestavil A. Grum. Mešani In moški zbori...Cena L— NOTE ZA CURE Koieljskl. Poduk v Igranje na eitrah, 4 j vet ki 8 JO Buri pridejo, koračnica ...................... jo NOTE ZA TAMBURICE ^icvenske narodne pesmi za tamburaškl zbor In petje (Bajuk) ............................1j0 Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L— Na Gorenjskem je fletao ......................L— RAZGLEDNICE NewyorAke. Hazilčne, ducat .................. JO Is raznih slovenskih krajev, ducat .......... jo Narodna noša, ducat ........................ jo POSAMEZNI KOMADI, po .......... • eentev Naročilom je priložiti denar, bodisi v \go* tovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 r.etiia. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite ua: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY nA6 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. 39C rnopadati. Lesene deske so začele pokati in kazati velike špranje, čeprav »o sicer Angleži na to ladjo močno pazili. Sproti so jo popravljali ter jo čistili. Nazadnje so pa začeli računati, da poetajatjo stroftki osa vzdrževanje skrivnostne ladje vendar le večji, kakor pa je bila ladja sama vredna. Zato so oklenili, ker 90 Angleži pač dobri in hladni računarji, iznebiti se ladje, od katere limajo sann škodo. In tako so jo dali na dražbo, kjer je bila prodana Kupil jo je 'najbrže kdo, ki Ima smisel za take 'stare ladje. Morda jo bo dal popraviti is prenoviti, pa se bo potem kot imeniten gospod vozil z njo pO morja. Prav gotovo pa ba zdaj mislil tudi na njene no-kklauje lastnike, mornarje in popotnike, ki s 9 talko skrivnostno izginili s te ladje, dft Se danes ni sleda o njih. ■■J '•ft! New York, Monday, Juno, 21, 1937 ¥znt TSB&WBT WWWWB WXILY tW 711 f p—— ma a mah Vesa C zmjnu o^o ZA "4LU HAMSA" miREOIL: I.H. 3C Ramo delo, naporno drlo mu Se moro pomagati. Xa hodniku jasno sliši H o rs to v in Fridin glas; najbrže hotel svak oditi. Ludvik vstane, da se mora posloviti flio je, da bo na svetovni razstavi vsaka država svoj paviljon. označila ne le s i . tvoj o državam zawtaro, temveč tudi z drugimi značilnimi znaki, ki bodo* natančno označevali raz- iz nje vzeti nakit? Pojdi, jMijdi, sama si malo pri' tem pomagala. Deše nisi tnogla trpeti!" "Kaj pa misliš!" Ostro sika Otilijin glas. "Ko svoje sestre ne bi poznali" »e smeje Horst, "an na svojega prijatelja Gillmana si tudi neumna, namignil sem ti; prav peklensko te je zapeklo, da si je onstran luže vjel mili-jonamko ribico!" 44Molči! Ali noriš?" "Ne norim, kajti v glavi imam dvoje zdravih oči! Molčal bom, ker me nič ne brigal Veik'ti pa le moraš, da sem to sporami." V gospej Otiliji vse divja — kako je mogel biti Horst tako nepreviden, da je kaj takega govoril tako blizu Ludvikovih vrat? Toda to je bila njegova navada — vedno je bil vesel, kadar jo je mogel spraviti v zadrego in se ni smela braniti. Zdi se ji, da je k(rt živ nataknjen metulj, či^ar trepet je z veseljem gledal. Frida priskače. "Stric Horst, ali že misliš iti?" "Seveda, saj je že čas. Zvečer moram se pisati svoji Jieveofti. Ali jo iraj tudi v vajinem imenu pozdravim? Sicer pa ti napravim še en/krat poklon, gospiea nečakinja. V igranju si se zelo dobro izvežbala. Zaslužiš