s Domoznanski oddelek tp 07 ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik X - St. 126. - marec 2001 - cena 250 SIT ) SNEŽNIK NEZNIK TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA 2000245,126 Banica Koper mn 3” sl 'S fg COBISS e V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE: - ŽUPAN ODGOVARJA NA PROVOKACIJE stran 21 - POLEMIKE GLEDE ŠPORTNIH PRIZNANJ stran 22 - POPOTOVANJE PO NAŠIH VASEH - ČELJE stran 12 - 7 APRIL SVETOVNI DAN ZDRAVJA stran 5 - ČESTITKE OB PRAZNIKIH stran 2 Z----------------------N Občina Ilirska Bistrica Vsem občankam in občanom voščim vesele in dobrot polne Velikonočne praznike Vaš župan Franc Lipolt, univ. dipl. inž. kem. tehnol. TRGOVINA §m4 Stepan Lara s p. Tomšičeva 6 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-44-159 Uredništvo časopisa Snežnik želi vsem bralkam in bralcem vesele velikonočne praznike in veselo barvanje pirhov! r Adriatic zavarovalna družba d.d. ® O ekART grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica UVODNIK ‘‘Enako usposobljenega in enako primernega človeka za manj denarja, zakaj pa ne, če to lahko!" Stavek, ki ni sam po sebi nič posebnega, je pa poseben v toliko, če ga izgovori človek, ki trdi, da bo naredil vse, da mladi ne bodo več odhajali. Ampak bodo. S takšno miselnostjo, za sigurno bodo. Javna dela so sama po sebi priložnost za brezposelne osebe, da se ponovno vključijo v svet dela, da ohranijo delovne navade, ter da odkrijejo nove možnosti. Javna dela izvirajo iz metod stabilizacijske proračunske politike. Zgodovina javnih del pravi, da so ena od skupin fiskalnih instrumentov, z vidika proticiklične ali stabilizacijske fiskalne politike, diskrecijski ukrepi.O diskrecijskih ukrepih fiskalne politike govorimo takrat, kadar nosilec sistema javnega financiranja spreminja elemente javnih izdatkov in dohodkov v odvisnosti od konkretnih specifičnih razmer v gospodarstvu. Najznačilnejša ukrepa diskrecijske fiskalne politike na strani izdatkov sta izvajanje javnih del in program transfernih plačil. Čeprav so bila javna dela pomemben instrument odpravljanja velike ekonomske krize v tridesetih letih, njihov pomen v današnjem času pada, tako v vlogi avtomatičnega kakor tudi diskrecijskega ukrepa. V novejšem času so ta postala ukrep aktivne politike zaposlovanja in reševanja problemov brezposelnosti. Priložnost so tudi za delodajalce, da spoznajo nove ljudi in nova delovna področja. V lokalnih skupnostih naj bi vzpodbujala socialno - ekonomski razvoj in omogočala naj bi opravljanje neprofitnih del in storitev, kijih ni mogoče izvajati kot redno dejavnost. Javno delo je lahko neka prehodna rešitev ne more se pa pričakovati, da bo nekdo preko javnih del delal enako, kakor če bi delal v normalnem delovnem razmeiju, pa tudi za določen čas. Zaposlitev na nekakšna poizkusna delovna mesta še pride v poštev, ampak zaposlitev preko javnih del tam kjer je delavec nujno potreben je nesmiselna. Javna dela niso občinski instrument na katerem bo občina “prišparala” za plače. Bistveno, pri javnih delih je, da je oseba, ki je vključena v njih obvezana aktivno iskati zaposlitev in se tudi redno zaposliti, v kolikor to zaposlitev tudi dobi. Zna se zgoditi, kakor se tudi že je, da boste nekoga izučili in ga izobraziil za določeno delo, pa bo ta enostavno šel. Zakaj? Zato, ker mu niste nudili prihodnosti, možnosti za napredovanje in ker niste stimulirali njegovo pridnost in požrtvovalnost. Javna dela so v redu, ampak, niso zato da se jih izkorišča, saj bo država kaj hitro ukinila takšno podporo, podobno kakor jo je pri financiranju pripravništva. Mogoče bi morali mi, občani, razmisliti, in v naslednjem mandatu zaposliti župana ali županjo ne neprofesionalno ali profesionalno, ampak kar preko javnih del. Zakaj pa ne: Enako kvalitetnega človeka za manj denaija, pa saj ne bo “pogruntal”. Urednica mag. Milena Urh ......... .........- .......—.............................. man m' : Prihajajo prazniki ■»■ mmmm m “Velika nočje največji in najstarejši krščanski praznik. Na veliko noč se spomonjamo Kristusovega vstajenja. To je največji dogodek odrešenjske zgodovine. Kristus pa je vstal ponoči, pravzaprav ob prvem jutranjem svitu. Ker je z vstajenjem odrešil svet, je bila tista noč res velika, zato slovensko ime velika noč za ta praznik zelo ustrezno označuje njegovo odrešenjsko skrivnost... ” *Rozman F.: Veli/ca noč, DZS, Ljublajana 1991 VEDETI ALI DOŽIVETI Vsi ljudje bi radi ujeli življenje, da bi se lahko pohvalili: Živim! To je naš vsakodnevni napor in hkrati čar vsakega dne! Ali nam bo danes uspela avantura?! se sprašujemo, ko srkamo jutranjo kavo ali pijemo skodelico čaja, si točimo mleko ali beremo časopis, ko hitimo na delo. Včasih, ko ne gre prav nič prav vzamemo časopis in si ogledamo osmrtnice: “Da še sem živ”, si rečemo, ker naše slike ni v njem. Boga, poslušaš njegov glas in se ga držiš. Kajti v tem je tvoje življenje in dolgost tvojih dni, kijih smeš preživeti v deželi, za katero je Gospod prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da jim jo bo dal” (5 Mz 30, 19-20). Praznik Velike noči govori o tem - o življenju. Judovski voditelji so zahtevali življenje Jezusa, da bi narod živel: “Za vas je bolje, da en človek umre za ljudstvo in ne propade ves narod" (Jn 11, 50). Vprašanje iz naslova, se nam na polovici razmišljanja ponovno zastavlja? Vedeti ali doživeti?! Velikonočni prazniki nam ponujajo priložnost, da bi to kar vemo tudi doživeli. Vemo, da življenja nimamo iz sebe in vemo, da nas žeje po življenju. Radi bi tudi mi našli napoj nesmrtnosti, ki bi ne bil samo v naših delih in prisluhnili bi predavanju: Ali kloniranje človeka pomeni njegovo nesmrtnost, ki gaje imel italijanski biolog Antonio Barbaro na konferenci v Rimu. Vprašanje življenja je naše dnevno vprašanje in naša dnevna zahteva: “Hočem živeti, hočem biti v središču življenja, hočem čutiti svojo gorko kri”, kije njegov sadež, kot pravijo Judje - krije nosilka življenja, zato je ne uživaj! In iz te želje, iz te zahteve vre boj za pravice, pravica do tega in onega, kajti le preko njih prihajam do življenja. Ali je torej življenje zares izven nas?! Ali moramo vase “zares” in “vedno” vnašati življenje, da živimo?! Vase vnašamo življenje zemlje - živali in rastlin, vase vnašamo življenje morja in neba. Sveti Pavel pravi: “ Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Koliko pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki meje vzljubil in daroval zame sam sebe” (Gal 2, 20). Bog govori Izraelskemu ljudstvu: “Nebo in zemljo kličem danes za pričo proti vam: predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izberi torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod, tako da ljubiš Gospoda, svojega Vendar ali ne bi spet ostali pri vedeti?! Vem, da se o tem razmišlja, vem da se v to smer že deluje. Vem tudi, da napoja življenja niso našli. Doživetje življenja pa bi bilo spet odvisno od avanture današnjega dne. Moje voščilo za Veliko noč se skriva v drugi besedi naslova: doživeti. Naj bodo praznični dnevi nam vsem doživetje življenja, ki nas presega, ki presega posodo v kateri je shranjeno teh nekaj let našega tubivanja. Pa tudi ta posoda krhka in minljiva upa in bo v tem upanju živela vso večnost. Po vstajenju od mrtvih se je Jezus prikazal svojim učencem in niso ga takoj poznali, kajti med njimi je bil v poveličanem telesu. Tisti, ki ga niso videli, ki so samo vedeli za njegovo vstajanje niso verjeli, kot ni verjel apostol Tomaž. Po doživetju, videnju Vstalega, pa se mu je izvila iz ust tista tako lepa molitev: “Moj Gospod in moj Bog!” Doživimo velikonočne praznike kot praznike življenja! Viljem Čušin, kpL Zgodilo se je, zgodilo se bo.__________________ NAŠA PESNICA MAKSA SAMSA NAŠ KULTURNI PRAZNIK V Ilirski Bistrici skoraj ni občana, ki ne bi slišal za pesnico Makso Samsa. Letos beležimo 30.obletnico njene smrti. Pokopana je v Trnovem. Z učiteljico smo obiskali njen grob. Položili smo cvetje in prižgali svečko. Gospod Peter, delavec komunalno-stanovanjskega podjetja, seje za to priložnost še posebej potrudil in uredil spomenik. Na pokopališču nas j e pričakala ga.Darinka Žbogar in nam povedala nakaj o življenju in delu pesnice. učenci 4.a razreda z učiteljico r VABILO Tl TRADICIONALNO TEKMOVANJE ZA NAJVEČJO POSTRV NA JEZERU KLIVNIK - 2001 5 s 'p cS 2 RIBIŠKA DRUŽINA “BISTRICA” iz Ilirske Bistrice, tudi letos organizira tradicionalno tekmovanje za NAJVEČJO POSTRV, katero bo v nedeljo, L aprila 2001 na jezeru Klivnik pri Ilirska Bistrici OBIŠČITE NAS IN Z NAMI PREŽIVITE LEP NEDELJSKI * I DAN V PREKRASNI IN NEOKRNJENI NARAVI KLIVNIKA. I W —— — — — — — — — — — — — — — — — — Precej časa smo se učenci Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada pripravljali na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Kar čez noč, smo se prelevili v režiserje, igralce, scenariste, kostumografe, pevce... Še uro pred proslavo je po šili in razredih vrelo od pričakovanja, napetosti in preganjanja treme. Vsak razred je namreč pripravil točko, v katero se je vključila večina učencev. Prireditev je potekala v jedilnici šole. Zbrani smo bili vsi učenci in učitelji. Za uvod smo prisluhnili slovenski himni, ki so jo zapeli učenci 8.razreda. Takoj zatem so prvošolčki zapeli pesem o sneženem možu, učenci 2.razreda pa so zaigrali prizor o Solati in slaku Korenjaku. Tretji razred nam j e razkril pravo prijateljstvo, četrtošolci pa so igraje “pekli” Kraljeve smetanove kolačke. Peti razred seje predstavil z zanimivo ljudsko pesmijo, deklice 6. razreda pa smo zaigrale avdicijo, na kateri smo izbrali primerno deklico za vlogo Primicove Julije. Osmi razred je posodobil Povodnega moža in prikazal prevzetno Urško današnjega časa. Za konec pa je 7.razred zaigral TV Dober dan. Marsikateremu igralcu, ki nas je prijetno navdušil, smo se nasmejali in mu bučno zaploskali. Veseli smo, da smo preizkusili svoje igralske sposobnosti, saj smo bili tudi sami presenečeni ob spoznanju, kaj zmoremo. Upam pa tudi, da bomo še velikokrat na tako lep in izviren način praznovali slovenski kulturni praznik. Mateja Tominc, 6. razred Gospodarstvo POROČILO O KONTROLNI NE POZABITE NA PRESOJI SISTEMA DAVČNO NAPOVED OKOLJEM Na njo nas davčna uprava opozarja tudi po internetu. Na njihovih spletnih straneh lahko preberemo sledeče: V družbi TIB Petrol Transport d.d., ki sodi med največja cestnoprevozniška podjetja v Sloveniji, pri prevozu nevarnega blaga (goriv, Davčno upravo Republike Slovenije vodi direktor davčne uprave, ki vodi kuriv kemikalij in plinov) pa je sploh največja, imamo že dobro leto v lasti tudi delo Glavnega urada. Direktor davčne uprave ima namestnika.Davčni certifikat sistema ravnanja z okoljem po mednarodnem standardu ISO 14001. urad in Posebni davčni urad vodi direktor davčnega urada.Davčna uprava Svojo razvojno pot v družbi utemeljujemo na okoljsko odgovornem Republike Slovenije opravlja naloge iz dejavnosti davčne službe, ki obsega gospodarjenju, ki postaja v današnjem času trend poslovanja podjetij, ki želijo odmero, obračunavanje in izterjevanje davkov ter drugih dajatev na podlagi svojo zanesljivost še utrditi. zakona in drugih predpisov. Sistem ravnanja z okoljem smo gradili na dolgoletnih izkušnjah in objektivnih spoznavanjih, da prevoz nevarnega blaga pomeni veliko Glavni urad organizira delo davčnih uradov ter zagotavlja enotno izvajanje potencialno nevarnost za okolje in druge udeležence v prometu. Zavedamo davčnih in dmgih nalog, opravlja neposreden nadzor nad delom davčnih se tudi dejstva da živimo in delamo na ekološko občutljivem območju reke uradov, vzpostavlja in organizira enotno vodenje davčnega registra, določa Reke ki je tudi del vplivnega območja regijskega parka Škocjanske jame. vsebino in obliko davčnih obrazcev, organizira izvajanje davčnega nadzora, Svojo skrb za varovanje okolja potrjujemo tudi z uresničevanjem okoljskih odloča v davčnem postopku na dmgi stopnji, določa m izvaja programe za ciljev in programov, ki sijih letno zastavimo in le-ti so tudi del našega letnega strokovni in tehnični napredek dejavnosti davčne uprave, izvaja programe za gospodarskega načrta. Uspešnost vzdrževanja sistema ravnanja z okoljem je izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev davčne uprave, opravlja dmge pred kratkim potrdila tudi redna kontrolna presoja s strani zunanjih naloge, določene z zakonom ali drugimi predpisi, presojevalcev certifikacijske hiše SIQ Ljubljana. Kontrolna presoja je bila izvedena v prvi polovici meseca febmarja in Davčni urad odmerja in pobira davke ter vodi o tem predpisane evidence, njen glavni namen je bilo preveriti vzdrževanje sistema ter njegovo nenehno odloča v davčnem postopku na prvi stopnji, opravlja kontrolo in inšpekcijske izboljševanje, kakor se kaže skozi dosežene rezultate ter z uresničitvijo preglede davčnih zavezancev, opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem zastavljenih ciljev davčnega registra, evidentira podatke o obračunanih in plačanih davkih in V preteklem letu smo v celoti realizirali začrtane cilje, ki so del denarnih kazni, izvaja postopke prisilne izterjave davkov in denarnih kazni, dolgoročnega načrta in jim bo sledilo uresničevanje faz projekta tudi v izvršuje plačilo preveč plačanih davkov, opravlja dmge naloge, določene z letošnjem letu. Omenimo samo nekaj realiziranih ciljev: zakonom ali dmgimi predpisi. * nabava in oprema tehnično-intervencijskega vozila za reševanje v primem nesreč z nevarnim blagom v cestnem prometu; * zmanjšanje izgub pitne vode v podjetju za 40% (letos planiramo sanacijo dotrajanega vodnega omrežja ter izvedba priklopa na novo omrežje); * izdelava projekta za ureditev spodnjega parkirišča, na osnovi katerega bomo v letošnjem letu uredili parkirišče za vozila, ki prevažajo nevarno blago, v skladu z vsemi zahtevami za tako parkirišče; *nabava in postavitev v funkcijo stiskalnice za stiskanje izrabljenih filtrov in ločevanje odpadka; ter * sanacija večine odpisanih vozil s spodnjega parkirišča. Poleg tega smo v preteklem letu zmanjšali tako porabo energije (gorivo, voda, elektrika - skupaj za cca. 15%) kot tudi dmgih škodljivih vplivov na okolje (emisije, odpadki - za cca.10%) v primerjavi z letom 1999. Vse našteto pa se v veliki meri odraža predvsem v zniževanju stroškov. Na kontrolni presoji je bilo tudi ugotovljeno, da vse operativne postopke izvajamo v skladu z zakonodaj o ter predpisanimi internimi akti. Velik poudarek posvečamo izobraževanju zaposlenih glede okoljske problematike in smo v preteklem letu organizirali večkratno interno izobraževanje za voznike. Prav tako smo v lanskem letu izvedli šolanje carinskih delavcev za celotno Slovenijo o tehničnih karakteristikah prevoznih sredstev za prevoz nevarnega blaga. Tesno sodelujemo s Parkom Škocjanske jame ter Ministrstvom za okolje in prostor in smo v preteklem letu v okviru projekta PHARE "Reka Reka od Snežnika do morja " gostili ekskurzijo učencev osnovnih šol, med njimi tudi iz zamejstva (Trebče, Nabrežina) in jim omogočili poglabljanje znanja in zavesti o svojem okolju. Organizirali smo še sestanek oziroma letno konferenco Regijskega štaba civilne zaščite ter mu podrobno predstavili problematiko prevoza nevarnega blaga. Vse to in še mnogo dmgih stvari pa kaže, daje skrb za okolje postal eno pomembnih področij poslovne politike naše dmžbe, saj verjamemo, da bo v prihodnje ta pozitiven odnos do okolja imel vse večji pomen. mag. Robert Muha, direktor Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada na celotnem območju Republike Slovenije za banke in hranilnice, zavarovalnice, dmžbe, ki prirejajo posebne igre na srečo in trajne klasične igre na srečo, borze, borzno posredniške dmžbe, investicijske dmžbe, dmžbe za upravljanje in klirinško depotne dmžbe ter za gospodarske dmžbe, katerih skupni prihodki so v preteklem davčnem letu presegli 5 milijard tolaijev. INFORMACIJA O PODATKIH V ZVEZI Z ODMERO DOHODNINE ZA LETO 2000 Na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za leto 2000, ki predstavljajo podlago za izračun lestvice za odmero dohodnine za leto 2000 in zneskov olajšav, ki znižujejo osnovo za dohodnino, vam v informacijo posredujemo izračun lestvice za odmero dohodnine za leto 2000 ter zneske posameznih olajšav, ki se bodo upoštevali pri odmeri dohodnine za leto 2000. če znaša letna osnova SIT znaša davek nad do SIT SIT 1.143.196 17% 1.143.196 2.286.390 194.432 +35% nad 1.143196 2.286.390 3.429.587 594.460 +37% nad 2.286.390 3.429.587 4.527.781 1.017.444 +40% nad 3.429.587 4.527.781 6.859.171 1.474.723 +45% nad 4.572.781 6.859.171 2.503.598 +50% nad 6.859.171 Lestvica bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. C DAVČNI URAD POSTOJNA ^ Vojkova ulica 7, 6230 Postojna Tel: (05) 726-44-51 Fax: (05) 726-47-96 Direktor: Ljudmila Simčič Izpostava Ilirska Bistrica Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Tel: (05) 714-11-69, 714-26-69 Fax: (05) v- --------------------------- -JJ man man Domače novice iz slovenskega parlamenta IZ POSLANSKIH KLOPI ... Slovenski parlament, pravilneje Državni zbor Republike Slovenije , se je po dobrih štirih mesecih delovanja vendarle utekel. Poslanci zasedajo na rednih in izrednih plenarnih zasedanjih zbora, pa tudi v matičnih delovnih telesih - številnih odborih in nekoliko komisijah. Zagožen (SLS+SKD) in Janko Kušar (DeSUS) so 15. novembra 2000 podpisali koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi za naslednja štiri leta. Liberalna demokracija pa je podpisala poseben sporazum o sodelovanju s Stranko mladih Slovenije. V Snežniku se Vam bova s kratkimi vestmi o delu, dilemah in pobudah izmenoma oglašala poslanca Igor Štemberger iz vrst Stranke mladih Slovenije in Vojko Čeligoj iz poslanske skupine Demokratske stranke upokojencev Slovenije. Oba sva bila izvoljena v našem 11. ilirskobistriškem volilnem okraju. Pod predsednikovanjem naj starejšega poslanca dr. Jožefa Bernika (NSi) se je Državni zbor -tretjega mandata, prvič zbral 27. oktobra 2000, in potrdil poslanske mandate. Tedaj sta zbrane poslance nagovorila tudi predsednik predhodnega Državnega zbora dr. Janez Podobnik in predsednik Republike Milan Kučan. Že volitve o mandatarju nove slovenske vlade 16. novembra lani, so potekale v burnem vzdušju. Opozicijske stranke so volitve bojkotirale in o Janezu Drnovšku edinem predlaganem mandatarju je odločalo ne vseh 90, ampak le 67 prisotnih poslancev. Le-taje dobil kar 61 glasov od potrebnih 46, kar vsekakor kaže na razmerje sil med strankami oz. med koalicijo in ostalimi strankami v parlamentu. Odgovor na to, ali je to dobro ali ne, se bo gotovo kmalu pokazal. Pred Državnim zborom je veliko dela in za sprejem številnih zakonov se zelo mudi. Od njih pa je odvisna hitrost prilagajanja Evropski skupnosti in končno tudi vključitev vanjo in v NATO. Kot je znano sestavlja državni zbor 90 poslancev od tega je kar 34 poslancev iz LDS, 14 iz SDS, 11 iz ZLSD, 9 iz SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, 8 iz vrst NSi, po štiri iz strank DeSUS, SMS in SNS ter po enega iz vrst italijanske in madžarske narodne manjšine. Na zasedanju 11. novembra 2000 je bil za predsednika Državnega zbora izvoljen Boris 5 Pahor (ZLSD) ter trije podpredsedniki: Irma Pavlinič Krebs (SLS), Anton Delak (DeSUS) in dr. Miha Brejc (SDS). ^ Predsedniki štirih parlamentarnih strank: dr. Janez Drnovšek (LDS), 4 Borut Pahor (ZLSD), dr. Franc Seveda se tudi opozicija trudi, da s svojimi pobudami, pomisleki in akcijami, pokaže svojo moč in se zoperstavlja koaliciji, kjer se le more. Marsikdaj ji to tudi uspe. Tako smo v državi bili zato kar dva meseca brez vlade. Po dvakratnih volitvah smo dobili tudi dva ministra iz vrst primorskih poslancev: dr. Lucijo Čok, ministrico za šolstvo, znanost in šport ter dr. Dimitrija Rupija, ministra za zunanje zadeve. Še sedaj so nekatera delavna telesa nepopolna. Vsi opozicijski poslanci so se odrekli predsednikovanju odborov, ki naj bi jih prevzeli in svoje zahteve stopnjujejo. Normalno delo v odborih se tako le še zapleta. Ker mora biti vse gradivo pred obravnavo v državnem zboru obdelano tudi v ustreznih odborih imajo odbori in ustrezne komisije pomembno vlogo. Odbore sestavlja določeno število poslancev odvisno od njihove zastopanosti v parlamentu. Poslanci iz maloštevilnih poslanskih skupin le s težavo obvladamo zastopstvo v številnih odborih in komisijah. Tako je poslanec Igor Štemberger vključen kot član v odbore: za obrambo, za gospodarstvo, za zunanjo politiko, v Odboru za delo in družino pa je celo njegov podpredsednik. Sam sem v odborih za kmetijstvo, za notranje zadeve, v komisiji za peticije, v Odboru za kulturo, šolstvo in šport pa tudi nj egov podpredsednik. S svečano sejo državnega zbora v torek, 26. decembra 2000 so se poslanci in številni gostje spomnili 10-letnice prebiscitame odločitve vseh Slovencev in državljanov Slovenije, da vzamejo svojo usodo v svoje roke in krenejo na pot samostojne državnosti v lastni državi. Ob tej priložnosti je bila odprta tudi sodobno urejena velika dvorana Državnega zbora, v kateri potekajo tudi vse naslednje seje. Zakone državni zbor praviloma obravnava po hitrem ali rednem postopku v “treh branjih”. V času sprejemanja posameznih zakonov se za spremembo posameznih členov vlagajo spreminjevalni predlogi (amandmaji). Le teh pa je včasih celo več, kot je členov v zakonu. Naj za obsežnost zakonskih gradiv omenim le teško pričakovani Pomorski zakonik, ki je imel devetstodevet-deset členov in nekaj sto amandmajev o katerih smo odločali. Dnevni redi sej obsegajo “normalno” nad trideset točk, mnoge so izredno obsežne, zato zasedanja državnega zbora (s prekinitvami, da bi se o gradivu izrekli še ustrezni odbori) trajajo kar nekaj dni in kljub dogovotjenim časovnim omejitvah tudi po deset in več ur na dan. Že doslej je zbor sprejel precej zakonov oz. njihovih sprememb, ki so močno razburile vzdušje v državnem zboru pa tudi v javnosti: zakon o vladi, spremembo zakona o pokojninah, o prosto carinskih poslovalnicah, o poslovniku dela, o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja idr. Več o tem v prihodnje. Te dni je v obravnavi predlog državnega proračuna za leto 2001, “težkega” kar 1,16 bilijona tolarjev. Znesek je zelo velik, vključuje pa tudi skoraj 50 milijard predvidenega primanklaja. Kljub velikim številkam bo tudi tokratni proračun oklestil mnoge želje, žal tudi naše. Vojko Čeligoj Z--------------------------------\ I POSLANSKA PISARNA I I DRŽAVNEGA ZBORA RS I je na sedežu občine Ilirska Bistrica soba št.2 /I Odprta je med 15. in 17. uro vsak 1. ponedeljek (Igor Štemberger) in I 3. ponedeljek v mesecu (Vojko Čeligoj). | Vabljeni! v________________________________v VABILO ZA UČENCE OSNOVNIH ŠOL Osnovnošolci, pišite nam o svojem domačem kraju. Literarni krožki, bodoči novinarji in bodoči pisatelji, tukaj je vaša priložnost. Prispevke pošljite na uredništvo časopisa Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, do konca šolskega leta. Med prispelimi, najboljšimi prispevki, bomo izžrebali tri, ki bodo prijeli lepo nagrado! Zdravstvene novice in napotki VSI RAZLIČNI - VSI ENAKO VKLJUČENI Duševno zdravje je sestavni del zdravja, s katerim človek uresničuje svoje spoznavne in čustvene sposobnosti za vzpostavljanje odnosov. Človek z uravnovešenim duševnim stanjem učinkoviteje obvladuje življenjske strese, lahko deluje ustvarjalno in plodno in tako več prispeva k skupnosti. Duševne in možganske motnje, ki prizadevajo duševno zdravje, zavirajo ali zmanjšujejo možnosti za doseganje vsega ali le del zgoraj naštetega. Duševne in možganske motnje niso le plod domišljije nekaterih ljudi, temveč resnične bolezni, ki povzročajo trpljenje in invalidnost. Duševne bolezni in možganske motnje izzovejo trpljenje, povzročajo invalidnost in lahko celo skrajšajo življenje, kar je razvidno iz epizod depresije po srčnem napadu, številnih bolezni jeter zaradi alkoholne odvisnosti ali primerov samomora.Obstoj duševnih bolezni ostane pogosto skrit, bodisi ker jih bolnik namerno prikriva ali pa ker bolnik in njegova družina ne ugotovijo, da gre za resnično bolezen. Vendar pa je osnovni izvor mnogih motenj mogoče prepoznati s pomočjo možganskih slik. Nekateri ljudje trpijo zaradi hudih strahov, ki jih spremlja množica prepoznavnih simptomov, drugi se nenehno borijo z negativnimi ali neprijetnimi mislimi in se zatekajo k alkoholu, da bi jim ušli. V nekaterih primerih je trpljenje tako strahotno, daje samomor videti kot odrešitev. V letu 2000je po oceni vsakih 40sekund prišlo do ene smrti zaradi samomora. Mnoge simptome je lahko spregledati ali se za njih ne zmeniti, vendar je dejstvo, daje pet od desetih najbolj onesposobljujočih motenj psihiatrične narave. Depresija, uživanje alkohola, čustvene afektivne motnje, shizofrenija so bile leta 1990 po vsem svetu med desetimi vodilnimi vzroki invalidnosti. Invalidnost, povezana z duševnimi ali možganskimi motnjami, ljudem onemogoča, da bi delali in se ukvarjali z drugimi ustvarjalnimi dejavnostmi; mati na primer neha skrbeti za otroka, mladostnik se neha družiti s sovrstniki, starejša oseba pa se začne zanemarjati. Kakšna je vizija za prihodnost? Sklrb za duševno zdravje je skupna in trajna obveza. Vanjo je vključeno ohranjanje in obnavljanje tistih sposobnosti, ki delajo ljudi človeške, skupaj z duhovnim življenjem. Zahteva pa tudi zdravo okolje, tako, ki je mimo. v katerem lahko uspevajo vsi ljudje, kjer je strpnost splošna vrednota in kjer je najmanj nasilja. Brez tega je ogroženo duševno zdravje nas vseh.Žal pa jev današnjem okolju dobro duševno zdravje težko ohranjati že po značaju močnejšim osebam, kaj pa šele osebam z šibkejšim značajem! POSLANICA OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA 7.APRILA BODO VSI LJUDJE IN VSE VLADE SVETA PRAZNOVALI Svetovni dan zdravja. Letošnje leto je posvečeno duševnemu zdravju. Usmerjeni smo na duševno zdravje, ker se zavedamo, v kakšno breme so duševne in možganske motnje prizadetim ljudem in družinam in si postavljamo za cilj, da poudarimo pomembna odkritja raziskovalcev in zdravnikov, ki zmanjšujejo trpljenje in spremljajočo invalidnost. NAŠA POSLANICA NAJ bo izraz zavzetosti in upanja. Pot pred nami je dolga. Nastlana je z miti, molčečnostjo in sramoto. Le redke družine se nikoli ne srečajo z duševno motnjo ali ne potrebujejo pomoči in nege v času težkega obdobja. Vendar se še vedno pretvarjamo, da tega dejstva na poznamo ali pa ga zavestno zavračamo. Morda je tako zato, ker nimamo dovolj podatkov, da bi se začeli lotevati tega problema. Z drugimi besedami ne vemo, koliko ljudi ne dobiva potrebne pomoči, ki je razpoložljiva in dosegljiva brez velikih stroškov. In ker tega ne vemo, se doslej nismo uspešno lotevali duševnih in možganskih motenj, tako se vrtimo v začaranem krogu nevednosti, trpljenja, osamljenosti in celo smrti. Po nekaterih ocenah ima duševne ali nevrološke motnje ali psihosocialne probleme okoli 400 milijonov ljudi. Preprosta resnica je, da imamo sredstva za zdravljenje mnogih motenj. Imamo sredstva in znanje, da pomagamo ljudem, ki trpijo. Vlade pa ne zagotavljajo dovolj ustreznih sredstev za potrebno zdravljenje., Sedaj je čas za premislek. Na ta dan glejmo, kot na priložnost in izziv. Kot na dan, ko je treba razmisliti o tem, kaj je treba storiti in kako lahko to storimo. Ta dan in naslednje tedne izkoristimo za to, da naredimo pregled stanja in se zavzamemo za spremembe zdravstvene politike po eni in za spremembe v naši naravnanosti po drugi strani. Preteklo stoletje je doživelo spektakularne spremembe v načinu našega življenja in razmišljanja. Človeška bistrost in tehnologija, združeni druga z druga, sta omogočili rešitve, kis I j ih pred 5 0-timi leti nismo upali niti predstavljati. Premagali smo bolezni, ki so se nekoč zdele nepremagljive. Milijone ljudi smo rešili pred prezgodnjo smrtjo in invalidnostjo. In to naše iskanje boljših rešitev za zdravje nima konca, kar je tudi prav. Rešitev za probleme duševnega zdravja ni težko najti; mnoge od njih so že tukaj. Moramo pa jih začeti obravnavati kot osnovno potrebo. Rešitve in skrb za duševno zdravje moramo sistematično vključiti v naše iskanje boljšega življenja za vse. Samo tako bodo imeli naši