eno — —" Horst obleče svoj moderni površnik. "Tako, sedaj pa se boim še od Ludvika iioslovil. Kje pa je?" Ludviku Asehenlbachlu je bilo nemogoče iti ven. Z roko si podpira čelo in sedi pri pisalni mizi in skuša zbrati, kar je slišal v odlomkih. Kaj je'rekel Horst — kako dro si je Otilija izmislila o Desi? Občutek, ki mu zapira sapo, vstane v njem in naenkralt ]>osijo svetloba v temo — sedaj natančno vse razume! Frida meglo odpre vrata. "Papa, stric Horst hoče iti!" Le s težavo vstane ter stopi nekaj korakov proti Ilorstu. "Lahko noč, Ludvik! Nikar preveč ne žaluj," pravi Horst tiho. "Žalovanje in premišljevanje pa človeka privede do vsakovrstnih misli, katerih resnice ni mogoče zavrniti," odgovori Ludvik, pri tem pa njegove oči iščejo Milijo, ki se prikaže za bratom. Pomena njegovih besedi si ne more razlagati; njegova prernenjena zunanjost, hladni, nepremični obraz jo vznemirja. Toda Ludivik ničesar dalje ne reče, temveč se zopet zatopi v svoje delo. Cel kup listin ga čaka za rešitev. ".Tak je vedno — za družino ni več nobenega časa. Strašno je to," pride v jezni nevolji -skozi Otilijine ustnice, ko spremi brata proti vratom. "Zato ti tudi v bistvu nisem zameril, da —" se Horst pomembno nasmeje; toda ne govori dalje, kajti Frida stoji poleg in ima vsakovrstne želje za strica Horsta, ki jih še mora izpolniti, pred no bo odpotoval k svoji neveteti. Frida se že ■veseli na poroko strica Horsta, ker bo to prva jKimka, pri kateri bo smela biti navzoča. Ludvik Aschenbaoh istega večera ni več videl svoje žene. Zopet bere Desino |>oslovilno pismo, obupno prošnjo, da lu ji vendar verjel. Da, bila je nedolžna! Toda nakit v njenem žepu? Vedno si je govoril, da so ga otroci pri igranju skrili, da ga Deša ni vkradia — toda 0 tem gospa Otilija ni hotela ničesar slišati. Seveda je sama boljše vedela, je morala boljše vedeti — ker je sama djala nakit v Dešin žep, da bi zvrnila na otroka krivično suinnjo. Sedaj so Ludviku postale aveze jasne. Otilija je mislila, da se bo Dtfše, katero je zasledovala s sovraštvom, 8 tem rešila — otrok-a, ki je kradel, pač ni mogoče imeti v hiši! Ta rešitev je bila tako priprosta, ko je vise do konca premislil, da se mu zdi nerazumljivo, da že prej ni prišel na to misel. Da, priiprosta je bila rešitev — toda pogubna zanj, da je moigla biti njegova žena tako zlobna in da jo je njen brat spoznal, sam pa, njen mož, je še vedno taval v temi. Skoro boječe se ozira okoli, kot da je to strašno obdolžilo proti svoji ženi glasno zaklical! In nato druge Horstove besede — "na svojega prijatelja Gilmana si neunma" — kaj je hotel s tem reči? Ali je bilo mod Otilijo m Gilmanom kaj, česar ni vedel? Pozneje postane pozoren na njeno čudno obnašanje, ko ie lzveilela, da se hoče zopet poroči/ti. .Vroča jeza se mu dvigne. - TufJl tukai mf>ra pojasniti, kar je zadelo njegovo moško cast. Potem pa bo izvedel posledice! Že p^no gre v posteljo, toda po kratkem in nemirnem spanju se zopet zbudi P^81e.dvi*ne V P^lji ter gleda zaspanko ob svoji strani 1 • • VIV 80 cW£rožwali fiT°sti, kratko pristriženi lasje m lahna rdečica je razlita če® njen rjavi obraz. Iz iz-rezane svilnate nočne srajce gleda lep vrat. Kako dolgo je že temu, ko se je divil