uspehi večji pomen. Ta dan si moramo naložiti dolžnost, da bomo “prenehali izključevati - in da si bomo drznili skrbeti". Generalna dir. SZO Gro h: Brundtland Novo v Bistrici POSLOVALNICA ADRIATICA V IL. BISTRICI JE V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH 2.marca se je Adriatic preselil v Mikozo. Poslovno trgovski center Mikoza v II.Bistrici je od svoje otvoritve pred dobrim letom in pol pa do danes postal pomembno središče mesta in občine. Dnevno ga namreč obišče veliko število potrošnikov, kar je navsezadnje vplivalo na povečano zanimanje podjetij in obrtnikov za še prazne poslovne prostore. Prav zato v Adriaticu PE Postojna ocenjujemo, da smo se s preselitvijo v nove poslovne prostore še bolj približali našim strankam, karje navsezadnje tudi naš cilj. Otvoritev novih poslovnih prostorov Adriatica je v II.Bistrici vzbudila veliko zanimanje. Bila je prvovrsten družaben dogodek, ki so se ga poleg vodilnih Adriaticovih ljudi udeležili tudi vidni predstavniki občine Il.Bistrica - župan Franc Lipolt s svojimi sodelavci in predstavniki naših največjih zavarovancev. Po krajšem nagovoru direktoija PE Postojna Antona Marušiča in podpredsednika uprave Adriatica, g. Mojmirja Suharja, so gostje nazdravili s kozarcem šampanjca in s tem simbolično odprli poslovne prostore. Le ti pa so že zaživeli v polnem delovnem ritmu, saj so novi in stari zavarovanci, kljub slavnostni otvoritvi že potrebovali naše usluge. Izjave ob otvoritvi: Podpredsednik uprave g. Moj mir Suhar: Z velikim zadovoljstvom lahko povem, da odpiramo nove poslovne prostore, ki niso namenjeni le zaposlenim za boljše delovne pogoje, ampak pomenijo zunanji odraz našega odnosa do strank, s katerim jim bomo omogočili kvalitetno in sodobno opravljanje njihovih zavarovalnih poslov in potreb. Zadovoljni smo tudi zato, ker je to nova lokacija, ki pomeni za 11.Bistrico nov - poslovni in nakupovalni utrip, skratka del življenja se seli v ozadje občinske stavbe in s tem, daje Adriatic zraven - še bolj pri roki, smo toliko bolj zadovoljni. Adriatic je po tržnem deležu tretja slovenska zavarovalnica in tudi po deležu, ki ga ima na Bistriškem in Postojnskem, kamor spada poslovalnica Il.Bistrica -v okviru PE Postojna, smo z razvojem zelo zadovoljni. To je tudi eden od pogojev za nadaljnji razvoj Zavarovalne družbe Adriatic, zato hvala vsem, ki ste pozorni do Adriatica. Direktor PE Postojna, g. Anton Marušič: Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem zaposlenim vezanim na to poslovalnico, saj je v bistvu preselitev v nove, prečudovite prostore sad njihovega dela. S tem smo pridobili nove, modeme prostore, v katerih bodo posledično naše storitve do strank bistveno kvalitetnejše. S preselitvijo v poslovno trgovski center Mikoza uresničujemo del Adriaticove strategije, da se čim bolj približamo stranki - torej tam kjer je. Tako smo se v Postojni preselili v PTC Primorka, kjer je obisk primeren, za 11.Bistrico pa se mi zdi, da je to še bolj izrazito, saj se center dogajanja seli na to lokacijo, torej na Mikozo. To je ta del strategije, je pa tudi plod razmišljanja kako naprej, kako se približati strankam, kako jim nuditi še boljšo in kvalitetnejšo storitev. Ob tem moram dati priznanje mojim sodelavcem v Il.Bistrici, saj smo ena izmed redkih poslovalnic s tako napornim oziroma na široko odprtim urnikom poslovanja. Praktično smo odprti vsak dan od 8.00 do 17.00 in še v soboto dopoldne, tako da smo strankam na razpolago res 24 ur na dan. Izvršni direktor za trženje, g Vinko Franetič: V Adriaticu se trudimo izboljšati na vseh področjih, tudi z zagotavljanjem boljših delovnih pogojev. Z boljšim delovnim vzdušjem se želimo čim bolj približati našim strankam, s tem pa računamo na večji prihod strank in na boljšo ter kvalitetnejšo storitev. Pri Adriaticu se želimo na vseh krajevnih področjih čim bolj približati stranki, zato tudi iščemo primerne lokacije za naše poslovalnice. V kratkem odpiramo nove poslovne prostore v Mirnu pri Novi Gorici, ne dolgo nazaj smo jih odprli v Lenartu, skratka, s poslovalnicami želimo imeti pokrito področje Slovenije na približno petnajst tisoč ljudi. Poslovni prostori v Il.Bistrici spadajo med ene izmed boljših pri Adriaticu in imajo vse možnosti za dobro delo. Aleš Zidar 'I man man I -g Poročilo o delu Upravne enote Sledi drugi del poročila o delovanju Upravne enote Ilirska Bistrica in zaključne misli njenega načelnika, gospoda Branka Celina. V uvodu, vam najprej predstavljamo podatke glede števila zadev, ki pridejo v reševanje v upravno enoto. Ugotavljajo, da število zadev, stalno, iz leta v leto narašča, kar nazorno prikazuje spodnja tabela. lastništva v stanovanjski soseski S-13 (pripravljenih 19 predlogov za izvedbo v zemljiški knjigi) ter začeli z usklajevanjem lastninskopravnih razmerij na še enem ureditvenem območju. Na stanovanjskem področju so registrirali 103 najemne pogodbe in 14 upravljalskih pogodb. krog upravičencev, na tej podlagi je bilo v preteklem letu vloženih 259 novih zahtevkov. Poudarjajo, da zadeve ne morejo biti rešene v predpisanem roku, saj je za rešitev zahtevkov potrebno zaslišati veliko prič in strank. Ocenjujejo, da je bilo v letu 2000 zaslišanih čez 700 prič oz. strank. TABELA 1 REŠEVANJE UPRAVNIH ZADEV NA I. STOPNJI OD LETA 1995 DO 2000 LETO Število nerešenih zadev prenesenih iz prejšnjega leta Število zadev, prejetih med poroeevalnem obdobjem Skupno število zadev v poroeevalnem obdobju Skupno število rešenih zadev v poroeevalnem obdobju Skupno število nerešenih zadev v poroeevalne m obdobju Potrdila 1 2 3 4 5 6 7 1995 128 6891 7019 6815 204 10026 1996 204 10494 10698 10059 639 8831 1997 639 17366 18005 17601 404 8953 1998 404 16548 16952 16670 282 teo 1999 282 23087 23369 22535 834 7479 2000 834 24184 25018 24180 838 14439 Drobno gospodarstvo Kratek pregled števila izdanih odločb na področju drobnega gospodarstva kaže TABELA 2 Denacionalizacija Skupno je bilo podanih 198 zahtev za vračilo nacionaliziranega premoženja. Leto 2000 so pričeli s 109 zaključenimi zadevami, na prvi stopnji pa so v tem letu izdali 38 odločb in 9 potrdil. Ob koncu leta je bilo tako na 1. stopnji zaključenih 155 zadev, od tega je pravnomočno končanih 138 denacionalizacijskih zadev in 4 agrarne skupnosti, skupaj 142 zadev. Na prvi stopnji je bilo zaključenih še 11 zadev ( 2 agrarni skupnosti in 9 drugih ), ki pa so v pritožbenem postopku oz. na upravnem sporu. Skupno število rešenih zadev je tako 158 (153 rešenih zadev na L stopnji + 5 odstopljenih zadev), kar predstavlja 80 % skupnega število zadev. Tekom tega leta se pričakuje dokončna rešitev še preostalih zahtev. Ob tem veljaposebej omeniti vračanje premoženja, ki je bilo podržavljeno AS. Od skupaj vloženih 19 zahtevkov, so v celoti 4 pravnomočno zaključeni, 2 pa sta na upravnem sodišču. 2 AS še niti nista registrirani, 1 AS pa še ni dopolnila zahteve. V preostalih 8 zadevah so bile že izdane delne odločbe, čakajo na katastrsko uskladitev podatkov, v 5 zadevah pa do 30.6.2001 zahtevajo vračilo še preostali dediči razlaščencev. Premoženjske zadeve Nadaljevali so z urejanjem 4. PODROČJE DELA ODDELKA ZA OBČO UPRAVO Področje dela, družine in socialnih zadev Pregled števila zadev po vrstah upravnih stvari kaže TABELA 3. Skupno z nerešenimi zadevami iz preteklega leta (609, v glavnem se nanašajo na področje žrtev vojnega nasilja) je bilo v obravnavi 1336 zadev. Ob koncu leta je bilo rešenih 683 zadev, nerešenih je ostalo 653 zadev. Nerešene zadeve se nanašajo na begunce (391), vojne sirote (259) ter vojne veterane (3). Konec leta 1999 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih, zaradi česar se je povečalo tudi število zahtevkov za priznanje statusa vojnega veterana in ostalih zahtevkov s tega področja. Sprememba Zakona o žrtvah vojnega nasilja je razširila Obča uprava Povečan obseg dela na oddelku za upravne notranje zadeve (osebne izkaznice, razna potrdila in izpiski) se je odrazil tudi na zelo povečanem obsegu storitev sprejemno -informacijske pisarne, ki opravlja tudi naloge blagajne. V preteklem letu je bilo opravljenih 16.275 storitev in na na blagajni je bilo skupaj vplačanih 48.094.181,00 SIT za izdane kolke in zaračunljive tiskovine. Strokovno izpopolnjevanje zaposlenih poteka po funkcionalnem principu po posameznih resornih področjih ter po programih Upravne akademije. Povprečno se je lani posamezni delavec zaposlenih na različnih seminarjih usposabljal 8 dni. (najmanj 2 dni in največ 27 dni). Splošno izobraževalne seminarje upravna enota praviloma organizira za vse zaposlene, v lanskem letu na temi: pravni vidiki delovanja Evropske unije in celovito obvladovanje kakovosti. TABELA 2 1999 2000 2000/1999 Obrtne in druge gospodarske dejavnosti 78 85 109% Gostinstvo 42 37 88% Trgovina 34 43 126% Pogodbe o zaposlitve 513 492 96% TABELA 3 Štev. rešenih zadev v letu 2000 Varstvo vojnih invalidov 91 Varstvo vojnih veteranov 148 Otve vojnega nasilja 302 Druge zadeve: mesečna izplačila, uradni zaznamki, vpisovanje novih 1551 vlog, poračun rent in premij za dodatno zdravstveno zavarovanje, izdajanje raznih potrdil Izdaja delovnih knji Cie, vpis delovne in zavarovalne dobe 180 5. PODROČJE DELA SLUŽBE NAČELNIKA Služba načelnika je izpostavila naslednjo splošno problematiko delovanja upravne enote: Kadrovske zadeve Zaradi stalnega naraščanja števila upravnih stvari in nekaj daljših odsotnosti zaradi bolovanj prihaja večkrat do problemov pri organiziranju dela in ustreznih nadomeščanj. Obstoječa zakonodaja na delovnem področju ne omogoča stimuliranja oz. nagrajevanja delavcev, ki obvladajo in morajo opravljati dela na več delovnih področjih (problem majhnih upravnih enot), kakor tudi ne delavcev, ki opravljajo pretežno dela s strankami (šaltersko poslovanje) in so tako izpostavljeni specifičnim obremenitvam. Problem predstavlja zaposlovanje pripravnikov, saj nimajo že nekaj let nobenega zaposlenega (dediščina zajemanja stanja števila zaposlenih na določen dan!), kar postavlja v neenakopraven položaj z upravnimi enotami, ki so jih zaposlitve pripravnikov omogočene. S pripravniki bi vsaj deloma razbremenili delavce na področjih, kjer seje obseg dela precej povečal, nadomestili odsotne delavce, predvsem pri krajših odsotnostih, poleg tega pa usposobili še kakšnega delavca, ki bi lahko v prihodnje prevzel opravljanje del. Stalnemu strokovnemu usposabljanju dajejo skladno s finančnimi možnostmi velik poudarek, tako za pridobitev višje stopnje izobrazbe, kot izpopolnjevanjem na splošnih upravnih področjih (programi Upravne akademije: uvajanje kakovosti v upravi, evropske zadeve, upravni postopek, pisarniško poslovanje,..), na specifičnih seminarjih po posameznih delovnih področjih. In na področju informatike (elektronsko poslovanje, Internet, MS orodja, Novell, programska orodja za posamezna delovna mesta,..), pristopili smo tudi k pridobivanju ECDL certifikatov. Organizacijske zadeve Pripravili so dopolnitev Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravni enoti, notranje poslovanje stalno izboljšujejo s pripravo notranjih predpisov, s katerimi urejajo splošna in posamezna delovna področja ter jih usklajujejo z veljavno zakonodajo (Pravilnik o delovnem času v UE, Navodilo o finančnem poslovanju, Ilirska Bistrica v letu 2000 Navodilo o materialnem poslovanju, Pravilnik o računovodstvu,..). Prostori Zopet morajo izpostaviti prostorsko problematiko delovanja upravne enote, ki jo poudarjajo iz leta v leto. Upravna enota namreč deluje v nezadostnih prostorskih razmerah, velik del (oddelek za gospodarstvo, okolje in prostor in del oddelka za občo upravo) pa v neprimerni stavbi v t.i. ‘provizoriju’. Že od pričetka delovanja upravne enote si prizadevajo za pridobitev primernih poslovnih prostorov z nadomestno gradnjo na mestu ‘provizorija’, ki ne bi služili samo za potrebe upravne enote, ampak bi v stavbi združili poslovanje vseh oz. večine državnih organov na lokalni ravni, uredili pa bi tudi nekatere skupne funkcije z občino. Poseben problem bo zagotovitev prostorov za izvajanje nove Uredbe o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami. Začasna rešitev bi v tem trenutku bila, če bi čimprej pridobili drug primeren prostor za sklepanje zakonskih zvez, ki se sedaj sklepajo v okviru prostorov matičnega urada. Prostore bi bilo potrebno seveda ustrezno predelati.Glede ureditve primerne dvorane na Premskem gradu, ki bi lahko služila tudi kot poročna dvorana (v neprimerno bolj svečanem okolju) poteka dogovatjanje z občino. Izvajanje upravnih postopkov Zopet opozarjajo na še vedno nesmiselno proračunsko urejanje in odrejanje na področju zaračunljivih tiskovin (registrske tablice za vozila, osebne izkaznice, potne listine,..) , kjer gre dejansko za ‘trgovino’ upravnih organov in za čist prihodek proračuna (razlika med prodajno in nabavno ceno tiskovin) in pri kateri je težko planirati oz. ‘uganiti’ obseg povpraševanja strank. V letu 2000 so tako imeli odobrenih 9,85 mio SIT za namen zaračunljivih tiskovin. Ker se je proti koncu leta zgodil, kljub pričakovanjem ob izteku roka veljavnosti starih osebnih izkaznic, nepričakovano velik obseg izdaje novih osebnih izkaznic, je upravni enoti zmanjkalo sredstev za nabavo tiskovin. To je naravnost absurdno, saj od strank prejmejo plačilo za storitev takoj in dejansko vnaprej! Blagajniško poslovanje Posebno poglavje predstavlja posodobitev ali kar ‘normaliziranje’ finančnega poslovanja državnih organov z brezgotovinskim poslovanjem. Kljub večkratnim zahtevkom za sistemsko rešitev plačevanja storitev preko POS terminalov (namestitev terminalov in plačilo provizije banki) oziroma možnost plačevanja s plačilnimi karticami na pristojne organe (Ministrstvo za finance), na žalost v kratkem takšen način plačevanja še ne bo omogočen. Načelnik Branko Celin je k povedanemu dodal še naslednje poudarke: - Osnovni zahtevi kateri mora uprava nasploh (tako seveda tudi upravna enota) izpolnjevati in k njima stalno težiti sta zakonitost dela, torej spoštovanje veljavne zakonodaje in strokovnost pri vodenju postopkov in odločanju v upravnih stvareh. - Velik poudarek zato daje upravna enota izobraževanju in stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju, saj mora biti uprava dober servis občanov, ki ga lahko uspešno opravljajo le povsem usposobljeni in za opravljeno delo odgovorni upravni delavci. - Racionalizacija dela je nedvomno področje, na katerem mora uprava (na splošno) še dosti storiti, težiti mora za poslovanje s čim nižjimi stroški in čim manj časa občanov porabljenega za opravljanje upravnih storitev (zaenkrat so še ovira predpisi in slaba medsebojna komunikacijska oz. informacijska povezanost državnih organov Birokratiziranje postopkov s tekanjem od šalteija do šalteija za razna potrdila in izpiske je še vedno preveč prisotno, na kar pa razen opozarjanja prisojnih ministrstev in uradov in čakanja smotrnejših rešitev na žalost ne moremo dosti vplivati. - Neodvisnost upravnega dela, brez prisotnosti politike ali drugih vplivov pri odločanju. - Izvajanje včasih čudno zastavljenih rešitev v zakonodaji predstavlja oviro, tako da so včasih postopki zapleteni, povzročajo nejasnosti pri delu in nepotrebna dokazovanja strank v postopkih. - Poudariti je potrebno veliko vlogo informatizacije poslovanja, saj je bilo na tem področju v času od nastanka upravnih enot dosti narejeno; vsa delovna mesta so opremljena z ustrezno računalniško opremo povezano v lokalno mrežo in mrežo državnih organov, kar omogoča pristop do raznih podatkovnih virov in storitev preko Centra vlade za informatiko; glede na vpetost v isti prostor in povezanost obeh uprav je škoda, da na žalost ni pristopila v to omrežje tudi občina, saj bi tudi njej bile omogočene vse storitve preko državne komunikacijske hrbtenice (HKOM). - Javnost dela je zagotovljena v glavnem preko spletnih strani upravne enote, občani na njih lahko dobijo potrebne informacije o delu in storitvah upravne enote, o upravnih postopkih, z možnostjo izpisa vlog in obrazcev. - Glavni problem s katerim se srečuje upravna enota pri svojem delu je prvenstveno prostorske narave, saj dobršen del poslovanja izvaja upravna enota v provizoriju, ki je seveda neprimeren za poslovanje; že leta potekajo aktivnosti za pridobitev nove upravne stavbe na njegovem mestu, v kateri bi poslovala večina državnih organov, ki delujejo na lokalnem nivoju na območju II. Bistrice (UE, Izpostava DURS, Geodetska pisarna, Center za socialno delo, Izpostava KGZ,..), seveda pa bi služila tudi za skupne potrebe obeh stavb in tudi občinske uprave (energetski del, arhiv, sejna dvorana,..); prav tako bi bil že čas, da občina pridobi primemo dvorano za sklepanje zakonskih zvez. - Sodelovanje z občino: po eni strani zadeva reševanje skupnih zadev (organizacijskih, prostorskih,..), saj poslujeta upravi v isti stavbi, po dmgi pa zadeva delo na nekaterih upravnih področjih (izpostavljamo urejanje prostora oz. gradbene zadeve), kjer so naši upravni postopki vezani na postopke občine (recimo lokacijske informacije); kvaliteta dela in spoštovanje rokov v postopkih je tako dostikrat odvisno od občinske uprave, vse pa nas zavezujejo določila zakona o upravnem postopku in ostale zakonodaje. - Današnji čas je čas hitrih sprememb: pripravljeni moramo biti na izzive časa, na hitre spremembe v organizaciji, postopkih, načinu dela, kijih prinaša informacijska tehnologija, to se odraža v spremembah zakonodaje, postopkih, z velikimi koraki prihaja E-poslovanje, ki bo v bližnji prihodnosti zelo spremenilo potek dela. - Predvidena regionalizacija (ustanovitev pokrajin) in teritorializa-cija uprave (upravni okraji) bo nedvomno prinesla tudi spremembe v upravni strukturi in pristojnostih; Ilirska Bistrica bi morala s položajem obmejnega območja na razmeroma velikem teritoriju nedvomno obdržati večino državnih pristojnosti, poleg tega pa pridobiti tudi nekatere druge, kot posledica približevanja EU in vzpostavitvi ‘južne meje’ (carinarnica, mejna policija, inšpekcije,.). OBČINSKI SVET 28.februarja so svetniki začeli 20 sejo Občinskega sveta, po petih maratonskih zasedanjih pa sojo 14 marca tudi končali. Predlagani dnevni red ( Obravnava odloka o proračunu Občine in soglasje k imenovanju direktorja Razvojnega centra Ilirska Bistrica), so dopolnili še s točkami: Pobude in vprašanja, Begunski center II. Bistrica in Križišče “Pri Matetu” v II. Bistrici. Točko begunskega centra so načeli, ker so se “ustrašili” obiska ministra Bohinca in morebitnih novih naselitev pribežnikov v naše kraje. Ministru so gostitelji v ospredje postavili problematiko mejnega prehoda Starod in neurejenega cestnega odcepa, ki vodi do vasi in povzroča obilico težav v poletnih mesecih. Občina bi hotela, da se mejni prehod Starod prestavi na dejansko mejno črto in da se določi cestna os na mejnem prehodu Jelšane, saj je brez tega onemogočeno pridobivanje nadaljnih dovolenj za gradnjo na tem področju bodoče šengenske meje. Minister, se pa je vsekakor pozanimal ali bi občina pristala na 50 novih pribežnikov v domu zaprtega tipa. Ponudbo na občini še čakajo. Proračun pa je popolnoma druga zgodba. Začeli so s prihodki občine, zakompliciralo pa seje z odhodki. Barantanje in natezovanje pa je trajalo več kot 25 ur. V osnovi pa je bil osnutek proračuna prepis lanskega, povečan za inflacijo. Ravno zaradi tega je naletel na številne kritike, najbolj glasen pa je bil seveda g.Šenkinc, kije povedal da občinska uprava nima plana, da gleda le na interese posameznikov, daje proračun odraz, ene vrste, nagrajevanja za podporo posameznikov, da ni odraz potreb in razvoja občine, da ni strokoven in da se moraš prav potruditi, da takšnega narediš. Večkrat so te debate spominjale na “cirkus”, ampak vsako toliko pa je bila tudi kakšna pametna pripomba. Ne more se mino dejstva, da se nekatere stvari dela brez globalnih razvojnih planov in da se na koncu ne ve kakšen učinek imajo določena vložena sredstva. Zaradi tega so svetniki sprejeli pobudo, da se na neslednjih sejah, posamično predebatira področji kulture in športa. Da se izluščijo najbolj žgoči problemi in da se oblikujejo tendence razvoja in vlaganja za več let v naprej. Bilo je tudi nekaj pripomb glede same oblike proračuna in na njegovo neenotnost pri prikazovanju postavk. Letošnji proračun bo tako težak nekaj čez dve milijarde tolarjev. Zgodba pa se bo nadaljevala oziroma ponovila pri njegovem rebalansu. I 7 c, man r, man Aktualno V MEDNARODNEM LETU PROSTOVOLJSTVA Organizacija združenih narodov je leto 2001 razglasila za mednarodno leto PROSTOVOLJSTVA in DIALOGA MED CIVILIZACIJAMI. Informacije o aktivnostih na področju prostovoljnega dela, pomoči potrebnim in opozorila k strpnejšemu dialogu med pripadniki različnih kultur polnijo tudi naš medijski prostor in nas posredno vzpodbujajo k nesebičnemu služenju bližnjemu. Naj ob tej priložnosti spomnim, da imamo tudi Slovenci bogato tradicijo na področju prostovoljnega dela, saj so bile že v preteklosti razvite številne oblike prostovoljnega dela. Eden izmed pomembnih pobudnikov prostovoljstva pri nas je bil časnikar Janez Evangelist Krek (1865-1917). Poudarjal je ideje, ki so bile pomembne za preživetje, kar je v takratnem času pomenilo iskanje novih načinov gospodarskega povezovanja, organiziranje delavstva, izražanje potreb in zahtev posameznih socialnih skupin. Mnogokrat pa je bilo prostovoljno delo edina možnost, da se ljudje uprejo malodušju in da se ustvarjalno soočijo s strahom pred prihodnostjo, kije tako nepredvidljiva. ‘‘O prostovoljnem delu lahko govorimo le v primerih, ko se posamezniki sami odločijo in sprejmejo naloge ne da bi jim kdo ukazoval. Pri tem velja omeniti tudi notranje koristi, ki jih lahko pričakujejo ljudje, ki se odločijo za to, da sledijo svojemu navdušenju. S tem dobijo priložnost da primerjajo lastne vrednote z dejanskostjo. V takem delu posameznik lahko doživlja tako samopotrditve pa tudi vzglede, ki jih ni več možno dobiti niti v družini niti v instituciji. ” B.Stritih (21,2000) Literatura: Matelanc in Samec (ED.) Prostovoljno delo včeraj, danes in jutri, Slovenska fialntropija - Ljubljana 2000 Prostovoljci so pri nas najpogosteje študentje družboslovnih smeri -bodoči socialni delavci, pedagogi, teologi, vzgojitelji in sociologi. Vloga prostovoljcevje predvsem sprejemanje in podpora človeku v stiski. Njihovo delo je tako pomembno predvsem za to, ker prostovoljec za človeka v stiski ni njegov svojec in ni strokovnjak, je predvsem njegov prijatelj in zaupnik. Ker se odnos med njima postopoma izgrajuje se mora prostovoljec obvezati, da bo v stiku s posameznikom ali skupino vstrajal vsaj eno leto. Ko govorimo o prostovoljnem delu moramo upoštevati naslednja dejstva: - prostovoljci so nepogrešljiv delavni potencial v vsaki družbi in tudi v naši, -s prostovoljnim delom si človek da priložnost, da doživi samopotrditev, dobro izkušnjo za tolerantne in strpne medsebojne odnose, predvsem pa čut za sočloveka, -uporabniki prostovoljnega dela dobijo v odnosu s prostovoljcem človeka, ki lahko da njihovemu življenju smisel in novo upanje. Vendar pa s prostovoljnim delom vse to dosežemo le tedaj, ko se med seboj povežejo v konstruktiven “trialog” uporabniki, prostovoljci in strokovnjaki. Razmišljanje prostovoljke in uporabnice prostovoljnega dela MARTINA je absolventka Visoke šole za socialno delo. Prve izkušnje kot prostovoljka je dobila prav v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Najprej je bila spremljevalka in sogovornica gospodu, ki je nenadoma popolnoma oslepel. Druženje z Martino mu je veliko pomenilo, saj je tudi z njeno pomočjo in podporo prispel do točke svoje najtežje življenjske preizkušnje - sprejeti in živeti s slepoto. Danes Martina kot prostovoljka sodeluje v medgeneracijski skupini starih za samopomoč. (Enoletno izobraževanje v programu za usposabljanje novih voditeljev medgeneracijskih skupin ji je omogočil Dom starejših občanov Ilirska Bistrica). “Martini ta druženja osebno veliko pomenijo, saj v teh srečanjih in pogovorih z domskimi stanovalci sama daje, veliko več pa za življenje in svojo poklicno opredelitev prejema”, nam je o svojem prostovoljnem delu pripovedovala. Gospa FRANCKA se je v času petletnega bivanja v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica že nekajkrat srečala z ljudmi, ki kot prostovoljci prihajajo v Dom. Vedno znova je vesela teh stikov, še posebej se razveseli ljudi, ki k njej prihajajo že vrsto let. Nekako blizu so drug drugemu. Nadomeščajo ji sorodnike, ki živijo precej daleč in jo lahko le občasno obiščejo. Vesela je ker ji prisluhnejo, jo spoštujejo in tudi upoštevajo. “Ti ljudje so mi pomagali, da sem Ilirsko Bistrico sprejela kot svoj domači kraj”, je pripomnila gospa Francka. Prijeten je občutek, da si sprejet, da ti kraj tudi zaradi takih ljudi ni več tuj. Mira Lenarčič Prijeten sprehod v naravo se je tokrat zaključil na klopci ob Bajerju Z LJUDMI ZA LJUDI Člani stranke SLS + SKD Slovenske ljudske stranke smo se zbrali na prvi seji občnega zbora po združitvi obeh strank v eno dne 23. 02. 2001. naše stranke katera ima tri svetnike v občinskem svetu pa je postal Vladimir Čeligoj. Prisotnost članstva ni bila velika. Poročilo o delovanju stranke v tem kratkem razdobju je podal predsednik Rudi Celin. V debato na dano poročilo so se skoraj vsi prisotni člani vključili s pohvalami oziroma s kritiko na dosedanje delo. Nato smo izvedli razrešitev članstva v dosedanjih organih in izvolili nove člane v te organe (devet v občinski odbor in tri za blagajniške nadzornike). 5 Na koncu smo izvolili še delegata za na kongres stranke gospoda Vladimira Čeligoja. >5 <5 8 Prvi sestanek občinskega odbora smo imeli ze 02. 03. 2001 na katerem smo bili prisotni vsi izvoljeni. Na tem sestanku smo izvolili predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika stranke. Novi predsednik stranke je postal Rudi Celin, ki bo s podporo občinskega odbora naredil vse, da bo članstvo v stranki zadovoljno z novim vodstvom. Vodja svetniške skupine Na tem sestanku smo si postavili tudi cilje nadaljnjega razvoja in sicer: 1. Vsaj 4 svetnike v občinskem svetu 2. Kandidiranje za župana 3. Kandidiranje za poslanca v državnem zboru Republike Slovenije. Naša stranka je odprta za vse občane z istimi ali sorodnimi političnimi prepričanji, ki želijo preko organov stranke in z aktivnim delom izboljšati materialni in socialni položaj zase, za svoj ožji kraj in za občino kot celoto. Občinski odbor te stranke je prevzel odgovornost za dobro delovanje te stranke in hkrati tudi izziv, da se na tem področju naredi en velik korak naprej. Z načrtnim delovanjem, planiranjem in strategijo dela tudi zadani cilji niso nedosegljivi. Delati želimo z ljudmi in za ljudi. Prednostno nalogo bomo dali podjetništvu, s politično močjo pa mu bomo omogočali razvoj. O delu stranke bomo kontinuirano obveščali naše občane preko sredstev javnega obveščanja. Dvojna dioptrija GLOBALIZACIJA - M ' i-YM, Dragi bralci, ste kdaj malo globlje razmišljali o pomenu besede globalizacija, s katero vas pogosto strašijo? Niste? Pa bi morali, kajti prihaja čas, ko se boste morali globalizirati, se pravi prilagoditi svoje obnašanje sosedovemu in to v interesu širšega sporazumevanja, zaradi njegovega drugega soseda, ki bi se rad pogovarjal z vami preko njega. Da vas bo lažje razumel, mu morate biti podobni in nikar po nepotrebnem ne sprašujte, zakaj se morate ravno vi prilagajati njemu , namesto on vam, ker ne boste dobili odgovora. Tako pač je in s tem se morate sprijazniti. Odslej rajši malo popazite, s kom se družite, da ne boste zabredli v težave s podobnostjo... Isto velja za širše skupnosti. Naša občina je bila v času bratstva in jedinstva pobratena manda z dvema tujima občinama. To je pisalo na vseh tablah ob cesti, ki so stale na vhodu na naš “konfin”, da so tujci, ki so prihajali k nam, natančno vedeli, s kom se družimo in kako naj se temu primerno pri nas obnašajo. Ko je prišlo do državne razporoke, je crknilo tudi bratenje, ne da bi vedeli zakaj. Zdaj na tablah, ki sojih seveda zamenjali, ne piše ničesar, razen imena občine in dvoumnega sporočila: Dobrodošli! Kaj pa, če je v tem zahrbtnem sporočilu skrita želja PO globalizaciji, se pravi, naj nas hodijo drugi