podobi te lepe zaspal**, da jo je zbudil s poljubi. Toda nič več se ne gane ni°' """V* 8rmm] P^1081 »i«*«** Mja in /h >c ni jen Ost njenega značaja. In sedaj še to zadnje! ♦ u ?tHija * bila zeI° M&riena, da njen mož po zaj- trku m šel, kot običajno, v svojo pisarno, temveč je šel v svojo stfbo. Ali wni pofitotil ddbro, ali pa je imel Se napraviti ka- K?l del°T i 0,tilija ** ne ^^ za njo je bilo tudi brw vsakega pomena. Zena gre Se v ktAinjo, pregleda vse, kar je kuharica na-m ji da \«a potrebna naročila. Pozneje je hotela paviljon bi bil prav za prav že dovolj označen s križem, ki stoji na kuiKili paviljona ter js daleč flia okoli viden. Toda po-webnost. te agraVlbe naj zlusti podčrta še drugi znak. ki so gii napravili na vrhu vitkega zvo nika. Taankaj namreč stoji velik kip Matere Božje, kakor da bi ta hotela |vse to poslopje vzeti v svoje varstvo. Marijin kip je mojstrovina znanega francoskega kiparja Rogerja de Villierja. Kipar j« Marijin kip naredil v bakru ter je v potezah dal kipu tako jasnost, da je učinek tega visoko stoječega kipa tudi od spodaj daleč na okoli močan. UKRADENI VELBLOD i USRMTIL TATU Iz mesta Punjab v Indiji poročajo, da je tamkaj tatu, ki je bil ukradel velblotla, dole- pa mož tudi pravico do las svoje žene. Kadar se mu zahoče, Nplete ženine htee v kito In jih odreže z ostrim kamnom. To frttori navadno po medenih tednih. iz. ženinih las si splete mrežo za ribe ali pa vrv po svojem okusu in potrebi. Mož ima celo pravico polastiti se las ženinih sorodnic, če še niso oiuožcne in ostrižene. Hvropskim ženam se bo zdela ta navada surova. Vendar je pa poučno, da lahko v Avstraliji možje nekaterih plemen sami ostrižojo svoje žene.| To željo je gotovo gojil v Evro-| pi marsikateri mož, ko se pojavila moda kratkih las. 7EMLJEVIDI SMRTNA NESREČA 5 letnega OTROKA Iz ttolcana na Tirolskem poročajo, da se je v tamkajšnji| okolici nekemu kmetu zgodila I v gozdu tale -strašna nesreča:' Komt Rauioser je vzel 5 se-1 boj v gozd, kamor je šel sekat les, svojega 5-letncga sinčka Lojzka. V gozdu pa mali fantič seveda ni mogel dati miru ter je venomer plezal in teka! tem ter tja. Talko je splezaj tukli na nizko drevesce. Pri tem pa se je ijxxl fantičkom zlomila veja, nakar je fantek padel tela .smrt na kaj žalosten Lu ne- na tla. Priletel pa je tako nenavaden način. Tat se je sple-, srečno, da je padel z glavo na zal v hluv, kjer so bile spravljene domače živali ter je od-vezal velbloda in ga odpeljal okleščeno vejo drugega dreve sa tako nesrečno, da se mu jt konica veje zarila skozi oko v s seboj. Pri tej tatvini, kate- možgane. Otrok je bil seved re nihče domačih ni opazil, se je seveda tatu silno mudilo, lic tel je čimprej izginiti iz bližine kraja. Da bi svoj plen čim hitreje imel 11a varnem, je začel velbloda (priganjati, da bi bolj urno tekel. Temu pa se je ukradena žival uprla ter je tatu napadla. Velblod je zgra bil možaka ter ga tako obdela! da je obležal. Ko so ga čez več ur našli na cesti zunaj vaHi, je že umiral. Velblod pa se je mirno vrnil v svojo stajo. takoj brez zavesti. Nesrečni oče je sinka vzel brž v naročje ter z njim tekel v bolcansko bolnišnico, kjer pa otroku niso mogli nič pomagati ter je kmalu nato umrl. M02JE STRI2EJO SVOJE 2ENE Modo kratkih las so spoznali v Avstraliji nekateri narodi že davilo pred svetovno vojno. Gre za nekatera plemena, sto-j in je bil največji ptič vseh ča j 1KOV - SHIP NEWS 3. avgustn: __ « mi. junija: (Jut-en Mary .U junija: Kex v uenoa v Cherbourg ."J junija: Bremen v Bremen Lafayette v Ilarro M junija: NORMANDIE v HAVRE AQUITAN1A v CHERBOURG Washington v Havre I julija: ronte (11 Savola v Oepoa Berengaria v Cherbourg Champiuin v Havre I rt. Julija: Europa v Bremen :. julija: Queen MBry v Cherbourg 9. lie oe France v Havre IC. julija: Vul'anla v Trst 14. julija: Norma utile v Havre Aqultnnia v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Qenoa Bremen v Bremen L'J. julija: Berengaria v Cherbourg kurjfli jajc in ves posad — 15 do 20 jajc — tehta tri con te. Kateri vzroki so pri morali jJtirjega velikana, da je izumrl ni znano, pač, pa vemo, da je v,prav pomanjkanje letanja u-nieilo njegovega manjšega sorodnika z imenom moa. Ta ptic ki je bil še zmeraj 3 m visok in ga ni noben Evropejec videl, je živel na Novi Zelandiji. vlrtuo do fcdaj Imate plafeano naročnino. Prva ftte'Mku izmeni mesec, druga dan In tretja i>a ;eto. Da nam prihranil n^-.Krtrebnega dela ln utrofikov, Vas prosimo, da skuAate naroCni-no pravočasne poravnati. Pofiljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte naSemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov, kojlh imena su tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nafiib rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKO\ IMA V ZAIAJGI TUDI KOLEDARJE IN f BATIK*!; ČE NE Jltl PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, CE KAJ POTREBUJETE CALIFORNJ4: San Francisco, Jacob Lansbln COLORADO: * Pueblo, Peter Culig, A. Saftlfl Walsenburg, M. J. Barok INDIANA: Indianapolis, Fr. Znpanttt. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck tre ln lUlaoia) Joliet, Mary Bsmbich La SaUe, J. gpellch Aisscoutah, Frank Augustla North Chicago in Waukeguu, Ma-tbias Warsek MARYLAND: Kitxmlller. Fr. Vodoplvee MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Cblsholm, Frank Goulo Ely, Jot. J. Peabel Eveleth, Louis Oonle Gilbert, Lonla Vessel Hlbblng, Join Povie Vlrglna, Frank Hrvitlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Wash oo, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Brodarlek VBW YORK: Ooraada, Kail uw§ Wt, frmk OHIO: Barberton, Frank Troaa Cleveland, Anton Bobek, Chae. Karl* linger, Jacob Resnlk John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Baiant, John Knm't Toungstown, Anton Klkeij )REGON: Oregon City, Ore« J. Koblai PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikir Broughton, Anton Ipavoe Conemaugh, J. Bresovee Covert! ale ln okoUca, Mrs. Ivana Rupnlk Export, Louis Supaotli Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaasln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Taulelj Luserne. Frank Balloeb Midway, John 2ost Pittsburgh ln okoUca, Philip Progar Philip Progar , , Steel ton, A. bron Turtle Creek, It. "-Mfrer West Newton, Jooeph Joraa WISCONSIN: Milwaukee, West AUIi, Vr. Sheboygan, Jooep WYOMING: Rock Springs, Lotto Diamond vUlo, Joo RoUch ?sak to, katen |t prejeL eruf* mi numw* \