posnemat in se pobratiti z nami? Vragsigavedi, kaj se mota po glavah naših občinskih svetnikov. Samo stopite do sedeža Zg'bljene legije (to je nekakšna Osvobodilna vojska Brkinov) v razsutem Sokolskem domu, kjer je na vratih v dveh jezikih napisano opozorilo: Vi, ki vstopate, opustite vsako upanje! Pa smo tam! Nikomur nočemo več biti podobni, razen sebi. Še sreča, da ne mejimo s Štajersko, ker bi lahko prišlo do obmejnih spopadov zaradi naključne podobnosti nekaterih njihovih in naših “pristnih ljudskih običajev”. Mislili bi, da gre za nasilno asimilacijo njihove manjšine. Recimo češpov snope, ki mu nevedneži pravijo slivovka, ne more imeti druge blagovne znamke kot samo brkinsko. Lahko ga pijejo tudi jenkiji, vendar z zavestjo, da to ni njihova pijača. Škoromati izvirajo iz tistih mračnih poganskih časov, ko še zagotovo ni bilo Štajercev, kaj šele gostiln in kurentovanja. Sploh pa ne na našem ozemlju. Tu spet ni kaj razpravljati. Če jim ni prav, da so samo drugi, naj si priskrbijo mednarodno arbitražo. Morda pa so ravno zato Škoromati letos opustili misel na dolgočasni bistriški pustni karneval v svojem rezervatu in šli raje misijonarit, oziroma spreobračat v tuje kraje, kjer še ne vedo za naše posebnosti, da bi si še bolj utrdili svojo samozavest. Izgleda, da ji bila njihova misija uspešna, ker je na pepelnico zapadel sneg. Zg'bljena legija je na primer jeseni opustošila in pretresla vso primorsko s svojo Brkinsko tragedijo. Bikec Slavko (glavni junak njihove drame) bi lahko postal bistriška maskota na kakšnih vsebrkinskih igrah, ali pa bi ga dali v občinski grb namesto tiste gusarske barke. Spominjal bi nas na zadnjega plemenitega avtohtonega brkinskega kravjega potomca, ki ni končal v konzervah, ampak postal nesmrten. Ker jim to ni bilo zadosti, so si oktobra izmislili še (svoj) narečni festival Rijova nota, na katerem so spet nesramežjivo razkazovali svoje domoljubje in delili celo nagrade za jodlanje v brkinščini. Potem pa seje zgodilo, kar se je moralo zgoditi po zakonitosti narave, namreč, da je namesto slinavke in parkljevke izbruhnila brkinska folklora. “To nam je manjkalo”, mi je tisti vroči februarski večer v Domu na Vidmu, kjer je bilo soparno kot v savni, (zato so poskrbeli v kurilnici) zatulila na uho neka prepotentna zajetna Brčinka neopredeljive starosti, ki se je sedeč ob meni komaj krotila, da ni planila na oder in zaplesala z brkinskimi svati. “Nekoč je bilo lepo” nam je že na začetku zagrozil umetno postarani očanec, odet v nekakšno brkinski logarsko narodno nošo in z ugasnjeno pipo v ustih, ki se je v vseh narečjih trudil razvnetemu občinstvu pojasniti, da gleda res svoje svatbene običaje. In imeli smo se zelo lepo kar pol drugo uro, ko smo se vsi prepoteni od domoljubnih čustev končno razšli v megleno noč. ... Iz idilične zasanjanosti, ki se me je držala skoraj do konca meseca, me je prebudila šele nova številka Snežnika, v kateri sem se moral soočiti z kruto resnico, da še nismo v nebesih, ampak precej nižje, tako rekoč na tleh in da se bo treba globalizirati tudi v medijskem prostoru in še kje drugje verjetno tudi. O tej vroči temi pa raje drugič, ker moram še prej opraviti raziskovalno nalogo o poslušanju tirbarskega radia in njegovem vplivu na kupno moč našega prebivalstva. Pa ne samo to, ampak tudi o vplivu sekanja stoletnih bukev v snežniškem parku na bistriško podnebje in razpoloženje.... Do tedaj pa malo razmišljajte, kako se boste globalizirali in predvsem, s kom, da vas ne bo morala pred vsiljivci, ki se bodo hoteli z vami pogovarjati, varovati celo policija... Boh Vaš Jožko Stegu OBNAŠAJMO SE KULTURNO V predprejšnji številki smo obdelali obnašanje na javnih prireditvah v kinu in v gledališču. Sledi nadaljevanje. Na koncertu Koncertna dvorana j e mesto, kjer se hkrati srečujejo poznavalci glasbe in snobi. Poznavalci naj svojega znanja ne poudarjajo, snobi pa naj svoje neznanje prikrijejo. Če bodo upoštevali nekatera splošna pravila, bodo zadovoljni eni in drugi - prvi bodo uživali v glasbi, drugi pa bodo lahko vsem povedali, da so bili na koncertu. Na koncert gremo urejeni in lepo oblečeni (enostavna obleka ali kostim oziroma obleka s kravato). Če je koncert slavnosten (jubilej, gostovanje slavnega dirigenta, slavnih solistov in podobno), oblečemo svečano obleko, Po možnosti enobarvno in temnejšo. Šepetanje, škripanje s stoli, predvsem pa zamujanje, je grobo kršenje omike in kulture poslušanja glasbe. Tiho prepevanje in udarjanje ritma z nogo je na koncertu nedopustno. Če smo prehlajeni, ostanimo doma. Na koncertu se moramo varovati prezgodnjega ploskanja. Če ne vemo, ali je skladbe res konec, nikar ne začnimo ploskati. Počakajmo. Med stavki ne ploskamo. Če kdo kar naprej kašlja, odvija bonbone in šepeta, počakamo na pravi trenutek, nato pa se obrnemo in ga pogledamo. Če sedi pred nami, počakamo, da to stori kdo drug. Na koncertih zabavne in narodnozabavne glasbe sta dovoljena manj formalno vedenje in manj svečana garderoba. Nekaj napotkov - V gledališče in na koncert ne smemo zamuditi. Če se nam to slučajno zg°di, moramo počakati do prvega odmora (razen če nam ne dovolijo vstopiti v dvorano), ali pa čim tišje sesti na prvi prosti sedež. - Gledališko kukalo je namenjeno za gledanje na oder, ne pa za opazovanje gledalcev. - V loži moški odstopijo sprednje sedeže damam. Na razstavi in v muzeju Če nam razstavljeni predmeti niso všeč tega ne izrekamo na glas. Ravno tako ne negodujemo glasno ob vsaki sliki, ki ni po našem okusu. Ne pogovarjamo se preglasno, da ne motimo drugih obiskovalcev. Razstavljenih predmetov se ne smemo dotikati. V večini muzejev in galerij je fotografiranje prepovedano, kar je najpogosteje tudi označeno z napisi ali grafičnimi simboli. Če prepovedovalnih napisov ni, moramo vseeno vprašati, če smemo fotografirati. Na športni prireditvi Na športnih prireditvah se sproža ogromno energije - tako športnikov kot gledalcev. Zaradi tega lahko pride do nesporazumov. Omilimo jih lahko z omikanim vedenjem. Navijanje in vzpodbujanje športnikov je na športnih prireditvah povsem običajno, vendar pri tem pazimo: -da ne žalimo tekmovalcev in gledalcev nasprotnega moštva; -da ne vzklikamo grdih in prostaških besed na račun tekmovalcev in sodnikov; - da ne povzročamo hrupa z različnimi pripomočki (glasbila, hupe, piščalke in podobno); -da nikogar ne žalimo; -da ne uničujemo, namerno ali nehote, inventarja; -da imamo čustva v oblasti; -da se ne vedemo vandalsko; -da smo ob nekontroliranih izpadih navijačev solidarni s čuvaji in, če je treba, s policisti; -da navijaških strasti po koncu tekme ne prenašamo na ulico. Če se na športno prireditev pripeljemo z avtom, ni treba vztrajati pri parkiranju tik pri športni dvorani, saj s tem oviramo prehod pešcem in drugim vozilom. Ko prihajamo in ko odhajamo, svoje vedenje nadzorujmo. Zaradi izgube samonadzora velike skupine ljudi, se lahko tudi v najbanalnejših položajih zgodi nesreča, tudi s tragičnimi posledicami. Smeti odvržemo v koš, ne pa na tla. .S man c, man ¥&* VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE^ •c >VvA'/?'A' MLINOTEST Cankarjeva 24 6250 ILIRSKA BISTRICA 051714-10-38 Agata Valenčič s p. Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-45-746 OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE! URNIK ponedeljek in sobota 8- 12 torek, sreda, četrtek in petek 8- 12 in 14- 17 frizerski salon (Križman Patrik) Bazoviška 3, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-45-959 Urnik: ponedeljek: 14 - 18 torek, četrtek, petek 8-12, 15-19 sobota: 7.30 - 12 Po novem odprto ob sredah: 8-14 ure. Prisrčno vabljeni na obisk! ■pj primorje ppj ■ ■ ajdovščinalLJ ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. PURf\^TEX * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51, 6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 067/85-415 GSM: 041/611-395 FRIZERSKI SALON Dolnji Zemon 61, 6250 II. Bistrica Ron\i BAR Ilirsko Bisfnco Nudimo Vam: * NOVA MODNA STRIŽENJA * NOVE TEHNIKE BARVANJA * KARTICA ZAUPANJA 10 obiskov, enajstič striženje brezplačno Naročila sprejemamo na tel. številki 05/71-42-095 KROVSTVO majla decra MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 * KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ * IZDELAVA PODPORNIH ZIDOV * IZVEDBA VODOVODA IN KANALIZACIJE ‘KOMPLETNA IZVEDBA TER STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DOVOZNIH POTI, DVORIŠČ IN DRUGIH POVRŠIN tel/fai 05/71-41-732 GSM: 041/682-549,041/652-769 PrfmA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: + J86 (0)5/714-56-12, GSM: 041/750-641 Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +385(0)5/714-15-04 .. _2C 13C ti db S? OJ vO d|G\ £ C J v 7db CJ vO OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/71-41-362 " Cv ,9 1 01.0 I cJ.9 OJ ,9 0 JU 9 lil 5 5 14 Potovanje po naših Obeležje mladinskim delovnim brigadam Vaški dom, vgradnji Otvoritev vaškega doma Vizita pravita, da ko je voz nared se vsi iz katerih so vizitanti. Vso pot si skupaj odpravijo s konji v Ilirsko prepevajo, seveda pa nikoli ne manjka Bistrico. Nato gredo pa še po vaseh dobra kapljica. spomeniško zaščitena. Lipo so zasadili vaščani, ko so gradili cerkev. V višino meri 40 m in je precej višja od zvonika, njen obseg pa je okrog 4,5 m. V čeljahje najbolj veselo meseca sptembra, kadar imajo vaški shod. Shod naredijo pri vodovodu in glasba jim igra do jutranjih ur. Okolico dvorane ogradijo z brezami in loj trami. Veselo imajo pa tudi celo jesen ko kuhajo slivovec. Celjani in njihov slivovec, so namreč najbolj znani ravno po tem, pa ne od zdaj ampak že iz davnih časov. Cerkev Sv. Hieronima CERKEV Na griču, sredi vasi, stoji cerkev Sv. Hieronima. Tudi njo so pridni vaščani popravili po svojih močeh. Sredstva, ki so jih zbrali vaščani, rojaki po svetu, prispevek župnika in prispevek KS Prem so porabili za obnovo zvonika, za fasado cerkve, za dva nova zvonova (manjši ima 142 kg, večji pa 221 kg), za ureditev poti do cerkve ter za sanacijo ometa oltarja Sv. Lucije. Vsa našteta dela sojih stala okrog 18.000 DEM, so pa vsi enotnega mnenja, da jih takšne akcije združujejo, razveseljujejo in sproščajo. LIPA ZELENELA JE Poleg cerkve stoji mogočna lipa, ki je stara cca. 200 let in je tudi S takšno etiketo je bilo pred več kot 70 -timi leti opremljeno brkinsko Žganje v steklenicah. Destilarna Ivančič Anton Ti kraji so bili pomembno sadjarsko območje že pod Avstro-Ogersko. S sadjarstvom se je takrat dalo dobro zaslužiti. Po vseh vaseh so bile organizirane odkupne postaje, najbolj kvalitetno sadje pa so pošiljali v delikatese. Prvoklasne češplje so prodajali sveže in pa tudi suhe. Po letu 1920 so Brkini pripadli Italiji, Italijani pa so zelo pospeševali sadjarstvo in nadzorovali žganjekuho. Kljub ostremu nadzoru pa so se Celjani znašli in kuhali na kontraband. Preurejali so kotle, jih razstavljali ali pa si pomagali z glinanimi lonci. Cerkev z mogočno lipo v ozadju Slivovec so največ prodali gozdarjem na pivško in gozdarjem v Snežniških gozdovih. Nekoč je slivovec prinašal dober zaslužek, danes pa ni velikega povpraševanja po njem. vaseh Stara 'Brkinska sfivovka iz domač’ga kptfa Kotel za žganjekugo Ponudijo ga ob srečanjih, obiskih in ob vaških veselicah. Kulturno in družabno življenje se oživlja, vidni pa so tudi uspehi posameznikov na kulturnem področju s področja pesništva, igralstva in petja. Ob tej priložnosti predsatvljamo pesem Celjanke Ane Ivančič. Za mano pepel použitega pogorišča, tlačanstvo pekla. Pred mano oko neba. Sinje ptice gnezdijo v koprenah dreves in trav. Okovi ječe so počili. Gostota časa se pretaka v tišino noči. Celje jutri... Vizijo tega kraj a nam je predsatvi 1 g- Frank Jože, predsednik vaške skupnosti. V prihodnje nameravajo: -dograditi kanalizacijo, -dograditi streho dvorane, -obnoviti notranjost vaške cerkve, -obnova vaških poti in vzdrževanje trenutnega stanja, -sanacija ruševin in divjih odlagališč -aktivnosti glede preprečevanja zaraščanja krajine, -ohranjanje starih tradicij in vaških navad. G. Frank nam je še pojasnil, da bi bilo potrebno posebno pozornost posvetiti razvoju sadjarstva, kije tem ljudem in pokrajini v krvi. Vaščani se večinoma preživljajo z delom v mestih. Doma pridelujejo le hrano za svojo potrebo po zdravem načinu pridelave, brez umetnih sredstev. Pridelke je težko prodati zaradi V* vas Celje neorganiziranega odkupa in zaradi premalo cenjenega zdravega pridelovanja. Takšno stanje v našem kmetijstvu je odraz odnosa do kmetijstva v celi občini. To je tudi vzrok za zaraščanje krajine, saj nihče ne vidi prespektive v kmetijstvu. Kljub temu je v vasi nekaj zagnanih posameznikov, ki so obnovili nekaj sadnih nasadov. Mislim, da bi država morala, s subvencijami, maksimalno spodbujati ljudi k ohranjanju naravne krajine in pridelavi zdrave prehrane. Perspektivo v vasi vidim v vseh mladih družinah in mladini, ki nadaljujejo tradicijo naših prednikov pri ohranjanju običajev, navad in izboljšanju življenskih pogojev. Od politike državnih in občinskih organov pričakujemo pomoč, podporo in nova delovna mesta v domačem okolju, ki bodo zagotovila obstoj mladih ljudi v domačem okolju in s tem ohranjanje vasi in podeželja. KONČAJMO NAŠE POPOTOVANJE Z MISLIMI MLADIH VAŠKIH FANTOV. Dekleta, če ste mislile, da nikoli ne boste našle tisto pravo, ne obupajte, poizkusite še v Čeljah. Na sončni strani Brkinov se razprostira, na strateško in politično pomembnem položaju, lepa vasica Celje. V vasi je 15 fantov, od tega sta dva stara nad 50 let, ostali pa smo še kolikor tokliko ohranjeni (pod 25 let). Zatorej, punce vljudno vabljene. Že kakor naši dedje in očetje tudi mi ohranjamo vaške običaje. Kot ena redkih vasi ohranjamo, že leta neprekinjeno, tradicijo vaškega shoda. Zadnja leta smo pripravljali tudi vozove za vizito. Na prvi dan novega leta, se fantje zberemo in Pogled na vas z bližnjega griča vsem vaščanom voščimo novo leto in v vsaki hiši zapojemo. Prav tako vsako leto pripravimo pustovanje, ki konča čez tri dni. Ko smo že pri praznikih ne moremo mimo l.maja, ko naredimo velik kres s še večjo zabavo, ki se konča v poznih dopoldanskih urah naslednjega dne. V zadnjih letih prirejamo veselice v novem vaškem domu Celje. Navada je tudi, da za 18. rojstni dan slavljenec neredi fešto v vaškem domu. Že od časa naših dedov, je stalni spremljevalec vseh naših veselic šnopc. Te tradicije tudi mi ne mislimo opustiti in jo vestno ohranjamo. Leta 1998, smo z veliko vloženega truda zasloveli z znano pijačo “Šnopc bum”. Njena sestava je strogo varovana skrivnost. Vsi fantje smo zelo športno aktivni. Glavna aktivnost je košarka. Nastopamo tudi v občinski košarkarski ligi, skupaj s še nekaterimi fanti iz sosednjih vasi. Igramo pa tudi nogomet in balinamo. Najbolj pogrešamo urejeno igrišče, saj sedaj igramo na vaškem plesišču. Naša velika ljubezen je tudi prepevanje na vasi, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem našim zvestim poslušalcem, ki nas bodrijo v naši pevski karieri. Upamo, da smo vam uspeli prikazati kašček življenja v naši vasi, kije za nas nekaj najdragocenejšega. Smo tudi glavni pobudniki vseh vaških veselic, pa tudi delovnih akcij. Pripravljeni smo! Prispevek so pomagali pripraviti: Ivančič Gabrijela, Ivančič Mirka, Tomažič Marjan in Frank Jože Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a, 6230 Postojna Telefon: 05/701-00-00 in 701-20-00 Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 I 1 5 rS" 'I £ man VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ^ OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 trgovina, d.d. Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 28 NOVO ♦ NOVO ♦ NOVO ♦ NOVO ♦ NOVO - LAGUNA II. ŽE ZA 3.846.000,00 SIT - THALIA RENAULT Ti,.«««, AVTOHIŠA že za 1.880.000,00 sit Smrdelj Valter sp. RT 1,4 16V 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 ŽE ZA 1.990.000,00 SIT Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 Pri nas vam nudimo kompletno servisno uslugo za vaš avto. Prodajamo nova in stara vozila, naredimo vam tudi prepis rabljenih vozil ter zavarovanje. Nudimo kakovostno servisiranje in optiko za vsa vozila. Montiramo vam avto klimo, avto stekla in pnevmatike. Poleg tega, vam preverimo amortizerje, zavore in očistimo hladilni sistem. Nudimo tudi uslugo avtovleke ter kleparske in ličarske usluge. Vljudno vabljeni! HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-51-47 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ LESONIT dd Lesno kemična industrija, p.o. Nikole Tesle 11, Ilirska Bistrica VNPIRNJC4 Bazoviška 19, 05/714-20-77 Vabimo vas k nakupu šolskih potrebščin, pisarniškega materiala, igrač, daril, darilnih papirjev, čestitk za vse priložnosti... Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi in ugodnih cenah! milka Pedikerski salon Milka Prosen Rozmanova 36,11. Bistrica, 05/71-41-269 VSEMSVOJIM STRANKAM IN BRALCEM SNEŽNIM ŽELIM LEPE PRAZNIKE! FOTOGRAFSKI STUDIO IN TRGOVINA FOTO FANTAST PTC Mikoza, Bazoviška 32, 05/714-43-11 Ne pozabite, da vam tudi čez vse leto ponujamo ugodne cene storitev: - 4 fotografije za dokumente (nova osebna izkaznica) 950 SIT Snežnik CENA OGLASOV JE: 1/16 6.783,00 1/8 - 13.387,50 1/4 - 26.775,00 1/2 - 53.550,00 1/1 - 107.100,00 V ceno je vključen tudi prometni davek. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust in za večkratno mesečno oglaševanje po letni pogodbi 30% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti. V časopisu Snežnik, imate možnost objave osmrtnice. OSMRTNICA S FOTOGRAFIJO IN POSVETILOM: 5.000,00 SIT OSMRTNICA BREZ FOTOGRAFIJE, SAMO Z POSVETILOM: 4.000,00 SIT Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo - Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05/71-00-320, telefaks: 05/714-11-24 v.______________________________________ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ,.y >\ FIZIOTERAPIJA -ifemUlMRGOVIM V**#* *V"V Rozmanova ul. 1 »e 6250 Ilirska Bistrica ^tel./fax: 05/7 1-41-156 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI GOSTILNA s prenočišči f-Vj P€TCr Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041H47-657 NUDIMO: MALICE PO 600,00 SIT KOSILA P01.200,00 SIT TRGOVINA n E T /P O L TRANSPORT CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV -VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL -PRALNICA TOVORNIH VOZIL -TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL ŽIVLJENJE NAS VSAK DAN PRESENEČA. Prijetno in žal, tudi neprijetno. * V Zavarovalnici Triglav se zavedamo, kakšnim nevarnostim je izpostavljeno vaše premoženje. * Da bi vam pomagali čim bolj zmanjšati tveganje, smo pripravili posebne pakete premoženjskih zavarovanj. * V paket premoženjskih zavarovanj za gospodinjstva lahko vključite tako obstoječa, kot tudi nova zavarovanja, ki bodo zagotavljala celovito zaščito vašega premoženja. * Več zavarovanj pomeni manj tveganja, pa tudi manj stroškov. * Za premoženjska zavarovanja združena v paket, vam bomo priznali poseben popust ter ugodne plačilne pogoje. | m 6 pp t ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. OBMOČNA ENOTA POSTOJNA NOVI TRG 5, 6230 POSTOJNA TEL:05/ 728 22 OO, FAKS: 05/728 22 82 | triglav □CBEF5 ILIRSKA BISTRICA Prešernova "7 sppiama-pur Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 POSOJAMO TUDI FILME NA DVD - PREKO 100 NASLOVOV! (Mili Mir, Sffi M mw s SPIRULINA PACIFICA Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, kije naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. I man man % s 18 Iz bližnjih krajev NOVOSTI S V KLANI SLAVIJO CERKNIŠKEGA JEZERA Cerkniško jezero in njegove naravne zanimivosti ter posebnosti še in še presenečajo, presenečajo pa tudi ljudje ob njem. Eden takšnih je Vekoslav Kebe iz Dolenjega jezera. Že nekaj let številni obiskovalci občudujejo njegovo več metrov veliko maketo, ob kateri spoznajo dogajanja na jezeru. Voda vre iz številnih kraških izvirov, napolni jezero, potem počasi presahne. Kakor bi gledal resnično Cerkniško jezero v naravi. Kebe pa s tem še ni bil zadovoljen. Že nekaj časa zbira etnografske posebnosti tega področja. Pravkar je uredil majhen, okusno opremljen in zanimiv muzej, kjer vidimo ribolovne priprave, modele splavov, čolnov in voz pa še marsikaj. Slavko Lekše j e zančilna dogajanja na Cerkniškem jezeru upodobil in te enotne in zanimive slike zelo smiselno dopolnjujejo Kebetov muzej. Še nekaj seje pred kratkim zgodilo. Vekoslav Kebe je pripravil svojevrstno in bogato ilustrirano knjižico z naslovom “Presihajoče Cerkniško jezero, čudež kraške narave”. Čeprav so o teh fenomenih že veliko pisali Pavel Kunaver pa mnogi pred in za njim, je najnovejša knjižica posebna osvežitev in malo drugačna kot vse dosedanje. Pri sestavljanju knjižice sta pomagala Dare Šare (ptiči) in Peter Skoberne (rastlinstvo) in kot pravi Kebe sam številni domačini in strokovnjaki, ki jim je Cerkniško jezero pri srcu. V knjižici dobimo podatke o legendi o nastanku jezera, opisana je maketa, pri čemer ne manjkajo osnovni geološki podatki. Posebej zanimivo in na izviren način je prikazano življenje ob jezeru in z jezerom. Omenjeni so različni raziskovalci. Kebe spominja tudi na vodo-gospodarske posege v to področje. Zgodovinsko vrednost imajo podatki o starih pravicah do ribolova pa tudi opisi načinov ribolova. Naštete so tudi Ribe nosijo iz jame (Slavko Mikše) največje poplave. Knjižica o Cerkniškem jezeru in življenju ob njem ima posebno vrednost, ker jo je pripravil - prvič v zgodovini sploh - domačin, nestrokovnjak pa vendar odličen poznavalec in ljubitelj, ki je od otroštva naprej živel s tem kraškim fenomenom. Knjižica je izšla s podporo Ministrstva za okolje in prostor, predstavitev 9. marca v Dolenjem jezeru pa ob pomoči številnih domačinov. Na tej predstavitvi se je zbralo nepričakovano veliko ljudi, kar pomeni, da kljub današnjemu hitenju in hlastanju za dobrinami mnogi še vedno čutijo, kaj pomeni in kaj jim daje narava, še posebej, če je tako svojevrstna, kot je Cerkniško jezero. Nujno in potrebno bi bilo Kebetovo knjižico čimprej prevesti v tuje jezike, po kateri bodo z veseljem posegali tujci, ki slišijo za Cerkniško jezero in ga želijo tudi obiskati. Rajko Pavlovec Lov z zanko (Slavko Mikše) ŠTEVILNE OBLETNICE IZDALI SO ŠESTI ZBORNIK Gotovo je dr. Matko Laginja (1852-1930) največji in najbolj zaslužen mož rojen v sosednji Klani Kot pravnik se je kmalu vključil v politiko in se odločno postavil v bran narodu, tako hrvaškemu, kot slovenskemu v Istri in Primorju. Bil je istrski deželni poslanec, izvoljen tudi z glasovi volilcev dela naše občine (Podgrad, Jelšane, Zabiče), področja ki je sodilo v deželo Istro. Bilje poslanec v dunajskem državnem zboru (s prekinitvijo) od leta 1891 do 1918. Štejejo ga za najuglednejšega zastopnika istrskih Hrvatov. Zelo sije prizadeval za uspeh vseh hrvaško-slovenskih skupnih akcij. Bil je edini istrski hrvaški ban. Zato prav dr. Matku Laginjiposvečajo krajani Klane vsakoletne slovesnosti, ki jih simbolično imenujejo “Dnevi dr. Matka Laginje”. Že sedem let uspešno povezujejo številne vrhunske hrvaške znanstvenike in akademike, ki hvaležnim domačinom poglobljeno predstavijo zanimive in pomembne teme o preteklosti Klane, njene okolice, posebnosti življenja tega območja in številne vezi, ki Klance povezujejo Z dr. Matkom Laginjo. Ob letošnjih svečanostih in prireditvah, 17. in 18. marca so predstavili 6. številko ZBORNIKA, ki na pet sto straneh objavlja bogato strokovno gradivo z lanskih prireditev, posvečenih številnim jubilejem. Znova pa so povabili medse nekatere vrhunske strokovnjake, ki so znova posredovali zanimive klanske teme: dr. Hrvoje Matkovič iz Zagreba j e predstavil zanimive podatke o mejnem položaju Klane ob kapitulaciji Italije in poskusih tedanje Nezavisne države Hrvatske, da si prisvoji tudi te kraje vključujoč Istro. Prehiteli sojih Nemci in ustanovili novo paradržavno tvorbo “Jadransko Primorje” pod svojim poveljstvom, katere del so bili tudi naši kraji s celo Istro, Primorsko, Ljubljansko pokrajino, Trstom, Goriško in Videmsko pokrajino. Dr. Ante Škrobonja je iz župnijskih matičnih knjig Klane predstavil nekatere posebnosti sklenjenih zakonov v drugi polovici 19. stoletja. Prof. Stanko Gilič z Reke je proučil terminologijo gozdarske dejavnosti na tem področju s povdarkom na “volarstvo in furmanstvo” v Klani. Mag. Željko Klale iz Varaždina je obdelal vlogo dr. Matka Laginje in Vjekoslava Spinčiča, dveh volilnih kandidatov ob volilni reformi za Istrski deželni zbor leta 1908 ter prof. Ivo Šnajdar iz Klane, ki je predstavil ustanovitev prve občinske uprave v Klani pred točno sto leti. Prav slednji je kot predsednik klanskega zgodovinskega društva tudi pobudnik vseh naštetih prireditev in skupaj s tajnikom društva g. Antonom Starčičem, ki vrsto let tudi županjuje klanski občini, uspevata tako uspešno vodita delo društva, ki verjetno v celi Hrvaški nima para. Letošnje prireditve je vsekakor obogatila tudi izdaja lične knjižice izbranih literarnih in likovnih del klanskih osnovnošolcev. V na novo urejeni likovni galeriji pa so odprli likovno razstavo klanskega slikarja Josipa Baraka, ki ga poznamo tudi Bistričani, saj je kar nekajkrat razstavljal tudi v našem mestu, ko je še bil zaposlen v bistriški Grafiki. Prijateljsko sodelovanje s klanskim zgodovinskim društvom je tudi tokrat potrdila tričlanska delegacija sorodnega društva iz Bistrice. Propagandna predvolilna razglednica iz leta 1901 “Pozdrav iz Klanca” (Istra) s telovadcem v sokolskem kroju in slovensko zastavo ter zanimivim predvolilnim geslom: “Angeljpravi svet’ga raja, Živio Spinčič in Laginja! da slovanska Istra ustaja Istra naša domovina!” Znana je tudi podobna razglednica “Pozdrav iz Marezig” z enakim tekstom. Zanimiv dokaz, koliko zaupanje so imeli volilci v Slovenski Istri do obeh hrvaških politikov. (Izvirno razglednico je ohranil Kristjan Zidar, iz zbirke avtoija zapisa.) Vojko Čeligoj Iz bližnjih krajev ,_ ŽIVLJENJE OB MEJI- GRADINA PETINPETDESETIČ Vsakoletno prvomajsko slavje na šapjanski Gradini je vsekakor ena najbolj nenavadnih proslav 1. Maja v naših krajih. Letos bodo Šapjanci petinpedesetič pripravili to proslavo, na katero bodo, tako, kot je to že od nekdaj v navadi, prišli tudi številni gostje s slovenske strani meje. Od nekdaj so Ješevci, Dolenjci in Novokrajci na šapjansko Gradino prihajali po starih kolovozih s slovenske strani in ta običaj seje (v dogovoru z obmejnimi organi na obeh strani meje) ohranil tudi danes, čeprav vrh Gradine seka meddržavna meja. Vsakoletno prvomajsko slavje ni običajna proslava mednarodnega praznika dela. To je istočasno tudi romarska pot, pred ljudskim rajanjem je vedno običajna maša v kapeli na vrhu Gradine. In tako je od nekdaj, od samega začetka te tradicije, od 1. maja leta 1946, ko so Šapjanci in okoličani prvič imeli mašo na vrhu Gradine. Ta proslava je od nekdaj bila slovenska in hrvaška, na to proslavo so hodili tako verni kot ateisti. Kako je to te neobičajne proslave sploh prišlo? Niti v času Jugoslavije, niti danes, ni povsem v navadi, da se ateisti in verni srečujejo v istem času, na istem prostoru in na istem slavju. Redki ljudje sploh vedo, kako je do te neobičajne tradicije proslavljanja 1. Maja na vrhu Gradine prišlo. Malo je še živih, ki so leta 1 .maja leta 1946 v procesiji krenili iz farne cerkve v Jelšanah in se napotili na vrh Gradine. To je bila prva 1 .prvomajska proslava na Gradini in od takrat ni bila ta tradicija nikoli prekinjena in nikoli ni spremenila svoje vsebine. Tradicija temelji na zaobljubi Šapjancev, ki so podobno- kot tudi dmge vasi v okolici -doživljale v zadnjih mesecih druge svetovne vojne pravi pekel. Ti kraji imajo, gledano z vojaškega vidika, izjemno pomemben strateški pomen. Pri Rupi so se takrat kot v velikanskem lijaku zlivale enote poraženih vojska sil osi in se potem cepile proti Ilirski Bistrici ali Podgradu. V Šapjanah je svoj sedež imel nekaj let nemški poveljnik stotnik Celinsky, izjemno sposoben in izjemno krut vojak. Njegove enote so sodelovale v poboju vaščanov in požigu Lipe, kjer so v maščevanju za partizanski atentat na nemškega majoija na križišču na Šranjgi v Rupi nemški in dragi vojaki pobili 263 vaščanov, med ostalim tudi šest nosečih žensk. To je bilo konec aprila 1944, v istem času so požgali tudi Mune, Lisac, Račjo vas in še nekatere. Aprila 1945, ko seje že čutil konec vojne v zraku, seje ravno v te vasi okrog Gradine nagrmadilo vse zlo tega sveta, se spomnijo starejši vaščani. Nisi vedel, koga naj bi se bolj bal. Preprostim ljudem so bili nevarni vsi, ki so imeli orožje. Zavladal je totalni kaos in negotovost. Vojaki, ki so bežali so bili lačni in izčrpani, tudi z orožjem so bili pripravljeni priti do hrane. Partizanom so rasla krila, saj so bili pred dokončno zmago, čeprav so njihove lokalne sile bile preslabotne, da bi lahko ustavile človeški povodenj proti Zahodu. Nemci in njihovi zavezniki pa so bili stisnjeni v kot kot zveri. Iskali so načina, kako bi se prebili do Italije ali Avstrije in se predali angleškim in ameriškim četam. Domači partizani, čeprav so imeli dokaj šibke sile, so se odločili za napad, tako da so konec aprila uspeli zasesti Šapjane in Pasjak. Prepričani so bili, da so Celinskega in njegovo enoto uspešno pregnali proti Trstu. Toda stotnik Celinsky ni bil od muh. Očitneje imel ukaz naj pomembno železniško in cestovno vozlišče drži do konca pod vsako ceno. Iz smeri Brguda je nepričakovano udaril na partizansko enoto v Šapjanah, ki Nemcem ni bila kos, tako da so se morali znova umakniti v hosto. Vas je bila že popisana s partizanskimi grafiti in Celinsky je takrat domačinom dejal, da ima ukaz uničiti vas. Za vsak najmanjši izraz nepokorščine ali nelojalnosti bodo Šapjanci končali tako kot Lipljani, jim je takrat smrtno resno zagrozil. Z njim seje pogovarjal vaščan, sanitejec s soške fronte iz prve svetovne vojne, ki je dobro govoril nemško. Celinsky gaje spoštoval kot bivšega vojaka, ker je stari sanitejec sodeloval v najbolj znanih bitkah na Soči. Alije šlo takrat za prazno grožnjo, ali pa je Celinsky mislil resno, domačini na vso srečo niso zvedeli nikoli. Ljudi se je polastil strah in zbežali so v Gradino. Tisti, ki niso mogli bežati, so se zbrali v šapjanski cerkvi in čakali na to, kar jim je namenila usoda. V teh dneh groze in negotovosti, ko je iz vseh smeri bilo slišati topovske strele in rožljanje strojnic so se Šapjanci zaobljubili, da bodo na vrhu Gradine zgradili svetišče posvečeno Materi Božji, če seveda preživijo. Takoj po vojni so očistili starodavno rimsko cesto proti Gradini in material za gradnjo nosili kar v koših, se spomnijo starejši vaščani. Maja 1946 so lahko prvič tu končali romarsko pot z tradicionalno mašo in velikim ljudskim slavjem. Izbrali so posrečeno točko, kije pri srcu tako prebivalcem s slovenske kot tudi prebivalcem s hrvaške strani meje. Malo je znano, toda pod temelji današnje kapelice na vrhu Gradine stojijo temelji rimskega ter japodskega svetišča. Japodi, mešanica ilirskih in keltskih plemen, so bili starodavni prebivalci teh krajev in od Staroda do Trsata so naredili verigo citadel-gradin. O njih vemo bore malo. Svojega pisma niso imeli, za Rimljane so bili navadni barbari, tako da sojih v tridesetih letih 1.stoletja pred našim štetjem uničili. Bitka med Japodi in Rimljani naj bi se začela v Dolenjskem potoku. Rimljani so bili močnejši, japodsko vojsko so uničili, ostale pa so odpeljali v suženjstvo. Pozneje so Rimljani na istem mestu zgradili svojo citadelo. Po nekaterih podatkih naj bi ji bilo ime Ad Titulos. Možno pa, daje naselje s tem imenom stalo nekje v bližini. Vsekakor živimo na zgodovinsko zanimivem območju. Kot kaže primer Gradine, pa se stvari hitro pozabijo. Ljudje spoštujejo neko tradicijo, pozabijo pa, kako je do nje prišlo. Miro Simčič KINO FILMSKI SPORED V APRILU 2001 BRODOLOM ( Čast Away) 2000, ameriški barvni, drama, trajanje 143 min; Tom Hanks nominacija za Oskarja za glavno moško vlogo, Nominacija za Oskarja za zvok; Tom Hanks dobitnik Zlatega globusa 2001 za glavno moško vlogo Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Tom Hanks, Helen Hunt 30.3.01. ob 20.30, 31.3.01 ob 18. uri, 1.4.01. ob 20.30 VERTIKALA SMRTI (Vertical Limit), 2000, ameriški barvni, akcijski, trajanje 124 min Režija: Martin Campbell Igrajo: Chris 0’Donnell, Bill Paxton, Robin Tunney, Scot Glenn 31.3.01 ob 20.30 ZAČARAN (Bedazzlet) 2000, ameriški barvni, komedija, trajanje 93 min, Režija: Harold Ramis Igrajo: Brendan Fraser, Elizabeth Hurley, Frances 0’Connor CELICA (The Celi), 2000, ameriški barv, ZF srhljivka, trajanje 115 min. Režija: Tarsem Igrajo: Jennifer Lopez, Vince Vaughn, Vincent D’Onoffio 13.4.01 ob 20.30, 16.4.01 ob 20.30 SONČNA STRAN ULICE (Sonnenallee), 1999, nemški barvni, komedija, trajanje 101 min Režija: Leander Haussmann Igrajo: Alexander Scheer, Alexander Beyer, Teresa Wessbach 14.4.01 ob 20.30 PRAVA FREKVENCA (Frequency), 2000, ameriški barvni, ZF kriminalka, trajanje 118 min Režija: Gregory Hoblit Igrajo: Dennis Quaid, Jim Caviezel 20.4.01. ob 20.30 MAGNOLIJA (Magnolia), 1999, ameriški barvni, drama, trajanje 188 min, Režija: Paul Thomas Anderson Igrajo: Jason Robarts, Julianne Moore, Tom Cruise 6.4.01. ob 20.30, 8.4.01 ob 20.30 21.4.01. ob 20.30 PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO SPREMEMBE PROGRAMA PR0-/0M OSEBNI RAČUNALNIK PENTIUM 3-700 MHZ - EKRAN 15" -RAM 64 MBY x._ • TIPKOVNICA - GRAFIČNA KARTICA 8 MBY | ■ CD ROM 52 X . - DISKETNIK 1,44 M8Y ■ -TRDI DISK 10GB - -ZVOČNIKA60 W -MODEM MOTOROLA -MIŠKA - BARVNI PRINTER LEXMARK Z12 ALI DRUGE KONFIGURACIJE v\\ \\WW\\ \\\W\\\ \\\\\\\\\\\ \ \\ \\W\ \ \\ \\ \\ v CENA 217.600,00 SIT NA 12 OBROKOV; OBRESTI TOM + 0 VILHARJEVA 51, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL: 041 671 158 m mm ■ m m mm m m m" m m m m mm m m m m m mm 1 r, man Zanimivosti ______ TUKAJ POČIVA RUSKI VOJAK PANFIL GLADKIJ SAVOV Visoko v Dletu nad izvirom Velike vode sredi bukovega gozdiča, kjer se brežina nekoliko zravna, že nad osemdeset let samuje grob ruskega vojaka. Grob j e lepo negovan, z visoko leseno ograjo, skrbno izdelano in prebarvano, z lesenim križem z dvema prečnima letvima. Križ pomenljivo spominja na križe s pravoslavnih pokopališč. Za ruski grob, bolj kot domačini vedo gozdarji, ki gozdarijo na tem področju in že desetletja imenujejo ta del gozda kar “Pri Rusu”! Skoraj trideset let je tega od kar za ruski grob skrbi, obnavlja ograjo in ga redno obiskuje sedaj že upokojeni gozdar Danilo Štefančič iz Jablanice. Skrb je prevzel od svojega predhodnika gozdarja Matije Šibenika, le ta pa od njegovega predhodnika “fešnetja” Simčiča iz Lisca. Plemenito skrb jim ni nihče službeno naložil. Sami gozdarji so jo samoumevno prevzeli in tako ohranili spomin na nesrečni čas prve svetovne vojne in nesrečnega mladega ruskega vojaka - vojnega ujetnika, kije daleč od doma in svojih, sredi naših gozdov sklenil svojo življensko pot. 1917. Župnik Ivan Koruza ni hotel izdati vojaškim oblastem mrliškega lista o pokojnem Rusu zaradi nepopolnih podatkov. Oblasti so v svojem dopisu potrdile, da so podatki o pokojniku točni, saj sojih našli pri umrlem. Župnik Ivan Koruza je, kljub dvema pisnima urgencama iz vojaškega poveljstva in klanskega županstva, vztrajno zavračal izdajo mrliškega lista dokler mu sredi septembra 1917 niso uradno poslali osebne podatke o umrlem ruskem vojaku. So avstrijske vojaške oblasti v svojem uradnem poslovanju preko Rdečega križa obvestile ruske oblasti o smrti ruskega vojaka? Je vest prišla do svojcev nesrečnega vojaka? Morda. Verjetno pa ne. O odkritju osebnih podatkov umrlega ruskega vojaka j e te dni obveščeno Veleposlaništvo Ruske federacije v Ljubljani pa tudi Društvo slovensko-ruskega prijateljstva “Dr. France Prešeren” v Moskvi. Bomo s skupnimi močmi našli še kakega pokojnikovega sorodnika, da jim sporočimo, da ima njihov Panfil, čeprav daleč od rodnega kraja in celo po 85 letih pri nas spošljivo urejen grob? O ruskem vojaku takratnem vojnem ujetniku, ki je verjetno s svojimi tovariši moral za avstroogrske vojaške potrebe sekati v naših gozdovih in izčrpan obležal za vedno, ni nihče vedel nič. Zahvaljujoč srečnemu naključju, predvsem pa dolgoletnemu sodelovanju članov zgodovinskih društev v Klani in Ilirski Bistrici danes vemo vsaj za nekatere osebne podatke pokojnega ruskega vojaka. Člani bistriškega društva vedoč za ruski grob so od svojih prijateljev iz Klane, ki pa za grob niso vedeli, zvedeli za vpis o smrti ruskega ujetnika v “Matični knjigi umrlih” v klanskem župnišču iz davnega leta 1916. Predsednik klanskega zgodovinskega društva g. prof. Ivan Šnajdar nam je izročil še nekatere druge dokumente, ki potrjujejo podatke o pokojnem ruskem vojaku. Sam je iz nemščine prevedel dopis avstrijskih vojaških oblasti. Latinske vpise v klanskem župnišču pa je prevedel g. Franc Poklar iz Podgraj. In kaj zvemo iz njih? Postaj kdor mimo greš! PRI RUSU! V Dletu nad izvirom Velike vode sredi bukovih gozdov samuje grob in ohranja skrivnost nesrečnega ruskega ujetnika Panfila Gladkina Savova, ki je tu, daleč od rodne Rusije sklenil svoje mlado življenje. (Foto Franc Poklar) Pokojnikovo smrt j e v “Matično knjigo umrlih” (1821-1943, stran 228) v klanskem župnišču vpisal 22. decembra 1916 klanski župnik Ivan Koruza: “Mrtev vojak - vojni ujetnik Rus najden dne 19. decembra v gozdu v bližini Klane leta 1916. Vzrok smrti: splošna izčrpanost. ” 20 Očitno kasnejši pa je pripis na istem mestu: “Na osnovi dekreta c.k. začasne uprave v Trstu z dne 12. septembra 1917, štev. X-865f-l917in odločbe škofijske kurije v Trstu, z dne 19. oktobra 1917, štev. 6-17, se vpiše podatek, da se pokojnik imenuje PANFIL GLADKIJ-SAWOW, rojen v Mogilni v Podoliji, pripadnik grško-vzhodne vere, po poklicu kmet, ki so ga našli mrtvega 18. decembra 1916 ob 2,1/2 h popoldne. ” Zanimivi so tudi dopisi med Oddelkom vojaškega poveljstva Volosko-Opatija, Župansktvom občine Klana in klanskim župniščem sredi avgusta Doslej neznani ruski vojak pokopan v Dletu ima sedaj tudi svoje ime! Na križu na pokojnikovem grobu bo odslej napis s podatki o nesrečnem ruskem vojaku, žrtvi prve svetovne vojne pri nas. Se bo tudi podobna uganka o neznanem ruskem ujetniku pokopanem na gozdni jasi ob planinsko-tabomiški koči v Črnem dolu pod Snežnikom enako srečno zaključila? Morda pa le! Vojko Čeligoj r----------------— — — — — —------------------— — — — — — ^ , NOVOSTI V NASI KNJIŽNICI VIDEO KASETE: APOLLO 11, Pogubni podvigi gospoda Beana, Družinski načrt, - * Gozdni bojevnik, Morilčeva pisma, Vitez Apokalipse, PATRIOT, Napad ■ I na Hudičevo goro, Zakon srca, Na vrhu sveta | KNJIGE: | GORMAN, Michael: Kratki AACR2: revizija iz leta 1998, ■ - PROSISE, Jeff: Programming Windows with MFC, CASTANEDA, - * Carlos: Aktivna stran neskončnosti, MARKIČ, Olga: Logiški pojmovnik: za mlade, OHLSCHLEGER, | I Rainer: Iztočnice za interpretacijo horoskopa: planeti, znamenja, hiše in I ■ aspekti; SHARPLES, R.W.: Stoiki, epikurejci in skeptiki: uvod v ■ _ helenistično filozofijo; LUBAC, Henri de: Drama ateističnega _ ■ humanizma; BRACONNIER, Alain: Kako razumeti mladostnika: I | priročnik za starše otrok, starih od 10 do 25 let; MATEMATIKA za 4. | I letnik tehniških šol in gimnazij; ŠTALEC, Ivan: Matematika za 1. letnik I ■ tehniških šol in gimnazij; ŠTALEC, Ivan: Matematika za 3. letnik ■ ! tehniških šol; CHIA, Mantak: Moški orgazem brez meja: skrivnosti J ■ spolnosti, ki bi jih moral poznati vsak moški; HARVEV, Greg: Excel I I 2000 za Windows za telebane; JERŠEK, Marjetka: Eliksir: priročnik | I samozdravljenja; NAMESTIMO Linux: priročnik za namestitev I ■ operacijskega sistema Linux; ŽALAR, Zdravko: Osnove elektrotehnike » J I; ŽALAR, Zdravko: Osnove elektrotehnike II; GODDARD, Dale: J I Učinkovito skalno plezanje: moč, vzdržljivost, taktika, tehnika; I | WIENCIRZ, Gerlinde Mala miška nakupuje (za mladino); ARHAR, | I Vojan Tihomir: Pozabljena lutnja; BELBIN, David: Udarci. Nenadna I - smrt; FRBEŽAR, Ivo: Stoji gorilna pisana ali Za/nos; HUNTER, Sally: . ■ Slonček gre spat (za mladino); KOROŠEC, Ivanka: Majhna sem bila; ■ I LITERARNI natečaj (2000; Slovenija): Moj čopič je beseda: zbornik I | III. literarnega natečaja, ki sta ga razpisala Radio Ognjišče in Mohorjeva | ■ družba Celje; MCDERMID, Val: Pesem siren; PAPEŽ, France: Izbrane ■ _ pesmi; PREŠEREN, France: Kerst per Savizi = Krst pri Savici; . ■ REDFIELD, James: Skrivnost Šambhale: po sledeh enajstega spoznanja; • I RUDOLF, Franček: Harmonika in kavka: roman; STANEK, Leopold: | | Pesmi; WILLIS, Connie: Knjiga sodnega dne; FORSTNERIČ, France, | ■ 1933- Jože Kožar: humanist in založnik; t —— — — — — — — — — — — — — — — — — J Vaš kotiček ODGOVOR NA ČLANEK “PRODAJA LESONITA NEKOLIKO DRUGAČE” V članku •'Prodaja Lesonita nekoliko drugače” v februarski številki Snežnika, je Vojko Tomšič zopet trosil izmišljotine in laži o mojem delu v tem podjetju. Njegovo početje me niti ne preseneča več, saj me zadnja tri leta z veliko vnemo neprestano blati in kleveta.Veijamcm pa, da je tudi bralcem jasno, kakšnega kova je naš pisec Vojko Tomšič. Tako v tem članku ne odgovaijam Tomšiču, ampak seznanjam bralce z dejstvi o dogajanju v Lesonitu od mojega nastopa stečajnega upravitelja do mojega odhoda v pokoj. Poteza d.d. je od državnih skladov kupila Lesonitove delnice Že leta 1998, torej veliko predenje g. Drago Simčič postal predsednik nadzornega sveta. Prav bi bilo, če bi tudi Tomšič razumel, da so v vseh podjetjih predstavniki lastnikov člani nadzornih teles. Z odkupom delnic državnih skladov je postala Poteza d.d. že takrat naj večji posamezni lastnik Lesonita. Taje ves čas nadaljevala z nakupom delnic od malih delničarjev (zaposleni, upokojenci in drugi). Prav odločitev precejšnjega števila teh delničarjev in Banke Koper, da svoje delnice prodajo, je omogočila pridobitev večinskega deleža podjetju, prej največjemu posameznemu lastniku. Torej so Lesonit prodajali njegovi lastniki (delničarji) in ne jaz, ki sem opravljal funkcijo direktorja. Da pa o prodaji Lesonita nihče ni vedel ničesar je smešno, saj je celo na bistriški pošti zaradi dolgih vrst, ob prodaji lesonitovih delnic zmanjkovalo za to potrebnih obrazcev. To smo takrat vsi vedeli. Zaposleni v Lesonitu dobro vedo, da sem od vsega začetka vsem in vsakomur odsvetoval prodajo delnic. Zakaj so se ljudje ob moji napovedi da odhajam v pokoj, v tako velikem številu odločili za prodajo delnic, naj presodijo bralci sami. Kot ni bil Tomšič dolžan nikogar spraševati, komu in za koliko naj proda svoj tovornjak, tudi Poteza ni bila dolžna nikogar spraševati, kaj naj s svojim lastništvom počne. Najmanj ne mene, saj v času prodaje tovarne italijanskemu kupcu, nisem bil več uslužbenec Lesonita. Ponovno pa poudarjam, če delničarji Lesonita svojih delnic ne bi hoteli prodati, jih v to ne bi mogel nihče prisiliti. Zares sem vesel, da Tomšič po vseh blatenjih mojega dela sprejema ugotovitev, daje Lesonit pod mojim vodstvom ustvaril za cca. 20mio DEM akumulacije. Ni naključno, da tak ekonomski strokovnjak, ki seje že ničkolikokrat dokazal, izpusti v svoji računici podatek o 16mio DEM dolgov, ki jih je imel Lesonit na dan mojega nastopa stečajnega upravitelja. Celotni dolg sprejet s prisilno poravnavo, kije sledila stečaju,je bil ob mojem odhodu praktično poplačan. Po Tomšičevih podatkih (meni so ti podatki neznani) je kupec za 51% delnic odštel 7,5 mio DEM. To pomeni, daje 100% lastništvo Lesonita po tem računu vredno cca.ISmio DEM. Zakaj je Tomšiču še danes tako žal, da se cel Lesonit, ki so ga kot navaja, ustvarile generacije Bistričanov, že pred tremi leti ni prodal raje za 4,5mio DEM kot sedaj za 15mio DEM, ve samo on. Tomšič navaja prevzeme Mlinotesta, Fructala in drugih. V teh podjetjih, naj bi se vodstva podjetij borila proti prevzemu. Do prevzemov omenjenih podjetji je prišlo, ker o tem ne odločajo vodstva podjetja, ampak njihovi lastniki (delničarji). Svetujem Tomšiču, naj si razjasni pojma, kaj pomeni biti lastnik (delničar) in kaj direktor podjetja. O posojanju denaija Potezi d.d. pa še. V Lesonitu smo v času mojega vodenja podjetja denar deponirali na več bankah in podjetjih. Denar smo deponirali v tista podjetja, kjer je bila ob zagotovljenem vračilu najvišja obrestna mera in tako iz tega naslova ustvarjen največji dobiček. Trditev, da je Poteza d.d. z Lesonitovim denarjem kupovala Lesonitove delnice, je naravnost smešna, saj je Poteza d.d. kupila večji delež Lesonita, predenje ta deponiral sredstva pri njih. Pa tudi sicer je imelo takrat več kot dvajset slovenskih podjetji deponiranih sredstev pri Potezi d.d.v večjem znesku od Lesonitovega. Kako sem se grebel za stečajnega upravitelja, točno pove podpisana prošnja več kot 250 lesonitovcev ter velike podpore članov občinskega sveta naj prevzamem funkcijo stečajnega upravitelja (od vseh prisotnih na seji me samo Tomšič in dva njegova somišljenika nista podprla). Dejstva ostajajo. Od nič zaposlenih ob mojem prihodu je ob mojem odhodu v pokoj v Lesonitu delalo več kot 300 ljudi. Približno toliko jih je v Podjetju zaposlenih tudi danes. V takšnih polemikah o Lesonitu kot je Tomšičeva, ne nameravam več sodelovati. Moj čas je predragocen za odgovore na takšna podtikanja. O mojem pristavljanju lončka pri prodaji tovarne pa naslednje. Občani poznate Tomšiča in njegov renome, zato razmišljam, ali je sploh smiselno, srečevati se z njim na pristojnem mestu, kjer bi moral dokazati svoje trditve. Franc Lipolt, univ.dipLini Vaš kotiček očitno postaja Vaš kot, pa saj j e tudi prav tako. Sledi odgovor župana na članek o prodaji Lesonita ter odgovor sindikata zaposlenih v Lesonitu, na ta isti članek. Gospod Botjančič, pojasnjuje zaplete glede Kmetijske zaduge Ilirska Bistrica. Stojan Šestan se sprašuje kaj se pravzaprav dogaja v naši občini, sekretar Športne zveze pa vse očitke zavrača. BISTRIŠKI BROKER u V svojem članku “Prodaja Lesonita nekoliko drugače”, ki je bil objavljen v februarski številki časopisa Snežnik, gospod Vojko Tomšič na koncu članka trdi naslednje: Vse skupaj je izpeljal točno tako, čemur je sprva ostro nasprotoval. Razlika je le ena; če bi Lesonit takoj prodali Italijanom in GG Postojna, potem ne bi imeli možnosti pristaviti svojega lončka. Tu gre za očitek g. Tomšiča tedanjemu stečajnemu upravitelju Lesonita gospodu Francu Lipoltu. Očitno je g. Tomšič podrobno seznanjen s prvim scenarijem prodaje Lesonita, saj ga nenehno zagovarja in primerja s sedanjo situacijo. Kaj bi pomenila takratna prodaja Lesonita na kolenih? Za kakšno ceno so ga prodajali? Kdo gaje prodajal? Kaj bi takratna prodaja pomenila za zaposlene? Bi bil sploh kdo zaposlen? Ste Vi, g. Tomšič, pravi naslov za ta vprašanja? Delavci smo reagirali, ko smo ugotovili, da surovina, ki prihaja v Lesonit, ni več naslovljena na firmo Lesonit ampak na ime druge firme. Ali se še spomnite imena te firme, g. Tomšič? Torej je bila prodaja že krepko v teku in so surovine prihajale na ime novoustanovljene firme. Čigavi delavci bi bili zaposleni v tej finni? Kateri bi bil Vaš stolček v tej firmi? Alije to razlog take zamere g. Lipoltu? Kdo in s čigavim denaijemje plačeval surovino in prevoz? Lesonit tega denaija namreč ni imel. Skratka, to so vprašanja, ki mučijo tudi nas, a se Vi z njimi očitno nočete pozabavati, verjetno zato, ker odgovore nanje že poznate. Ta vprašanja so nas mučila tudi takrat. Zato smo se po posvetovanju s sodelavci odločili, da za pomoč poprosimo gospoda Lipolta. Na naše vztrajno moledovanje je pristal, da bo poskusil kot stečajni upravitelj, če ga bo imenovalo sodišče in ga bodo podprli delavci. To veste tudi Vi, g. Tomšič, saj ste bili kot svetnik na občinski seji, ko je naša sodelavka, takrat tudi članica sveta občine, po naši odločitvi, na občinsko sejo, kije obravnavala problematiko Lesonita, prinesla okrog 250 podpisov podpore zaposlenih in upokojencev k imenovanju g. Lipolta za stečajnega upravitelja. Takrat ste bili Vi in dva Vaša somišljenika proti. In čista lažje, ko trdite, da seje sam, z Vašimi besedami, grebel za mesto stečajnega upravitelja. Proti njemu ste bili tudi ves čas njegovega vodenja stečaja in njegovega županovanja. Zmerjali ste ga in negirali rezultate njegovega in našega dela. Da ste škodili ugledu podjetja in s tem tudi zaposlenim, Vam seveda še nam misel ni prišlo. Pljuvali ste, kot sami pravite, na mnoge objave rezultatov poslovanja. Vi jih označujete kot hvalisanje g. Lipolta. Zmanjševali ste in negirali vsak dober rezultat, kije bil tudi zasluga vseh zaposlenih. Sedaj pa te rezultate poveličujete in jih uporabljate v druge namene. Kdo je ustvaril takšen dobiček? Prikazujete visoko vrednost Lesonita in njegovo prodajo pod ceno. Navajate ceno delnic, ki je bila ponujena nam -malim delničarjem -in jo pri tem krepko znižujete. Ponudba cene se giblje okrog 2000 SIT za delnico in ne do 1300 SIT, kot navajate Vi. Namerno izpustite ceno delnice, ki jo je iztržila Banka Koper, ko je prodajala svoj delež. Bankin delež v lastništvu je bil 13%, Kapitalskega sklada 15% in Odškodninskega sklada prav tako 15% lastništva. Na enem od zadnjih zasedanj sveta delavcev, ko je bil direktor še g. Lipolt, je ta na direktno vprašanje članov sveta, kaj storiti z delnicami glede na ponudbo Borzne hiše Poteza, odgovoril: “Če bi bil jaz lastnik Lesonitovih delnic, jih ne bi prodal. Vrednost podjetja in s tem delnic je mnogo večja. Svetujem vam, da delnic po tej ceni ne prodate. Odločitev pa je v rokah vsakega posameznega lastnika. Prodaje vam ne morem, niti ne smem prepovedati.” Kje Vas čevelj žuli, g. Tomšič? Skrb za Lesonit in zaposlene ne prej ne sedaj zagotovo ne! Se pa lahko s svojim lončkom oglasite na Potezi, saj ste jim s svojim dolgoletnim javnim pisanjem o Lesonitu in njegovih vodilnih ljudeh, seveda v negativnem slogu, pridobili največ poceni delnic. To z gotovostjo trdimo, saj dobro poznamo reakcije, govorice in dvom v uspešnost podjetja, ki so ga izzvali Vaši članki v raznih časopisih v Lesonitu kot tudi v sami Bistrici. Zasluge za to si mimo pripišite, nihče Vam jih ne bo odrekal. Vašemu izračunu ne moremo veijeti, je preveč enostaven in služi samo enemu namenu - da lepo leže v uho. Kako je lahko naenkrat iz neuspešnega poslovanja, kot ste vseskozi izjavljali, nastal tak dobiček? Da pa je k hipni odločitvi o prodaji delnic, žal številnih lastnikov, pripomoglo tudi Vaše pisanje je gotovo. Zato se oglašamo tudi zaradi tistih, ki so se, žal, prehitro, kot odmev na Vaše konstrukte, odločili za prodajo delnic. Vladimir Volk, Stanislav Zver n % £ 21 man Vaš kotiček DELOVANJE ZADRUGE BREZ ZAKONITE OSNOVE Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica je bila ustanovljena z namenom pospeševanja gospodarske koristi svojih članov, na podlagi njihovega enakopravnega sodelovanja in upravljanja. To določilo je bilo kršeno, ko je zadruga začela z odkupom mleka brez predhodnega ekonomskega elaborata, ki bi izkazoval pozitivno poslovanje. Trditev g. Celin Rudija, daje bil imenovan za v.d. direktoija je sporna iz več razlogov: -nikoli mu ni bil določen mandat, sam seje tudi podpisoval kot direktor zadruge; -nikoli se mu ni zdelo sporno, da kot v.d. ne more zastopati zadruge kar osem let; -po osmih letih pa je ugotovil, da nikoli ni imel podpisane pogodbe za zastopanje zadruge; Kot direktor je bil dolžan, da skrbi za zakonito poslovanje zadruge v skladu z zakonom, zadružnimi pravili, sklepi občnega zbora in upravnega odbora oziroma v skladu s smernicami predsednika zadruge. Vse to se mu ni zdelo pomembno, čeprav se ima za najbolj aktivnega člana zadruge. Izjava, da sem na zadnjem sestanku kritiziral g. Mavriča in da je zato odstopil, je tudi neresnična. G. Celin je vodil tisti občni zbor, na katerem sem bil z njegove strani predlagan in izvoljen za predsednika K.Z. Ilirska Bistrica. V zapisniku, ki gaje podpisal sam g. Celin, ni nobenih kritik, ki bi bile povod za mojo izvolitev. Gospodu Celinu bi rad osvežil spomin, kateri ga, kot ugotavljam, za določene dogodke zapušča. V prej omenjenem zapisniku, ki gaje on sam podpisal kot direktor K.Z., je bila sprejeta zadolžitev vseh članov zadruge, kot nedvomno tudi njega, ki je pridno molčal kar dobra štiri leta, sedaj pa poizkuša za neuspehe zadruge najti krivca pri predsedniku; sam tudi pozablja na aktivnosti, ki smo jih vodili za nakup zeljame in zakaj so propadle. Očitki, da nisem skrbel za bilance in zakaj nisem več skliceval rednih sestankov imajo svoje ozadje. Ko sta si g. Celin in g. Janežič naredila svoj žig K.Z., sam aktivnosti res zamrznil. Člani K.Z., posebno aktivna člana g.Celin, kot direktor in g. Janežič Tonjo, kot podpredsednik zadruge niso nikoli dali pobude za sklic upravnega odbora ali občnega zbora. Iskati tistega, ki je bil v zadnjih letih aktiven, je brez uspeha. Trditev, da je bila dana pobuda za sklic izredne seje občnega zbora ni resnična, upravni odbor ni dobil nobene pobude, po kateri bi bil dolžan sklicati zbor. Po zadružnih pravilih lahko namreč 10% članov zahteva sklic izredne seje občnega zbora. Sklic s predlaganim dnevnim redom morajo podpisati predlagatelji in poslati upravnemu odboru s priporočeno pošto. Če upravni odbor od prejete zahteve ne skliče izredne seje v roku dveh tednov, jo skličejo in vodijo predlagatelji sami. Upravni odbor skliče izredno sejo občnega zbora, kadarkoli to zahtevajo koristi zadruge. V nobenem primeru pa niso bili izpolnjeni pogoji za sklic omenjene seje. G. Celin je bil kot direktor zadruge dolžan, če so bile pobude za sklic res dane, člane opozoriti na zadružne pravila in določila, po katerih lahko zahtevajo sklic. Tega očitno ni naredil in je sam kršil zadružna pravila. 22 Kot sem že prej omenil, sem še vedno predsednik K.Z. Ilirska Bistrica in kot predstavnik le te se sprašujem, kdo je dal g. Celinu pooblastila, da razveljavi zadružna pravila, ki so sestavni del ustanovnega akta. Trditev, da nima majhna zadruga upravnega in nadzornega odbora, je nedopustno in je kršitev zakona in zadružnih pravil. V aktu o ustanovitvi zadruge, četrti člen točno navaja organe zadruge. Ti so: občni zbor zadruge, predsednik zadruge, upravni odbor zadruge, nadzorni odbor zadruge in direktor zadruge. Navedeni organi imajo v zadružnih pravilih določene pristojnosti, katerih ne more nihče združevati. Ker je to izjavil v javnem glasilu sam direktor zadruge, ki sedaj nastopa kot predsednik zadruge, se upravičeno sprašujem, kako bo sodišče sprejelo takšne novosti, ki jih zlepa ni podobnih. Tudi trditev, da nočem pomagati ni resnična, saj se trudim, da bi zadruga poslovala uspešno in zakonito, tudi žiga nisem izgubil - še ga imam in ga bom imel, dokler bom predsednik zadruge. Ivan Boštjančič NAJBOLJŠA V DRŽAVI-NEPRIZNANA V OBČINI “OSEBNA ZAMERA ODPIHNILA PRIZNANJE JANKA KOVAČIČA MLADI ŠPORTNICI, TAMARI KOVAČEVIČ, NAQJBOLJŠI TEKMOVALKI V SKUPNEM SEŠTEVKU NACIONALNE PANOŽNE ZVEZE - KARATE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2000.” 21.2.2001 je Športna zveza Ilirska Bistrica (ŠZ) s sklepom obvestila športna društva o podelitvi priznanj za leto 2000 (še sedaj ni jasno, čigava sploh so ta priznanja - občina je nakazala finančna sredstva v ta namen). Pod točko 1.16 smo prebrali: “Predlog za priznanje Tamari Kovačevič (karate, Stojan Šestan, II. Bistrica) se zavrne, ker ne izpolnjuje razpisnim pogojem objavljenim v časopisu Snežnik. Tekmovalne rezultate je dosegala v kategoriji malčic (dolO let), pogoj za obravnavo pa je starost vsaj mlajših deklic.” To je neumnost, saj PRAVILNIK O PODELJEVANJU SPLOH NE GOVORI O KATEGORIJAH AMPAK SAMO O USPEŠNIH PERSPEKRJVNIH MLADIH TEKMOVALCIH DO 15-TEGA LETA IN IS- TEGA DO 18-TEGA LETA. Kategorije, na katere se sklicuje sekretar, pa si je gladko izmislil oziroma jih enostavno dopisal v razpis. Original pravilnika, dragi bralci lahko preberete poleg tega članka! Pravilnik tudi govori, da se ta priznanja podeljuje predvsem kot spodbuda tem mladim tekmovalcem! Vzrok za takšno hinavsko neumnost, kateri se smeji že cela Bistrica, pa je v osebnem maščevanju sekretarja ŠZ _— --------- " \ Tamarinemu očetu, ki zadnje čase .—— --------------------«. \ podaja članke v Snežnik, ter \ Pltoiroj= » ™ \ seveda tudi okrca delovanje te ■..•Bi«’'®40*?!*;? 1 presvetle športne ustanove. Na srečo S6P “ \ ta sPor n* edini, problemi z vsemi 1 p°\ športnimi društvi se vlečejo že 20 let, 1 =*."»'«”'toc \ kritike letijo z vseh strani ampak D,sekretarji in predsedniki so \ aos«k= ,da^..1„sP°rt«=4o,ek 1 večni. Naj navedem, da je V?T5doi8|=,sc,,odcll,l,*i»"i”,ro'0‘li'r'